& 279 y1iuVn»ti I Vfoe, zevale, po«l (C. O. W Trata, t sredo, IS. 1927. - Uto P—murna Mvrilka M eent Letnik Lil Jjk*. tterotafe*: nt I mm io leto L 75.—, t imatmtTo pO št. — O^miu aa 1 mm prostor* Ae in obrtne oglase L 1.—, 1.50, oflatc danaraih zarodov L prri strani L 2,— UredaiStro in upravaUtvo: Trst (3), ulica S. Francecco d'Assiai 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraoa pisma so ne sprejomajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredničtro v Gorici: ulica Giosuč Carducci it. 7, I. n. — Telef. H. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Psric. ftvsfflm po oMsbu mmm ^novnmov Dunaj, 20. nov. 1927. Dunaj je še pod vtisom nedavnega obiska, s katerim sta gpočastila nemški državni kancler Marx in zimanji minister Nemčije v njegovi vladi Strese rnann. Zares je težko reči, kakšen je bil pravi cilj njunega poseta v tem velikem ob-donavskem središču, katero se na podlagi sentimentalnih spominov na nedaljno preteklost še vedno rado imenuje s ponosnim imenom «cesarsko mesto». Bilo je pač predolgo sedež ene izmed naj mogočnejših evropskih dinastij, da bi moglo nekoliko let povojnega republikanskega življenja zabrisati ta zgodovinski znak, ki se bo pod vplivom nekake «pasatistične vztrajnosti« še dolgo smatral za dično odličje. Mnogo je vprašanj, ki interesiraj o skupno obe nemški državi, in zato je polje ugibanj tem rodovitnejse. Mnogi trdijo, da je imel obisk političen pomen, medtem ko ga tolmačijo drugi v ravno nasprotnem smislu. Gotovo pa je, kot vse kaže, da ni bila to ntkaka manifestacija za priključitev Avstrije k Nemčiji in da evropska javnost nima pravega razloga, da bi se vznemirjala. Izjave o glavnih smernicah nemške zunanje politike, ki jo je podal novinarjem minister Stresemann m kj je bila v resnici namenjena Parizu in Londonnu, daje nasproti slutiti, da je Nemčija daleč od v^ake misli na priključitven puč ter da se smatra to vprašanje ob sedanjem položaju za ne-ostvarljivo in neaktualno. S tem pa seveda ni rečeno, da nemški in avstrijski državljani niso govorili na Dunaju tudi o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Gibanje za priključitev, ta proizvod političnega razpoloženja, je bil nasprotno gotovo med predmeti dunajskih razgovorov. Nesporno dejstvo je, da to gibanje v Avstriji pada m da preživlja resno krizo. Socialni demokratje, ki predstavljajo 43% avstrijske politične javnosti so v zadnjem času popolnoma brisali besedo «Anschluss» (priključitev) iz svojega političnega slovarja in v svojih listih ne zabijo zabeležiti niti naj neznatne j šega dogodka, ki more postaviti sedanje politične prilike v Nemčiji v slabo luč. Pri tem ne sme manjkati ste-reotipični zaključek: In s takšno Nemčijo naj bi se mi združili! Radi tega tudi ni tu nikogar iznenadilo dejstvo, da je sprejel opozicijski tisk obisk obeli nemških državnikov zelo hladno in da mu ni pripisoval posebne važnosti. In socialna demokracija je ona stranka, katera se je s svojim priključit-venim radikalizmom še nedavno naravnost ponašala. Danes imajo vodstvo gibanja za priključitev v rokah meščanske stranke, med katerimi pa simpatizira jo z njim krščanski socialci šele od tedaj, ko se je dr. \larxu posrečilo sestaviti v Nemčiji vlado meščanskega bloka, ki naj bi bil le nekako nadaljevanje Seipelovega bloka v Avstriji. Toda Marxov meščanski blok se že nahaja v počasni agoniji in radi tega je zelo važno vprašanje, kakšno stališče bo zavzela avstrijska večina napram novi Nemčiji, ki se bo brez dvoma rodila iz pomladanskih volitev, in kako bo Avstrija v bodoče sodelovala glede izenačenja zakonodaje obeh držav in tudi glede drugih priklju-čitvenih vprašanj. Danes je položaj v Avstriji tak, da simpatizira jo meščanske stranke z meščanskim blokom v Nemčiji in da socialni demokrati odklanjajo združitev s dlindenburgovo Nemčijo«. Ce pa zmagajo prihodnje leto pri volitvah leve stranke, bomo doživeli, da bodo zopet, avstrijske meščanske stranke odločno odklanjale weimarsko Nemčijo ter naglašale avstrijski splošni značaj in staroavstrijske tradicije, medtem ko bo v socialnih demokratih zopet oživela stara simpatija za priključitev. Tako se torej spreminja razpoloženje in z njim tudi vprašanje priključitve k Nemčiji. Ta značaj krize se jasno zrcali tudi v razvoju vprašanja izenačenja kazenskih zakoni- kov obeh drtav, kot je omenil v svoji napitnici tudi dr. Marž sam. Danes je jasno, da ta predlog: stoji in pade z vlado sedanjega meščanskega bloka v Nemčiji. Ce ga ne bo mogel sprejeti že sedanji državni zbor, tedaj je usoda ne samo tega predloga, temveč tudi celega pravnega izenačenja zapečatena, kot je pisal «Neues Wierier Journal«. V glavnem se lahko reče da obisk berlinskih državnikov ni povzročil na Dunaju nikakega nemira. To ni bila ne mfnilesta-cija za priključitev ne propaganda za enoten nastop glede tega vprašanja. Nemški in avstrijski državniki so se sestali na Ballplatzu bolj k posvet, vanju, na katerem so skrbno pretresali krizo, ki jo preživlja priključitveno gibanje v Avstriji, ter razpravljali o primernih zdravilih. Medtem po ostane slej ko prej nerešeno vznemirjajoče vprašanje nepostavnih vojaških organizacij, ki se pripravljajo za državljansko vojno in ki grozijo, kot se je izrazil dr. Henner, da pretvorijo Avstrijo v srednjeevropsko Macedonijo. Uredba zavodov za pospeševanje male obrti RIM, 22. V ministrstvu za narodno gospodarstvo se proučuje uredba zavodov, katerim je bila poverjena skrb za pospeševanje male obrti. Z novo reformo se namerava koncentrirati in bolje organizirati poslovanje onih zavodov, da bodo mogli lažje doseči cilje, katere zasleduje v tem pogledu vlada. V bistvu bo izvedena koncentracija dveh že obstoječih zavodov, in sicer zavoda za trgovino s sedežem v Rimu in kreditnega zavoda v Benetkah v državni zavod za pospeševanje male obrti. Posebno važen del nove reformo bodo tvorile odredbe o kreditnih olajšavah, katerih bodo deležni konsorciji malih obrtnikov. Državni zavod, katerega bodo podoirale južne italijanske banke in drugi večji državni zavodi, bo mogel v mnogo večji meri podeljevati kredite onim organizacijam malih obrtnikov, ki se bodo s svojo tehnično in gospodarsko uredbo izkazale zaupanja vredne. Na tržaški univerzi RIM, 22. Kakor doznava agencija «Roma», je predložil minister za gospodarstvo kralju v podpis odredbo, s katero je bil imenovan senator grof Salva-tore Segre Sartorio za predsednika upravnega sveta kraljevega vseučilišča za gospodarske in trgovinske vede v Trstu. Pred iklesitvijo konkordata med Vatikanom in prasko vlado RIM, 22. Kakor doznava a-gencija «Informatore della Stampa«, se zatrjuje v vatikanskih krogih, da so pogajanja med prusko vlado in sveto stolico glede sklenitve konkordata deloma zaključena in da je bil dosežen začasen sporazum o vprašanjih, ki se tičejo osnovnih točk konkordata. Poleg tega zatrjujejo, da začasnega značaja tega sporazuma nikakor ne izpreminja okolnost, da si hoče pruska vlada pridržati nekatere pravice. Priznanje absolutne suverenosti države bo tvorilo osnovno načelo za nadaljnja pogajanja. Poslanik Besnard zapušča Rim RIM, 22. Francoski poslanik pri Kvirinalu g. Besnard bo v teli dneh zapustil poslaništvo v Rimu in se bo spet posvetil političnemu življenju. Rimski tisk povdarja, da je Besnard prišel v Italijo z namenom, da pripomore do razjasnitve in izboljšanja odnoša-jev med Rimom in Parizom. «Vendar pa — piše «Giornale dTtalia», kakor izgleda, njegova dobra volja ni mogla najti odmeva v uradih Quai d'Or-saya, kjer se zunanja politika razvija na podlagi že naprej določenih smernic in z možmi, ki ne morejo razumeti izprememb časa in splošne mednarodne prilike. S tem trajnim odporom se je njegova naloga izpreme- nila v nepotreben poskus, glede katerega se bo Italija spominjala pred; vsem na osebno dobno voljo moža, ki se je bil lotil naloge z jasnim pogledom na splošno politično korist in na Italijo, kateri Francija še zelo slabo povraća usluge, ki jih je prejemala za časa vojne in miru.» Besnarda bo nadomestil baron De Beaumarchais, ravnatelj političnih zadev v francoskem zunanjem ministrstvu, ki bo prevzel vodstvo rimskega poslaništva francoske republike. _ Priprave za polet trffowYoirka ▼ Rim RIM, 22. Listu «Brillanle» poročajo iz New-Yorka: Italijanski letalec Cesare Sabelli naznanja, da namerava odleteti 28. decembra z letališča v Roose-veltfieldu. Poskusil bo izvršiti prekooceanski polet do Rima in sicer brez vmesne postaje. V to svrho že pripravlja svoj mono-plan tipa Bellahca. Novinarjem je izjavil, da se ne bo oziral na vremenske napovedi metereologov in da bo na vsak način odletel 28. decembra, ker hoče biti na novega leta dan v Rimu. Nameščanje delovnih modi RIM, 22. Pred svojim odhodom v Madrid je državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai dal potrebna navodila, da bo ministrstvo za časa njegove odsotnosti pripravilo, po smernicah, katere je dal veliki fašistovski svet, zakonski načrt o nameščanju delovnih moči. Novi zakon bo vseboval natančne določbe za sprejemanje delavcev s posredovanjem uradov za delo. Stari zlatniki no dna morja AN CONA, 22. Ob priliki poglabljanja morja ob pomolu Nanvitelli v tukajšnjem pristanišču, so opazili delavci v blatu, ki so ga izvlekli iz vode, neki čuden blesk. Po natančnejšem ogledu so našli med blatom mnogo zlatih novcev. O tej nenavadni najdbi so bili takoj obveščeni arheologi in prostor je bil nemudoma zastražen. Delavci so izročili profesorju Mo-retiju 50 zlatih novcev, ki so se jih polastili. Danes zjutraj je bilo najdenih v blatu novih 38 novcev. Po vsej verjetnosti se nahaja na morskem dnu še več takih zlatnikov. Do sedaj še ni bilo mogoče natančno ugotoviti dobe, v kateri je bil ta denar izdan. Ve se le toliko, da je denar iz 17. in 18. stoletja ter da pripada mnogim državam. Nekateri novci nosijo jasno čitljiv naslov: Beograd, drugi pa: No-rimberška republika. Denar je precej dobro ohranjen ter je po velikosti podoben sedanjim ni-kelnastim liram, le da je nekoliko tanjši. Kos kruha, star 4MI let, najden v egiptovski grobnici CHICAGO, 21. Profesor James H. Breasted, ki izkopuje po naročilu orientalskega zavoda čikaške univerze stare e-giptovsJke grobove, je našel v neki pradavni grobnici, ki do-sedaj še ni bila odkrita, med drugim tudi kos kruha, ki je po njegovih računih star najmanj 4000 let. Najdeni kos kruha je je zelo dobro ohranjen, ker je bil povit v sukno, kakršnega so rabili za povijanje mumij. Kruh je iz pšenične moke, ki je bila mleta precej na debelo. Ta kos kruha, ki je pač najstarejši na svetu, je sedaj izložen v muzeju Field v Chicagu. Prestolonaslednik Humbert bo potoval v Egipt? KAIRO, 22. Tukaj zatrjujejo, da bo še tekom zime prispel v Egipt italijanski prestolonaslednik princ Humbert, da si o-gleda deželo kot gost kralja Fuada. V kraljevskem gradu v Abdinu so že začeli pripravljati sobane, v katerih bo prebival princ Humbert. Posebni tribuna! v Tripoiisu TRIPOLIS, 21. V preteklem tednu je začel poslovati v TVipo-lisu posebni tribunal, ki je bil pred nedavnim ustanovljen s posebnim kr. ukazom. Razpravljal bo in sodil o zločinih proti varnosti države in o vale izdaja h. Popbrae i severni itollfl Noro naraščanje voda BERGAMO, 22. Dolina Scal-ve, ki je bila težko prizadeta povodom poslednjih poplav dne 10. t. m., je spet ogrožena. Vsled n€|prestanega deževja je hudournik Dezzo spet zelo narastel in 'prestopil bregove. Odnesel je zakasni most, katerega je postavil civilni genij po poslednji pcirodnji. Na lice mesta so se taloj podali inženirji civilnega genija in pokrajine. PIACENZA, 22. Dva zidarja sta se podala v Gossolengo, da si nabere ta v strugi hudournika Tcebbia nekoliko drv, katere je ta* potok nanesel že ob poslednjih poplavah. Nenadoma pa sta opazila, da drvi po prej prazni strugi hudournika voda, ki se jima je bližala z neverjetno brzino. Poskušala sta hitro doseči breg, pa se jima to ni posrečilo in sta se zatekla na majhen otok, ki ga je takoj na to obkrožila voda. Na pomoč so jima prihiteli nekateri kmetje in vojaki-pijonirji, ki so ju s čolnom prepeljali z otoka na breg hudournika, otok pa je ta-kOj nato preplavilo vodovje. Vsled poplav, ki so nastale povodom naraščanja Trebbie, Nure in drugih hudournikov, je bilo poškodovano precej veliko ozemlje. Včeraj zvečer je pričela naraščati tudi reka Pad. ' Razsodba poAga iriteala v procesu preti komunistom iz Modene RIM, 22. Danes se je nadaljevala pred posebnim tribunalom kazenska obravnava proti 8 komunistom iz modenske pokrajine, obdolženim zarote proti državi in hujskanja k uporu proti državni upravi. Po govorih državnega pravdnika in zagovornikov, ki so zavzeli vso dopoldansko in del popoldanske obravnave, se je ob 16. uri sodni dvor odtegnil na posvetovanje, ki je trajalo kako poldrugo uro. Ob 17.30 je bila proglašena razsodba: Pedrazzi Anton je bil obsojen na 10 let in 6 mesecev Ječe, Carrarini Elija na 10 let in 3 mesece, Lugli Egisto ter Benedetti Alojzij na 7 let in 6 mesecev, Zobbi Livij in Gol-doni Secondo na 2 leti in 6 mesecev ječe. Poleg tega so bili vsi ti obtoženci obsojeni na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva, nekateri izmed njih tudi na trajno izključitev iz javnih služb. Obtoženca Moderni in Raimondi pa sta bila o-proščena, prvi radi pomanjkanja dokazov, drugi pa, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Ruske priprave za mednarodno razoroži i veno konferenco MOSKVA, 21. Napovedano je bilo, da bo Lit vino v, vodja ruske delegacije za mednarodno razorožit veno konferenco, v bližnjih dneh odpotoval v Berlin. To njegovo potovanje bi naj bilo v zvezi z vestmi, glasom katerih se nameravata nemška in ruska vlada sporazumeti za skupno postopanje na predsto-ječi razorožitveni konferenci. LONDON, 22. «Daily Express»> je prinesel vest, da bo ruska delegacija predložila na mednarodni razorožitveni konferenci v Ženevi dva predloga. Glasom prvega bi se naj sklicala svetovna razoroži tvena konferenca, po drugem pa bi se naj obnovili diplomatični od-nošaji med Rusijo in Anglijo. V Londonu se za prvi predlog ne zanimajo bog ve kako, pač pa tembolj za drugega, ne samo radi tega, ker se nanaša direktno na Anglijo, marveč tudi radi tega, ker bi utegnil dovesti do tozadevnih praktičnih zaključkov. Belgiiska vlada podala ostavko PARIZ, 22. Včeraj je belgijska vlada podala ostavko. Ko je vlada predložila poslanski zbornici v teh dneh predlog, naj se vprašanje vojaške službene dobe odloži za nekaj časa, so se socialisti, ki so do sedaj tvorili vladno stranko, uprli ter zahtevali demisijo celokupne vlade. Včeraj se je belgijski ministrski svet, kot smo napovedali, sestal ter končno izdal naslednji koinunikć: Minister za narodno brambo je poslanski zbornici obrazložil vprašanje reorganizacije vojske, posebno v kolikor se to tiče častništva in oborožitve, utrdb in službene dobe. K svojemu ekspozeju je dostavil, da ni mogel predložiti zbornici zakonskega načrta o skrčenju vojaške službene dobe, s katerim so soglašali vsi člani ministrskega sveta, ter je spričo tega predlagal, naj se preda to vprašanje v proučitev mešani komisiji, kot se je to zgodilo n. pr. leta 1920. Ker se ministrski svet v tej zadevi ni mogel sporazumeti, se je odločil predložiti kralju o-stavko celokupnega kabineta. Sestava nove vlade poverjena Jasparju BRUSELJ, 22. Kralj je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Jasparju. Kakor se predvideva, bo ministrska kriza bržkone kmalu rešena. Zasledovanj zločincev ki so poskušali atentat na vlak na progi Skoplje-K omanov o BEOGRAD, 22. Zločincev, ki so poskušali izvesti napad na vlak na progi Skoplje-Kuma-novo, doslej še niso izsledili. Vzdolž vse meje so se razposlale močne orožniške in vojaške patrulje, katerim so se pridružili tudi oddelki prostovoljcev, zdi pa se, da se je napadalcem posrečilo pravočasno pobegniti preko meje. Poveljnik orožni-štva general Tomič je včeraj odpotoval v obmejne kraje, da vodi preiskavo skupno s polkovnikom Kocićem in srezkim poglavarjem Antonije vicem. Vsi prehodi na bolgarsko-jugoslo-venski meji so zastraženi, tako da ne more nihče brez dovoljenja preko meje. Prebivalstvo v bregalniškem, kumanovskom in skopljanskem srezu je na lastno inicijativo organiziralo narodno stražo, v katero je vstopilo vse, kar lahko nosi puško. Prebivalstvo samo je organiziralo zasledovanje zločincev in razposlalo patrulje v gozdove in planine. Aretiranec, ki je osumljen, da je deloval v zvezi z zločinci, je pri zaslišanju priznal, da je imel nalog, paziti na učinek eksplozije in o tem obvestiti skrite zločince. Izdal je tudi več važnih podatkov o organizaciji makedonstvujuščih trojk in o njihovih ciljih na jugosloven-skem ozemlju. V interesu preiskave čuvajo oblasti podrobnosti o uspehih dosedanje preiskave še v tajnosti. Jugoslovenske trgovinsko pogodbe z Anglijo, Belgijo in Nemčijo BEOGRAD, 22. V narodni skupščini je danes dopoldne zasedal odbor za ratifikacijo trgovinskih pogodb z Anglijo, Belgijo in Nemčijo. Marinković bo odgovarjal na zunanje-pelitične interpelacijo na tajni seji nar. skupščine? BEOGRAD, 22. Včerajšnje «Novosti» so napovedale, da bo opozicija z ozirom na položaj jugoslovenske zunanje politike zahtevala, naj poda zunanji minister Marinković svoj odgovor na interpelacijo^ Pribićevića o jugoslovenski zunanji politiki na tajni seji narodne skupščine. Glasom te vesti bodo na ta način v narodni skupščini o tej zadevi lahko bolj svobodno razpravljali. V političnih krogih so mnogo govorili o razgovoru med italijanskim poslanikom generalom Bodrerom in zunanjim ministrom Marinkovićem, ki je trajal celo uro. Veliki snažni meteži na Nem&kem BERLIN, 22. Po vsej Nemčiji divjajo veliki snežni meteži. Brzojavne, telefonske in železniške zveze so deloma pretrgane. Tudi ceste in druga prometna sredstva so deloma poškodovana. Načelnik nemško delegacije za razorožitveno konferenco BERLIN, 22. Glasom uradnega naznanila je bil imenovan za načelnika nemške delcgacije za mednarodno razorožitveno konferenco v Ženevi bivši nemški poslanik v Washingtonu grof Bernstorff. Čehosloutfkl proračun Ekspoze ministra za narodno brambo PRAGA, 22. Davi ob 4. uri se je vršilo glasovanje o čehofilo-vaškem državnem proračunu, ki je bil sprejet z glasovi večinskih strank. Pred glasovanjem je imel minister za narodno obrambo Udrzal ekspoze, v katerem je med drugim dejal, da se znižanje čehoslovaškega vojnega proračuna bistveno razlikuje od vojnih pioračunov vseh sosednih držav, v katerih je opažati glede vojnega proračuna tendenca navzgor. Skoro v vseh členih proračuna se je izvršilo radikalno črtanje. Iz tega sledi, da je vojaška uprava doprinesla velike žrtve stremljenju po razorožitvi. Glede u-vedbe milice je minister Udrzal izjavil, da čehoslovaška vlada niti najmanj ne misli več na to, da bi uvedla milico, ki je bila v ustavi prebivalstvu obljubljena. Minister je dejal, da se je pri študijih v Švici videlo, da je milica razmeroma dražja institucija kot stalna vojska in da ni v skladu z razmerami na Čehoslovaškem. Ob koncu svojega govora je minister Udrzal rekel, da namerava vlada mesto dosedanje 18-mesečne vojaške službene dohe uvesti 14 -mesečno, kakor hitro bo imela vojaška uprava na razpolago 8 tisoč dalj časa službujočih podčastnikov. Politične beležke Položaj na Romunskem Poslednje dni se je razvil v romunskem parlamentu boj med vodjo narodno-kmetske stranke Maniu in ministrom za notranje stvari I. Duce. Vsa ta borba se je nanašala na prepo-vedani kongres narodno-kmetske s trake, kateri bi se bil imel vršiti v Albi Juliji. Notranji minister je izjavil, da se tabor, ki se je nameraval držati, smatra v teh zgodovinskih pomembnih časih za «anonimno maso» in da je vlada radi tega kongres prepovedala. Minister nima nič proti temu, da se vrši kongres v kateremkoli drugem crdeljskem mestu. Toda narodno-kmetska stranka noče opustiti svojega tradicionalnega zborovanja in zato se je odločila, da rajši svoj kongres odloži na poznejši čas. Pri tem vztraja stranka na stališču, da se mora kongres vršiti v Albi Juliji. Strankin odbor pa je imel v nedeljo v Bukarešti sejo, katere so se udeležili tudi vsi poslanci in po dva odposlanca iz vsakega okraja. Na tem zborovanju so se zastopniki stranke obširno posvetovali o sedanjem notranje-političnem položaju v deželi. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri se zvrača vsa odgovornost za sedanji položaj na vlado g. Bra-tianua in na regentski svet. Narodno-kmetska stranka je izdala poleg tega na prebivalstvo proglas, v katerem je rečeno, da je vlada, prepovedala kongres v Albi Juliji, in se izjavlja, da stranka od sedaj dalje ne priznava več nobenega akta, ki je bil dogovorjen z liberalno stranko in s sedanjim parlamentom. Kakor pravi «Po-litica», je ta proglas začetek borbe, ki naj prisili vlado, da odstopi. Drobne vesti Bogastvo je nevarnost Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Coolidge je imel te dneve pri nekem obedu v Pbi-ladelphiji govor, v katerem je o-pozoril državljane na nevarnosti bogastva. Zgodovina, je dejal, je natrpana s slučaji, da je bogastvo uničilo narode. Ker je pa večina ameriškega ljudstva, tako se jo tolažil predsednik, vestna, poštena in moralna, se te nevarnosti za sedaj še ni bati. Dobrotnica Ubožnici v Florenci je zapustila 73-letna Genovanka vse svoje premoženje. Malo preti smrtjo jo obvestila zavod, da ima v podstrešju zazidane dragocenosti in zlatnike. In res »e je po njeni smrti našlo na označenem prostoru 2000 louis-dorjev, več bisernih verižic, ur, uhanov in. mnogo drugih dragocenih predmetov. Vrednost zapuščine se ceni za en milijon lir. u. •EDINOST* V Tisto, dne 23. novembra 1927. DNEVNE VESTI Kvota 90 Načelnik vlade je sprejel v pon-■defjeJt predsednika fašistovske Itančne rveze kom. Bianchinija, kateri ga je obvestil o delovanju organizacije na sindikalnem in teh»M5riem polju, posebno glede od-'nafiajev z inozemstvom. V prvi vrsti pa je želel imeti načelnik vlade podrobna obvestila o izvajanju nacionalne konvencije. Načelnik vlade je izrazil svoje zadoščenje nad delovanjem Zveze in je ob tej priliki zopet potrdil, da mor u biti delo bank usmerjeno k definitivni ravnoteži na kvoti 90. Zcskljucek eputUske konference Mednarodna konferenca, ki se je vrnila v Opatiji, kjer se je sestaja predzadnji pondeljek, da prouči in re£i vprašanja poenostavljenji, in izenačenja carinskega in železniškega postopanja v tranzitnih operacijah blagovnega prometa, je zaključila svoje delo. Konferenca je odobrila nekoliko resolucij, katerih izvajanje bo pomenilo znatne priclobitke posebno glede prevoza proti jadranskim hikam. K srečnemu in zadovoljivemu zaključku konference je mnogo prispeval duh sodelovanja m prisrčnosti, ki je navdajal tok pof?ajajij, katera so se zaključila z manifestacijo prizu i s strani vseh delegacij, ki so se diference udeležili, na naslov Italije, ki je dala pobudo za ta važni sestanek. Načevsnle deta«cev z nakazili V Turinu se je napravil te dni prvi poskus za udejstvitev ukrepa ki bo pomenil znatno pridobitev z ozirom na obtok denarja ter obenem olajšal podjetjem plačevanje svojih nameščencev. Že dolgo se je razpravljalo o tem, ali ne bi kazalo nadomestiti pri plačevanju prejemkov uradnikov in delavcev denar z nakaznicami za dotične svote. Uvedba te reforme pa se je vedno odlagala predvsem z ozirom na odpor, na katerega bi znal naleteti novi način plačevanja pri delavcih in pa pri trgovcih. Sedaj pa sta se vrnili k tej pobudi dve izmed največjih turin-skih industrijskih podjetij in zveza trgovv je pristala na njun poskus. Lahko se torej reče, da so največje težkoče, ki so bile na poti uvedbi delovnih nakaznic, sedaj odpravljene. Zato so bo začel poskus v kratkem izvajati. Novi način plačevanja se bo začel uporabljati za okoli 50.000 delavcev, s čimer se bo znižala svota v obtoku v znatni meri. Podani? cen v Italiji in njih višmje v fnozemslua Po vesteh iz Kima s? je opažalo v Italiji v drugem novembra padanje cen, medtem ko zaznamujejo poglavitne dežele sveta v isti dobi njih višanje. Povprečni indeks cen se je znižal radi občutnega padca cen mesnim živilom, ki so se spustila od povprečnega indeksa 499.50 na i93.17, in pa radi padca cen kemičnim proizvodom, katerih povprečni indeks je padel od 4-49.7«; na 445.13. V omenjenem tednu se je spustil povprečni indeks v zlatu v Italiji za razne vrste blaga od 137.4 na 13H.8. V istem tednu je poskočil zlati indeks v Angliji od 134.9 na 135.9, v Nemčiji od 139.3 na 140 in v Združenih državah od 145.2 na 145.7. Burja in Se kal Prejeli smo: Na dopis iz Vipave «Burja in še kaj;>. priobčen v «Edinosti» z dne 19. t. m., blagovoli slavno uredništvo stvarnosti na ljubo to-le priobčiti: Prigoda nesreče, ki se je zgodila na novem mostu črez «Močilnik», se ni prigodila Francetu Žgurju. marveč vozniku in posestniku Josipu Žgurju po domače Andrejče-viin, in Juriju Bajcu, oba iz Po-drage. Seveda ni voznik podlegel nesreči, marveč Jurij Baje, ki je sedel pri sodčku vina na vozu, o-premljenem na takoimenovani «pod>. Ker ni bil «pod> pritrjen, je burja nagj; ivka prekucnila sodček in «pod» zagnala kakih 5 metrov v daljo na travnik in pokrila z vso težo Jurija Bajca, ki je pri tem zadobil težke poškodbe v košu in na glavi. Nesli so ga od tam v bližnji mlin Franceta Uršiča, od tam pa ga je prepeljal njegov dom tuk. zdravnik dr. Pavlica. — Bajcu gre na bolje in je izven nevarnosti, kar mu želimo iz srca. Fran Žgur, večkratno imenovani « pesnik«, nima torej s to prigodo ničesar skupnega, ker se prav nič ne razume, ne na vprego še mani na njene potankosti, kvečjemu mogoče na svojega pegaza, ki pa šanta in je ves srdorit ter uporen kakor pod repna muha in nič ne obrajta svojega čestiti jivega sivolasega barjaktarja! Kuku leie!! Pozdravljam z odličnim spoštovanjem. F. Ž. P o d r a g a , 20. XI. 1927. Čudno vran« Že nekaj dni sem imamo čudno, muhasto vreme. Topli južnik in hladna burja se menjujeta kot za stavo, vmes pa lije dež, da je veselje. Po p ' hladni noči je včeraj zjutraj spe i zavela topla sapa od juga, ki je prignala nove trume oblakov na itak že zastrto nebo. Okoli 8. ure je začelo bliskati in grmeti kakor sredi poletja, nakar so se odprle nebeške zatvornice in je začelo liti kot iz škafa. Naliv je bil tako močan, da odvodni kanali v nižjih delih mesta niso mogli sproti požirati vode, ki je ponekod poplavila ulice. Istočasno z nevihto je nastopila nenavadno visoka plima in morje se je na nekaterih mestih razlilo po nabrežju, kar se je to jesen že večkrat zgodilo. TRŽASJU BLAGOVNI TRG 22. XI. 1927. Cenik je bil sledeči: Zelenjava: česen 140 lir za stot, rdeča pesa za kuho 80-120, navadna bela pesa «0-120, kislo zelje 130-150, korenje 70-100, navadno sladko zelje i' karfijoli 100-130, sladka repa iW;. vrzote 45-70, cikorija 140, čebula 80-90, sladki zeleni janež 110-140, ločike 50-200, malancane 100, krompir 55-75, paradižniki 50-130, radič 60-360, ra-dičeve sadike 90-280, kisla repa 100, Selen 50-160, špinača 80-180, topinambour 80-100, valerijana 170-200. Sadje: pomaranče 40-50 lir za zaboj, pomaranče 120-150 lir za k v., kostanj 70-240. datelji 310-340, indijske fige 120, suhe fige 240-250, limone 10-35 za zaboj, mandarini 220-350 za stot, jabolka 30-360, orehi 320, hruške 140-280, suhe češplje (slive) 300-450, grozdje 100-550. Cene brutto per netto. V razprodaji na drobno je dovoljen 20% po-višek. Bsanil je odv. Freschi, ki se je začetkom svojega govora spomnil pravkar umrlega odvetnika in narodnega poslanca Artura Vecchini ja iz Ancone, ki je bil edan najslavnejših odvetnikov italijanskega foruma. Plaino je bil obsojen na 7 mesecev ječe in 400 lir globe, pri odmerjanju kazni je bilo upoštevano omejeno duševno stanje obtoženca radi pijanosti. Vesti z JorBkega Goriške mestne vesti 59M lir podpore poplavljencem v Bovcu - Notranje ministrstvo je nakazalo 5000 lir podpore bovški občini za poplavljence, ki so pri zadnjih vremenskih nezgodah trpeli škodo. Nižanje cen Za/dnje čase so tozadevne komisije začele s pridom pobijati cene raznim živilom. Predvčerajšnjim so na takem sestanku, kateremu je prisostvoval tudi podprefekt, znižali cene rižu na splošno od L 2 na L 1.90 kg- ter testeninam od L 3.50 na L 3.40 kg. Cene še nekaterim potrebščinam so po zadnjih določbah sledeče: sladkor v kristalih L 6.60 kg, zdrobljen sladkor L 6.80, sladkor v kockah L 7.15. Kakao (holandski) L 11.—, najfinejši L 16.—; bel fižol L 2.60; zdrobljeni grah L 3.20; riž boljše vrste L 1.60; riž posebne vrste L 1.80; riž (Cimone) L 2.50; olje (Sasso) po L 11.20 liter; jajca po L 0.60; soda v kristalih L 0.60 kg; zeleno milo (majhno) L 0.80; isto veliko L 1.60; rumeno milo (majhno L. 0.90, isto veliko L 1.80. Tatinska dražba, ki se je specializirala na kol« Iz tržaškega življenja Bazne nezgode Komaj je 19-letna Marcela Jurca, stanujoča v ulici Istria št. 41, včeraj zjutraj stopila v ulici Bosco s pločnik, u Di črez cesto, se je neki nciudeu kolesar zaletel vanjo in jo podrh Pri padcu se je mladenka pobila in opraskala po nogah in rokah. Dobila je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z neko kočijo, na^ kar so jo prepustili domači negi. — Pri delu v piui-ti luki V. E. III. se je 29-letnemu težaku Antonu Gallo, stanu jočem u v ulici Pe-scheria št. 9, včeraj popoldne prevrnil na desno roko težek zaboj, pri čemer je mladenič zadobil precej hude poškodbe. Dobil je prvo pomoč na rešilni postaji, kamor se jc zatekel. — Z avtomobilom rešilne postaje je bila včeraj popoldne prepeljana v p.estno bolnišnico 63-letna E-lvira Zucciiiini, stanujoča v ul. Madonna del mare št. 18. Starka je padla doma s stolice, na katero je bila stopila, da bi vzela nekaj z omare v kuhinji, ter si pri tem frlomila levo nogo pod kolenom. Sprejeli so jo v kirurgični oddelek, kjer bo mo-nala najmanj mesec dni čuvati posteljo. Tržaško sodišče Člen 9. kaz. zak.: Žaljenje prvega ministra. Obtoženec je 29-letni Anton Plaino iz Vidina in stanujoč v Kalvariji pri Gorici. Obtožen je, da se je dne 10. aprila t. 1., v neki gostilni v Tržiču zelo "^liivo izrazil o ministrskem preu-edniku. Včeraj se je vršila boravnava pod predsedstvo«! cav. Colombisa. Zaslišane priče so potrdile obtožnico v vsem, le da je na obravnavi prišlo na dan, da je Plaino tistega dne bil pijan. Zadnje čase se je v Gorici opazilo, da se vedno pogosteje javljajo tatvine koles. Nihče, ki je pustil kolo radi opravkov bodisi na hodniku tega ali onega poslopja, bodisi pred to ali ono trgovino — celo na sodišču je bilo žf ukradeno kolo — ni bil nikdar g. .*, da ga dobi, ko se povrne na mesto. Te pep-o-te tatvine so obla^ivom na-\ ilau- sumnjo, da mora obstojati kaka tatinska družba, ki je vzela na piko ravno kolesa. In res se je te dni javnim organom posrečilo iztakniti to g&djo zalego in tudi njeno gnezdo. Prišli so v roke devi Pravici sledečil jubitelji koles — ampak tujih, ne svojih: Pertoldi Restilli Humbert, star 21 let, iz Čedada, Rosato Roselli, 27 let, iz Ruffina (Florenca), Di Sol do Anton, star 30 let. iz Bisceglie (Bari), ter Peter Deganutti, star 23 let, iz Čedada. Vsi ti vneti «sportniki» so spravljali svoj ukradeni plen v delavnico mehanika Renza Bra-galina v Krminu. Bragalm jim je potem ukradena kolesa predelaval in znal je tako izbrisati vsako sled, ki bi kazala, da so zgubila nepoštenim potoni svojega gospodarja. Di Soldo pa je oni premeteni goljuf, ki je - kot smo že pisali — okradel na zelo zvit način neko goriško tobakarnarico Roth. Pobral je namreč za 700 lir znamk različne vrednosti ter nato z izgovorom, da mora na neko banko po denar, zbežal, pustil pa nič hudega sluteči trgovki, v zameno — ukradeno kok>. ki je bilo ". redno kakih 400 lir. Kolo je dobi i nazaj njegov lastnik, trgovka pa je morala čakati, dokler niso ptička sedaj prijeli. Ko so ji ga pokazali, ga je takoj spoznala. Znamke pa je bil premeteni tat zamenjal v denar v tobak amah nekega Brandolina ter Zanetica v Krminu — pa na tak način, da sta trgovca — kot hočejo vedno trgovci — imela dobiček. Zato so jih sedaj naznanili sodnij-ski oblasti radi sprejetja ukradenih stvari. Ptičke, iz katerih družbe pa eden že uživa zimsko svobodo in ga še niso prijeli, so lepo zaklenili v gori-ke zapore in kolesa bodo morda za nekaj časa svobodno in brez skrbi letala po goriških ulicah. Pazite na prestopke! Zadnje čase so oblasti obrnile veliko pozornost na to, kako gostilničarji in trgovci opravljajo svojo obrt in ali se drže v mejah onih zakonov, preko katerih ne smejo, ne da bi zagrešili kazniv prestopek. Zato so tako zvani «kontravencijoni» na dnevnem re^ du. Vsak gostilničar in trgovec naj v svojem interesu gleda, da ne bo delal nobenih prestopkov. Zelo morajo tudi oni paziti, ki oddajajo stanovanja in sobe v najem. Vsakdo mora svojega stanovalca naznaniti k vest uri in pa tudi županstvu ter tako dobiti za oddajo najemnine potrebno dovoljenje. Posebno pa morajo gostilničarji, ki oddajajo prenočišča, paziti na natančno vodstvo za to predpisanega zapisnika ter ne smejo sprejemati pod streho takih, ki nimajo osebnih izkaznic. Avto ob tramvaj Na trgu Edmondo d'Amicis (Korn) sta predvčerajšnjim zadela skupaj tovorni avto, ki ga je vodil neki Jožef Stanič, ter tramvaj. Na srečo stik ni povzročfl drugega, kakor da se je pobilo nekoliko tramvajskih šip. Nesreče In nezgode Iz svojega sedeža je moral odpeljati Zeleni križ v mestno bolnišnico nekega 15-Ietnega Zalkota Kumarja iz Vrtojbe. Poreza! se je na desni nogi in si prerezal tudi žilo na ubitem steklu neke steklenice. Izpred sodlšia O ti preklicane kokoftl Obtožnica prav], da so kradli kokoši. Oni pa pravijo, da jih niso. Vsi so Še-mpeterci in so še vsi mladi. Postavili so se kar takole: A-lojz Prinčič, Leopold Sokol, Ar-mand Peric, Franc Cotič ter Jožefa Susič, ki je mati enega izmed prejšnjih. Letos na pust so jedli v hiši Sokola kokoš. Pripravila jo je Jožefa Susič. V hišo pa jo je prinesel Peric. Peric pa jo je dobil doma na dvorišču, pravi. Kokoš pa ni bila njegova in tudi ne njih, pač pa je zahajala vedno na njih dvorišče, pa jo je prijel in tako dalje. Dokler jo niso vsi skupaj pojedli. Še malo je bilo za toliko ljudi. — Ker sta se pa ravno tisti čas pritožila marešjalu, češ, da so jima neznanci pokradli tri kokoši, je mare^jalo, kakor hitro je zvedel, da so pri Sokolu v hiši jedli kokoš. (Kajti Čudno je danes, če revež je kokos, kadar je nima. Sokolovi namreč niso imeli perutnine) — jih naznanil sodnijski oblasti. Vsi obtoženci trdijo, da niso u-kradli kokoši ter da jo je le Peric prinesel z doma, ker so hoteli napraviti pojedino za pust. Tudi o-škodovanca Cotič in Mavrič ne moreta reči, da so Sokolovi, Če so kokoš jedli, jo tudi ukradli. Državni pravdnik je za obtožence zahteval 7 mesecev in 15 dni zapora, za ženo pa le 5 mesecev in 100 lir kazni. Sodišče pa jih je oprostilo radi pomanjkanja dokazov. Ko vodnjaka ni mogel po vodo Sedita na zatožni klopi mož in Žena: Miha Velušček in njegova Roža. Od njiju malo bolj proč pa sedi Bregant, Andrej Bregant. njihov sosed. Prepiri med sosedi, lonec je bil krvav. Preden paa«. vesa, je bila poirebna še ta zadnja scena na sodišču. Prva dva sta obtožena, da sta težko poškodovala Breganta. Bregant, ki je že sivolas, pa sedi na zatožni klopi, ker da je s silo stopil na dvorišče prvih dveh. Bregant je bil namreč žejen in je šJel po vodo na Veluščekovo dvorišče. Ker pa je bil Velušček napeljal žico, da bi pregradil dohod Bregantu do vode (Znano je, da soaed sosedu ne privošči pitne vode) — jo je sedaj Bregant prerezal z železnimi kleščami. Velušček pa ga je zalotil. In beseda gor, beseda dol — prepir je bil takoj in pretep tudi. Seveda tudi ženska je morala biti takoj zraven. Namreč Veluščekova žena. Vpila je: se dobi tudi doma, ni ga potreba vedno iskati v tujini. Marsikoga je tujina že razočarala. Bridko je, kadar se človek spomni, kako je bilo vse živo pri nas nekoč. Koliko krepkih rok je delalo in obdelovalo to našlo gorsko zemljo. Ob košnji, ob oranju ob sekanju drv. Danes pa se mora vsak kmet zase ubijati, garati in delati, ker ne dobi delavca, ki bi mu pomagal pri delu. Domača zemlja je pridnemu človeku in onemu, ki jo z ljubeznijo obdeluje, vedno hvaležna. Če ne drugega, mu daje neko zadoščenje, ko jo vidi lepo obdelano in počiščeno. — Letos nas je v naših hribih zima zelo hitro dohitela. Prišla je kar čez noč in naši predniki skoro ne pomnijo, da bi prišla še kdaj tako hitro. Presenetila nas je, tako da nam je s snegom na polju pokrila pretačjo zimsko hrano. Posledica tega je. da bo treba prašiče še neizpitane poklati. — Naš letni dohodek večinoma obstoji iz izkupička za sadje prav, posebno maja meseca, veti- 353.50-355.50. Atene 24.10-24.60, Berlin 435.50-441.50, Bukarešt 11.20-11.60, Praga 54.30-54.60, Ogrska 318.50-324.50, Dunaj 25ti.50-2ti2.50, Zagreb 32.25-32.55. Ik-adna cena zlata (21. XI.) 354.71; vojnoodfOcod nmske obveznice 70. Iz tržaSkejjokrajine HRUŠEVJE Dobili smo nov občinski dom. ki stoji nasproti trgovini in gostilni Del Luc-a in prav blizu šole. Poslopje je lepo, nas voj poseben način zidano v dve krili z dvignjenim ostrešjem ob stiku teh dveh zunanjih kril in z lepimi lesenimi okraski. Zidalo se je zelo hitro in zdaj ne manjka nič drugega, kot še znotraj lepo prebeliti stene in občinski urad se bo lahko preselil v nove prostore. Stroške bo plačala občina. Poslednje čase čujemo, da se bodo k nam preselili tudi orožniki iz Razdrtega in to iz vzroka, da jc pri nas občinski urad, ki je ravno v sredini cele fare, medtem ko je Razdrto že zelo oddaljena vas in zadnja proti Vipavi. Se nekaj smo si napravili v zadnjem času in sicer ik>vo poslopje mlekarne, ki smo ga opremili dokaj moderno in po nasvetih poznanih izvedencev. Naša zadružna mlekarna šteje nad 400 udov in ima mnogo prometa, ker pošilja mleko iz vseh vasi sproti v Trst. To koristno napravo so vzljubili vsi in so zato radi prispevali k vzpostavitvi novega poslopja, kj nas je stalo precej tisočakov. Zdaj dobivamo plačano za mleko 70 stotink, ker še vedno plačujomo stroške za zidavo poslopja in poleg tega Še za notranje stroSke, ki nastanejo z vzdrževanjem delovnega osobja itd. Vendar smo svoje mlekarne vsi zelo, zelo veseli in radi pripeva-varno zanjo, ker spoznali smo, da je v zadrugi mogoče doseči marsikaj, Česar drugače ni mogoče. Ko bo poslopje plačano bomo, nam bodo dohodki pritekali čisto hrt /. odbitkov. POSTOJNA Nova napeljava Edetrično razsvetljavo bo dobila zdaj tudi drevoredna pot proti Hrast ju in sicer prav do Zaloga. Železne droge za napeljavo Že postavljajo in pred spomladjo l>odo luči že gorele, da so bodo mogli naši meščani pri svetlem sprehajati. Sicer to nekaterim ne bo in iz živinoreje. Prvega letos ni bilo skoro nič, živina pa ie zelo po ceni. Edina stvar, ki nam pri- naja stalno precej dohodkov je naša mlekarna. — Tudi v zimskih dneh na-si ljudje ne lenuharijo. Pripravljajo poljsko orodje za prihodnje leto. Vedno je treba kaj novega napraviti: grablje, metlice, metle itd. S tem delom si pa ljudje tudi kratijo doi^ zimski čas. Torej prijetno združijo s koristnim. Kakih posebnih novir pa pri nas ni. GRADIŠČE PRI VIPAVI Spustili so ga Izpustili so iz zapora Leopolda Uršiča iz naše vasi, ki so ga obdolžili, da je kuhal žganje prepovedanim potom. VOLARJE Malokdaj pride kakšen dopis iz naše vasi, nekoliko iz malomarnosti, nekoliko ker se* nam ne zdi vredno vsako malenkost obešati na veliki zvon. Čas in marsikaj novega mi je končno delo pero v roke, da napišem nekaj vsaj najnovejših vesti. Sneg je zapadel prav nenadoma, da še stelje za živino ni bilo mogoče napraviti. — Zadnji koiieO moetu, ki smo ga še imeli za prehod črez Sočo, nam je zadnja povoden j odnesla, tako da smo prav odrezani od precejšnjega dela polja, ki ga imamo na desnem bregu Soče. Bog pomagaj, ako se nas občinska uprava ali kaj podobnegA ne usmili. Še nekaj novega je, kar je vredno, da ve širša javnost. Mislim namreč, da srno v tem slučaju odnesli rekord Volarci, oziroma Seliščani, vsaj med našimi gorami, če drugje ne: Na Seliščah se je naimreč pretekli četrtek poročil 22-letni Tomaž Uršič s 65-ietno Marijo Gaberšček. — Naj mnoga leta živita! BORZNA POROČILA Amsterdam 739-7-45, Belgija 254-258. Francija 72.02«-72.32' London 89.47>i-89.67*, New Y 18.32M-18.38 Španija 308-314, IS vi ca dar pa bo večina večina zmaga. zadovoljna. In BERL1T2-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fttbio Filzi 23, pouk in pre- 154.; POROČNA soba, orehova, vzmeti, žimnice, se proda radi odhoda. — Corso Garibaldi 29, vrata t>. Salon Elena - Lastnik L. (iivant Lasuljar za gospe Trst — Corso Garibaldi — Trst Z&ATARftA Afl&ert Pcvfi Trst, Via Mazzlnl 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. NA OBROKE » Oblake, paletots, dišni pla« » Ešii, tkanine, perila, platno, ■ cMnikli gilcte, volneni pu!- K tsver, blago velour I. t. a. £ h Znižane cene! Pogoji ugodni! en I Via Roma 3, Ul. nadstropje ^ ■»■BK9IIB1S ■■ —a——ipi■ ihihiii i n?» je dejal. «Njega smatrajo za najboljšega strelca v Novi Franciji in mene bi srčno veselilo, če bi mu mogel pognati kiu^lo skozi telo.» «Nemogoče!» je vzkliknil David. «Prej bi verjel, da je poljubila kačo kot njega.» «Vendar je bila nocoj z njim.« «Pavno tako je bila Anica z Bi-gotom.» «Ampak ona ti je pojasnila—« «Ne. Ničesar mi ni pojasnila in čim bolj razmišljam o stvari, tem manj mi ugaja.» Oba zaljubljenca sta se molče gledala. V tej tišini se je vez sočutja naglo spletala med njima. «David, iskreno mi je žal, da sem se obnašal proti tebi kakor tepec. Ampak za Anico se nikar ne boj! Pripravljen sem priseči, da je imela tehten razk>g. ko je Sla- z Bigo-tom.» «Z isto gotovostjo sem tudi jaz pripravljen priseči, da je Nancika imela tehten razlog za to, da je šla s Ta Ionom in da je poljubila me-ne.» Peter je stisnil pest L Oac hip je vprašal: «Kaj se je zgodilo, ko si videl Anico?* David mu je na kratko povedal in dodal na koncu: «Saj ti je gotovo znano, da sta se Anica in Nan- cika sprli ?» «Znano? Ves poslednji mesec sem bil nekak odbijač med njima. Cunje sta napravili iz mojih živcev. Ena sovraži Bigota in se boji zate — drug iT mu zaupa kakor Materi božji in 'iucela veruje njegovim obljubam. Ena ga ponižuje pod gnojirični jarek, druga ga poveličuje do nebes. Ena ga smatra za prokletstvo Nove Francije, druga vidi v njem velikega domoljuba, ki vodi domovino proti veliki slavi. Zakaj bi se ne prepirali, ko je vrhu vsega še ljubosumnost doma med njima — kar mi od strani Nancike prav nič ne ugaja.» David je položil Petru roko na čamo: cu. Moje prepričanje *toji še vedno tako trdno. Po svoji moralni vrednosti spada on v gnoj-nični jarek. Nancika to ve. Jaz vem. Anica pa ne ve. Ona ne veru^ in pravi, da so vse take govorice samo «ostudno obrekovanje zavistnih ljudi». Toda s tvojo bo- kun, zlatic, lisic, dihurjev, vtder, jazbe-cev. mačk, v«veric, 0 . krtov, divjih in do- Sprejemajo sc mač ih zajcev itd. itd. poeiJjalTe po posli. D. ©Jatispoch - Trst Via Cesare Battlsti 10. II. nad.t vrata 16 Telefon int 36-85. dočnostjo nima to dejstvo ničesar opraviti. Lahko mirno spiš zastran tega, dočim jaz, ki vetrn, da je Nancika dala prednost nekomu drugo« mu_» «Ali si tega tako gctov?» «Kakor sem gotov, da ni Anica dovolila iiigotu vze*i z njenih usi najmanji delec ttfftega, kar je tvoje.» Te iskrene besede, polne prepričanja, so brte Davidu kakor sune-fc z bodalom. Peter je nadaljeval: «Ko ti jfl Nancika pravila, da je samo enega aiofikega prej tako poljubila, k®-kor je tebe, nI govorila tebi nego meni. Prav jasno Mm to čutil. Potem pa se je Še norčevala iz mem\ ko se je s svojimi ustnicami lo-takniia mojih na tak ponižajoć način. in vse to samo zato, ker sem...»