ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: Razvoj medmrežne različice sistema beleženja in kartiranja gliv Slovenije: Boletus informaticus .NET 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Development of internet version of the system for registering and mapping of fungi in Slovenia: Boletus informaticus.NET 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: biotska pestrost, informacijski protokli, GBIF, Global Biodiversity Information Facility, Slovenija 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: biodiversity, information protocol, GBIF, Global Biodiversity Information Facility, Slovenia Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 13 5. ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) 6. Sofmancer/sofinanceiji: Datum: 15. junij 2008 Podpis vodje projekta: doc. dr. Dušan Jure Podpis in žig izvajalca: prof. dr. dr. h-i^c.$^iko Torelli -< —- Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 2 od 2 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 3 a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? El a) da b) ne Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 3 od 2 če so se, je potrebna utemeljitev: Cilji projekta so bili naslednji: 1. Pripraviti minimalni podatkovni standard, ki bi ga imela slovenska podatkovna zbirka za ocenjevanje biotske pestrosti. 2. Razviti poskusno različico portala. 3. Poskusno uvoziti v podatkovno zbirko izbrane podatke iz podatkovne zbirke FloVegSi in Boletus informaticus (glive). 4. Poskusno izvoziti podatke iz slovenskega portala za biotsko pestrost v GBIF. Cilji projekta so se spremenili tako, daje izpadel 2. cilj. Razlogi za to so: - razvijanje svojega portala biotske pestrosti v Sloveniji je nesmiselno, če je dobro razvit portal na globalni ravni, to je GBIF, - GBIF je razvil orodje "GBIF WebsiteToolkit", s katerim je mogoče enostavno izdelati portal, ki je podoben samemu GBIF portalu. Orodje je možno sneti z naslednje lokacije: http://vww.gbif.org/serv/gbif-tools, - z orodjem GBIF WebsiteToolkit bi lahko sicer razvili portal biotske pestrosti v Sloveniji, vendar bi zahteval veliko vzdrževanja, za katerega pa ni garantiranih sredstev. Zato ni bilo smiselno postavljati slovenske različice GBIF portala, če ta ne bi bil vzdrževan, oz. bi bil vzpostavljen, ne bi pa živel, - razlog iz prejšnje alineje je povod za nadaljnjo usmeritev, t. j. smiselno bi bilo, da se za razvoj in vzdrževanje portala biotske pestrosti v Sloveniji določi organizacijo z javnim pooblastilom in se ji dodeli trajna naloga ter financiranje iz proračuna države. Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 4 od 2 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela': Zastavljeni cilji projekta so bili doseženi. Med raziskavo so se cilji projekta spremenili (glej 1.2). Metode dela so določene na GBIF (http://www.gbif.org/). Neposredni rezultati projekta so opisani v točki 3.3, dolgoročni rezultati v točki 3.4. Predlog za nadaljnje delo pri spremljaju biotske pestrosti v Sloveniji 1. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) se pooblasti in financira za trajno in javno nalogo, to je spremljanje biotske pestrosti v Sloveniji. ZRSVN ima namen v prihodnosti svoj informacijski sistem nadgraditi z modulom za spremljanje biotske pestrosti na ravni vrst (glej zapisnik sestanka, 11. februar 2008, Priloga 2.1). ZRSVN naj prevzame tudi vlogo osrednjega vozlišča za GBIF na ravni Slovenije. 2. Pri vsakem nadaljnjem javnem razpisu za financiranje ali sofinanciranje raziskovalnega projekta na temo, ki je povezana z biotsko pestrostjo se v razpisne pogoje določi, da se pridobljeni podatki v okviru projekta morajo objaviti na GBIF. Predlagan potek dela: - razpisni pogoj v javnem razpisu, npr.: "Pridobljeni podatki o biotski pestrosti v okviru projekta se morajo do konca projekta objaviti na GBIF in posredovati financerju projekta v obliki Darwin Core 1.2." - določilo se zapiše tudi v členu pogodbe med financerjem in izvajalcem projekta npr.: "Člen XY: Izvajalec projekta se obveže, da bo do konca projekta objavil pridobljene podatke o biotski pestrosti v okviru projekta na GBIF. Podatke pripravi po informacijskem protokolu Darwin Core 1.2. Podatke lahko objavi na svojem strežniku po DiGIR protokolu z navezo na GBIF ali pa podatke posreduje ZRSVN, ki izvede posredovanje zbranih podatkov na GBIF. Podatkovna zbirka v obliki Darwin Core 1.2 je sestavni del zaključnega poročila projekta in se posreduje financerju projekta na zgoščenki. Na zgoščenko se napiše naziv podatkovne zbirke, datum zadnje spremembe, število zapisov, vrsto in različico podatkovne zbirke (npr. Microsoft Access v. 2003, Excel v. 1997, dBase V, MySQL v5.0, ipd.). Minimalni podatkovni standard za vsak zapis v podatkovni zbirki je naslednji, t. j. izpolnjena morajo biti naslednja polja po Darwin Core 1.2 podatkovnem standardu: Date Last Modified, Catalog Number, Scientific Name, Scientific Name Author, Basis of Record, Identified By, Collector, Year, Month and Day Collected, Locality in če je mogoče tudi čim natančnejše koordinate Longitude in Latitude." - za podatkovni standard za različna kraljestva organizmov se določijo informacijski protokoli, ki so sestavni del tega poročila (za rastline in glive, glej Prilogi 5 in 9). - stopnja natančnosti lokacije za ogrožene, zavarovane, redke vrste naj bi bil centroid kvadranta srednjeevropskega kartiranja flore oziroma centroid kvadranta UTM mreže. - dokler ZRSVN še nima razvitega modula za spremljanje biotske pestrosti na ravni vrst in še nima pooblastil za izvajanje javne naloge, je možno pridobljene podatkovne zbirke v obliki Darwin Core 1.2 posredovati na obstoječe strežnike v Sloveniji z DiGIR protokolom, t. j. PMS, ZRC SAZU in GIS. Slednji bodo objavili posredovano podatkovno zbirko le, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: podatkovna zbirka bo pripravljena po standardu Darwin Core 1.2 in priložen bo opis podatkovne zbirke z naslednjimi podatki: naziv podatkovne zbirke, koda podatkovne zbirke, kontaktna oseba (ime in priimek, naslov, organizacija, e-mail, telefon), povzetek - kratek opis podatkovne zbirke, ključne besede, citiranje podatkovne zbirke, pogoji uporabe podatkov iz podatkovne zbirke, ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preveijanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 5 od 2 Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 6 od 2 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: 3.2. ,_, a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 3 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; ^ c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; ^ d) razvoj drugih temeljnih znanosti; ^ e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: 3 a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; 3 e) nadzor in skrb za okolje > Vključuje RR, kije usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; ^ h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 7 od 2 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Določen je informacijski protokol - podatkovni standard za kraljestvo rastlin (priloga 9) in kraljestvo gliv (priloga 5). Na GBIF smo objavili naslednje podatke biotske pestrosti v Sloveniji (glej priloge 8.1, 8.2, 8.3): 1. Celotna podatkovna zbirka gliv v Sloveniji, ki jo upravlja Gozdarski inštitut Slovenije, s stanjem na dan 31. marec 2008. Ime zbirke na GBIF: Slovenian Fungal Database - Boletus informaticus Št. zapisov: 160.757, št. zapisov s koordinato: 51.694 Št. taksonov: 3.517, št. vrst gliv: 2.505 Neposreden dostop po DiGIR protokolu in podatkovnem standardu Darwin Core 1.2: http://193.2.23.10:8080/digir/DiGIR.php 2. Zbirka FloVegSI, ki jo upravlja ZRC SAZU. Ime zbirke na GBIF: FloVegSI - Floristical and fitocenological database of ZRC SAZU Št. zapisov: 56.711, št. zapisov s koordinato: 45.032 Št. taksonov: 3.593, št vrst rastlin: 2.340 Neposreden dostop po DiGIR protokolu in podatkovnem standardu Darwin Core 1.2: http ://bij h. zrc-sazu. si/di gir/Di GIR.php 3. Zbirka metuljev, upravitelj ZRC SAZU, kontaktna oseba: dr. Tatjana Čelik. Ime zbirke na GBIF: FloVegSI-FAV - Faunistical database of ZRC SAZU Št. zapisov: 65, št. zapisov s koordinato: 65 Št. taksonov: 68, št. vrst 36 Neposreden dostop po DiGIR protokolu in podatkovnem standardu Darwin Core 1.2: http://bijh.zrc-sazu.si/digir/DiGIR.php 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Glede na odgovore na dopis z 8. aprila 2008 odgovornim osebam različnih zbirk v Sloveniji (glej prilogo 3.1-dopis in prilogo 3.2 - naslovi, kamor je bil dopis poslan) pričakujemo, da bodo tekom leta 2008 na GBIF posredovane še naslednje zbirke: - Zbirka Neuropteroidea Slovenije, upravitelj Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kontaktna oseba: dr. Dušan Devetak, - Zbirka mikroorganizmov, upravitelj Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Oddelek za Biologijo, kontaktna oseba: prof dr. Nina Gunde Cimerman, - Herbarij Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kontaktna oseba: prof dr. Mitja Kaligarič, - Zbirka lišajev Slovenije, upravitelj Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, kontaktna oseba: prof dr. Franc Batič. Zdaj imamo v Sloveniji tri strežnike, ki so povezani z GBIF po DiGIR protokolu. Strežniki se nahajajo pri treh različnih institucijah: Prirodoslovni muzej Slovenije, ZRC SAZU in GIS. Na slednje strežnike je možno posredovati podatke o biotski pestrosti v obliki Darwin Core standarda (glej prilogo 4). V prejšnjem odstavku navedene zbirke bosta po dogovoru objavila na svojih strežnikih GIS in ZRC SAZU._ Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 8 od 2 Pripravljen je predlog zahteve za vsak prihodnji javni razpis države na temo zbiranja podatkov o biotski pestrosti. Predlog je, da se v vseh projektih, ki so financirani iz javnih sredstev in so povezani z zbiranjem podatkov o biotski pestrosti, zahteva od izvajalca projekta posredovanje zbranih podatkov v okviru projekta na GBIF. Zahteve se določijo najprej v razpisinih pogojih in kasneje v posebnem členu pogodbe med fmancerjem in izvajalcem projekta. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? K a) v domačih znanstvenih krogih; 3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; ^ d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofmanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Zavod RS za varstvo narave 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 9 od 2 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference** vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta;_ Sestanek na Prirodoslovnem muzeju Slovenije, 24. april 2008 (zapisnik, glej prilogo 1) Sestanek na ZRSVN, 11. februar 2008 (zapisnik, glej prilogo 2.1) Posredovanje podatkovne zbirke o glivah Slovenije Boletus informaticus na ZRSVN (dopis, glej prilogo 2.2) (Bibliografije sodelujočih raziskovalcev so v prilogah 6,7,10 in 11). ^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ ^ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-Ri-CRPKS-ZP-2008 Stran 10 od 2 Priloga 3.2 1.1.1. Collections of vascular plants, mosses and fungi 1. Herbaria of Vascular plants 1. Herbarium of Natural History Museum (LJM) Contact person: Dr. Nada Praprotnik (upravag)pms-li.si) 2. Herbarium of the Scientific Research Centre of Slovenian Academy of Science and Arts: Contact person: Dr. Branko Vreš, Scientific Research Centre of Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana (brane.vres@zrc-sazu.si) 3. Herbarium of weeds, fodder plants and cultivars of cultivated plants and their relatives. Contact person: Prof Dr. Franc Batic, Department of Agronomy, Biotechnical Faculty (BF), University of Ljubljana (franc.bacicPbf.uni-n.si) 4. Herbarium of Pedagogical Faculty of University of Maribor Contact person: Prof Dr. Mitja Kaligarič, Pedagogical Faculty, Maribor. ("mitia.kaiioahcPuni-mb.si) 5. Herbarium of forest trees and forest plants, Department of Forestry Contact person: Doc.. Dr. Robert Brus & Dr. Lado Kutnar; Department of Forestry (BF) & Slovenian Forestry Institute (robert.brus@uni-ii.si) 6. Herbarium Ljubljana of Det. of Biology, Biotechnical Faculty (LJU) nejc.jogan@bf.uni-lj.si Contact person: doc. dr. Nejc Jogan (neic.ioqan@bf,uni-ii.si"> Ii. Freshwater algae Collection of National Institute of Biology Contact persons: Dr. Gorazd Kosi, M.Sc. Milijan Šiško (aorazd.kosi^uni-ii.si^ III. Marine mac robe nth ic algae Collections of Marine Biological Station, National Institute of Biology Contact person: M.Sc. Claudio Battelli fciaudi0.batteiii@pef.upr.5n IV. Herbaria of Mosses Contact persons: Prof. Dr. Andrej Martinčič, Ljubljana V. Herbarium of Lichens Contact persons: Prof. Dr. Franc Batic, Department of Agronomy, Biotechnical Faculty & Slovenian Forestry Institute, Ljubljana (franc.batic@bf.uni-ii.si^ VI. Herbarium of Fungi Collection of Slovenian Forestry Institute, Ljubljana Contact person: Dr. Dušan Jure (diisan.iurc@qozdis,si^ VII. Seed collection of weeds and wild relatives of agricultural plants Slovenian Agricultural Institute, Ljubljana Contact person: Dr. Vladimir Meglic (viadimir.meqiicai