Centrallzacija zavodov za defektno deco In Ijubljanska bolnica Lep zgled centralizacije zavodov nudijo Masarikovi domovi v Krču pri Pragi. Ko sem se pred časom mudil tam, me je prav posebno zanimalo, kakšni nagibi so prav za prav vodili do centralizacije več domov pod eno streho. V prvi vrsti je bilo tu po sredi gospodarsko vprašanje, katerega so s centralizacijo domov sijajno rešili. Na režiji so se prištedile ogromne vsote. Istočasno se je pa s to centralizacijo uvedel boljši sistem delovanja domov samih. Trpela bi mogoče pri centralizaciji samo individualnost domov z ozirom na njihovo delovanje. Tudi pri nas se je že razmotrivalo o vprašanju priključitve ali združitve več zavodov pod eno upravo. Tako se je enkrat že nameraval priključiti ljubljanski gluhonemnici zavod za slepe. Pa se je namera takrat z ozirom na vzgojno vprašanje opustila. Predvsem so bili strokovnjaki takrat mnenja, da bi nikakor ne kazalo spraviti dva tako rekoč nasprotujoča si svetova pod eno streho, ker mora pač defektnega otroka spopolnjevati povsem normalna okolica, ne pa nasprotni defekt. Ta nazor je gotovo popolnoma pravilen, saj je prodrl že pred dcsetletji. ko so v nekaterih krajih ustanavljaii skupno zavode za slepe in za gluhoneme, kar se je pa pozneje baš iz teh razlogov pričelo opuščati. Vendar pa misli o združitvi več zavodov ni opustiti, ker nudi taka centralizacija na drugi strani z gospodarskega kakor tudi iz organizačnega stališča toliko prednosti, da je potreba vsekakor vzeti to vprašanje v pretres. Za nas je posebno važen položaj, v katerem se danes nahajajo zavodi za defektno deco v dravski banovini. Ljubljanski gluhonemnici je nujno potrebna razširitev. Zavod, ki je bil preje.pripravljen samo za bivšo Kranjsko, je sedaj za vso dravsko banovino. Zato ostaja leto za letom več gluhonemih otrok brez potrebnega pouka. Pomožna šola je brez svojih lastnih prostorov že leta in leta, ta šola bi nujno potrebovala tudi internat in ji bo torej na vsak način potreba preskrbeti lastno hišo. Zavod za slepo deco v Kočevju tudi nima odgovarjajočih prostorov. Zadnji čas se je za ta zavod kupila stara tovarna v Mengšu, ki se bo preuredila za to ustanovo. Kako težko je preurejati takšne stare kasarne v modeme hi- gienske zavode, bodo vcdeli pač oni najbolj, ki so v takšnih zavodih že delovali. Zato je taka namestitev zavoda v najboljšem primeru težak problem. običajno pa popolnoma nekaj zgrešenega, ker je tudi za zelo drag denar težko preurediti tako kasarniško poslopje v moderen, vsem higienskim in pedagoškim predpisom ustrezajoč zavod. Vprašanje deškega vzgajališča je deloma rešeno s premestitvijo iz Ponovič v LjubIjano. j, Takšna je približna slika stanja naših domov za defektno deco v dravski banovini. Trenutno je vprašanje nastanitve teh domov, kakor tudi njihova razširitev vsaj deloma še odprto. Na drugi strani je pa žal še tudi odprto vprašanje naše bolnice. Vsi resni glasovi zadnjega časa so bili za to, da se za dravsko banovino sezida na primernem mestu dovolj prostoma, popolnoma moderna bolnica. Ta nazor je edino pravilen, ter bi se edino na ta način mogel rešiti težak položaj naše bolnice. Z izselitvijo bolnice iz sedanjih prostorov bi se pa dala tudi možnost razširitve gluhoneranice v sedanje prostore bolnice, kakor tudi namestitev ostalih zavodov v prostorih bolnice. Z malenkostno adaptacijo bi se lahko v sedanji bolnici namestili vsi zavodi za defektno deco v naši banovini. Na ta način bi se izvršila uprav moderna centralizacija teh zavodov. Gospodarsko bi zavodi prišli pod eno upravo, katero bi vodil upravnik strokovnjak iz vrst strokovnega učiteljstva za defektno deco. Vsak zavod bi imel posebno strokovno vodstvo, katero bi usmerjalo poedini zavod v njegovem individualnem pravcu. S tako rešitvijo bi se skoncentriralo delo na zavodih za defektno deco v naši banovini. Zavodi bi prišli vsi v Ljubljano ter bi s tcm dobili stik z vsemi zdravstvenimi, pedagoškimi in znanstvenimi ustanovami, ki so potrebne za uspešen razvoj takih zavodov. Pocenila bi se pa tudi režija teh zavodov, kar bi gotovo ugodno uplivalo tudi na ban proračun. Na drugi strani bi pa z odkupom bolniških poslopij po banovini tudi banovina prispevala znaten del za čimprejšnjo zgraditev moderne bolnice za dravsko banovino, kar bi bilo gotovo gospodarsko bolj modro, kot pa nakupovanje starih poslopij po deželi za te zavode. Jelo Janežič.