-tJt PRO VEIA UrWatffci to «rrarmUkl pr* •Url : MIT S. I«wa4«k av. glasilo slovenske: narodne: podporne jednote omcrn of tMT Bo. TeUph«a«t Uff*4ili 4«U. t^IvEAR xviL ^ruST y^'na^rtt ay<&;iavarptBg ch**«®, m, •<*«*, o. «nmu (au«. •>, i«4. wo° stev.-number i87. Act»»!»» #o» 1 s»s rial rôtToi *•*!•«• ntfUrf Ink —UM. Aot »I Ort, i, lt»T. >ü>»lll< — 14 Iti». ■DERACIJA HÜ-IfRIJELA SEIL/? DAWESA. jfo gibanj« "minutnikov' ¿Mlo nié drugsga kakor napad \ irobodo in uvajanja sodne pripovedi v prakso nais vlads. ZVEZNIH OBUTA JE fOLL TUDI HUDO PRUIL ZA UfiESA. Atlantic City, N. J. — Isvrše-nlni odbor Ameriške delavske ederacije je po svojem uradnem itoiku Matiji Wollu zelo ostro ritiziral zvezni svet Kristovih frkva v Ameriki, okrcal republi-ikf?a podpredsedniškega kan-¡data Charlcsa O. Dawesa ter tjal, d« nima federacija nobene-posla s socijaiisti. Cerkveni svet je bil okrcan, ker predkratkim v svojem "indu Irijskem pregledu" zatrdil, češ, la je soeijalistična stranka v u-iskih prevladujoča sila v odbo-ih Ameriške delavske federacije, da se bo iz skupnega podpira ija Ls Follettove kandidature tajbrž izcimila ameriška delavska franka, podobna oni na Angle Pregled dnevnih ds-godkov. Amerika. La Follette je javno obaodil kukluksklanizem. Eksekutiva A. D. P. je trdo prijela generala-bankirja Davvesa. Železniške družbe se združuje jo. La Follettova zmaga je možna v New Yorku. Toča steklenic sprejela suhsškc agente v Ottawi, I1L Inozemstvo. "Balkan Balkancem" je geslo Davidovičeyo vlade v Jugoslaviji. MacDonald jo zmagal fledc sporazuma z Rusijo. Pogajanja med zavezniki in Nemci gredo gladko izpod rok. Mussolini se jezi, ker ga Hughes ni obiskal. • Ameriška letalca sta se ognila lednikom v Grenlandiji. MARKSOVE BESEDE POSTAJAJO MESO IN KRI. ZDRUtiVAHJI mizmftxai OKUŽB TO POTU». La Follette oetro obso-sodil kuklukse. Sklicuje m na Linoolna is Jeffer-sona, ki tudi nisU trpsla aličnih organizacij. La Follettova zmaga možna v New Yorku. Nova islesniška kombinacija bo reprezentirala poldrugo miljardo dolarjev. Chicago, m. — "Marks se je zmotil." Tako čitemo pogosto Ksrlu Marksu, očetu znanstvenem ga socializma, v v kapitalistični^ časnikih, v katerih piasči, udiqj*-ni kapitalizmu, modrujejo o Mar-ksovih naukih, dasiravno dela Karla Marksa poznajo komaj po imenu. Da, Marks se je zmotil, ampak njegove pomote so tako majhne da jedro njegove teorije oitafife celo in nedotaknjeno. SoeiaUtt; niso nikdar trdili, da je bil Marka nezmotljiv človek, kajti socialisti ne verjamejo v socialistične, ka pitalistične, rimako-katoliške tli pa komunistične papeie. Vsako stvar sami analitično kritizirajo, da izluščijo is nje dobro jedro. V I Washington, D. 0., 8. sv g. — Senator La Follette, kandidat na predne koslicije za predsednika Združenih držav, je danea izjavil, da je odločen nasprotnik Ku kluksklana. Izjava je v obliki pisma, ki je naslovljeno Robertu P. Scripsu v New Yorku, kateri je pismeno vpraisl La Follette, kak-lino je njegovo stališče glede o-menjene tajne organizacije. kapital združuje vedno boljinbo v rokah male akupine kapital stov, nam predočuje najnovejše združenje železniških družb. V Ameriki se je marslksj pod MacDonald je zmagal v boju glede sovjotov. Njegova lahtave, da morajo biki pogodb« s Rusijo tako] podpisana, ja prodrla v zbornici. Liberalci in torijl napadajo vlado radi koncesij, ki ao jih dobili aovjati. Delavci ao pa veseli, da j« prišel sporazum. Ratifikacija v parlamentu pride v oktobru in takrat na* stane kriza. K Marksovih naukih sta poleg dru New York, M. Y. (Fed. Press.) |fih reBDjc M^gftni dve resnici, k — Zagotovivši si podporo od atra- jjh ne m0rejo vsa prizadevanja On'tzkft in nrinomh« A^-iikJ» važnih delavskih in liberalnih nasprotnikov socislizma ovrel. ^ il^ ^J^^r ***** ai iedaj La FoUBU0Ve silC Marks uči v svojih naukih, da je P*™*™** pridobiti za napred- lagtnMt k.pitalizma ooredotoSc SS»so takšnel, h° li8to na ™vembrakih volitvah vati bogaitvo v rokah male ,ku ''Ameriška delavski f«d«ra«i J dv* drugft v,žna bloka* P° njih' Pino kapitalistov in da se social I krsei Dordravnala vR»kn nera mneDJU " J® vi«»» volilcev, ne 'more preje uresničiti, dp Mjemno prizadevanje' at^ ki " 'iT i* Z&St M ^ ig°d°Vi^C i.i»i;z. • * ti V , sedniških volitvah, zdržala glaso- najoffe. i wZr^M na VeCeni Vflnja' * bil° P™«* kapitalizem izvršuje .*>- h2s da bii MySleWtf* «*»• ** katerega bi paj bili ® i° zgodovinsko nalogo in kako ft* ZnJl v i ^kovala poll. jj Vge te milijone hočejo do-1J 8 Ao amer kaka sila izven delav- u Pollette.Wheelerjevo te: poslsnico ter jih spraviti v pro ije nam je prav tako malo všeč, r . _ »dar prihaja od strani kake eer- ^^ M kater0 M ra _______ Bd;^l' nimajo progresivci, ao Irci, ki jihL^ dt M »brsnl osredotočena. m ma; je.užalila admiiustraciia JUHOiim ^ kapitala t rokah peščlee ki iTikan/a Veš iT^m« v ¿1>držsnjem "P^m Irski, in ki ilalistov in ae tako kapitalizmu ¡.J u »tanka iSl«»^0 Daviia M vnetegR Pri* podaljša življenje. Sprejet je bil r» n.ftir..;».; .. J i staša angleške politike. rmanov protitrustovski zakon, g/?^imolrnek/J Naslednje organizacije so za- k/ naj Mbrahi tako združevanje. m A'ina *a Stopane v progresivnem kampanj- Razne llr£ave so sprejele postave, K Irj^SSSi- da Ukem odboru za newyorško mesto :L imajo naracn preprečiti sdru- Mki " rdiP Bilf Ln0v^ ^ ^«ki komitej za politično skcU ževanjeJ kapitala. In Čimbolj so se l L T ♦ vedno «» jo, newyorška konferenca'za pro- aprfjcmale take postave s hUte-hno politiko in se tudi rsvnals po]ii[6no akcij0f konfa-Lf^ mrillc0, ds se podsljša liv Am^iirt % - 'i T' renca za nujnostno vnsnjo poli-1 lodol r r atrokorni- lln,Ja5, tiko, aocijalistična strsnks, odbor ^. Kr ( v-.P°rt ZVMneg1a oseminštiridesetih, nsrodna kon-Kri^vih cerkva za popol.|feffnca za progre.ivno politično akcijo, ameriška delavska strsn ka, liga za industrijalno demokra cijo, ncwyorška kmečkodelavaka atranka, liberalna liga, vsestran London, 8. a v g. — Ramaay MacDonald, ki jo dosegel na svp. _____jo pest aporazum s Unijo sovjat- La^FollettVje'odgoveHl, da jalskih republik, je včersj zmagal 1 proti vsaki organizaciji, ki hujaka evojo zahtevo, da morata biti po-na plemenske in verske boje in godbi a aovjetsko vlado tskoj vsledtega je tudi proti kukluk- podpisani. Lloyd George, vodja som. Dalje pravi, da kuklukai ne liberalcev, in Hir Robert Home, bodo dolgo ekaiatirali, ker vaaka vodja konservativcev v zbornici, taka organizacija jo slej sli prej ki sta napovedala M scDonsMu propadla. La Follette ae sklicuje boj radi pogodb s Kunijo, sta zu na T incolna in Jeffcrsons, ki sta htevsls, ds ao vse točke aporazu- tudi nasprotovala sličnimiorgsni- «a prerešetajo v parlamentu, pro- zacijam v njunem času. Senator dno ae podpišejo. MacDonald ae obžaluje, da ae je vmešal verski ni hotel podati, in ko ao naapro boj v volilno kampanjo, ampak niki predlagali, da se seja odgodl njega to ne moti. Glavno vpraša- do danea in nadaljuje debata o nje v letošnjem volilnem boju je, Utvari, je bil predlog zavržena kako izviti kontrolo vlade iz rok 157 *l»«>vi proti 77. kombinacije denarnih mil. Tega Zasedsnje parlamenta je bilo a vprašanja ne bo on držal skozi | tem zaključeno za to poletje; pri vso bitko. Delavka podarilo $5 v kampanjski eklod. hodnje zsoedsnje ae otvorl kon cem oktobra. MacDonald ima zdaj proate roke, da podpiše dve pogodbi s aovjetsko Huaijo. "Jaz hočem, da ats pogodbi podpisani še danes'je isjsvll MacDonald, ko ao gs liberalci in torijl napadli s očitki, da je kapituliral pred sovjetl in sprejel brez malega vse njihove zahtevo samo zato, da njegova atranka la Balkan Balkancom, pravi Davldovlč. Jugoslovanski prsmljsr je rekel ob otvoritvi skupščine, ds se bo Jugoslavija bolj sanimala sa oosede. Belgrad, Jugoslavija, 8. svg.— Balkan BalkancemM je nova Monrojeva doktrina, katere ae bo držala Jugoslavija v avojlh odno. Amjih s balkanskimi držsvsmi, ka* kor je poaneti la govora mlniatr. skega predsednika Davldovlča, ki je danea ob otvoritvi skupščine razložil program avoje vlade. Dsvidovič Jo dejsl, da bo Jugo* slavija odslej poavečsla več psi-nje prijsteljatvu s ostalimi bal* kanskimi državami, zlasti s Grčijo, s kstsro ao danes oditošsjl ne-koliko napeti redi ssdnjlh prssk ns meji. Minneapolis, Mina. — Prvih pet dolsrjev zs Ls Follettov kampanjski sklad v Minneaoti je bilo nakazanih, ko je John F. Sinclair ............... pozval k redu sejo, ns ksterl so h ko poksže, ds je isvršila točlg» imeli organizirstl državno volil- tVojcgs progrsma glede prisnaujs no kampanjo. sov jet ov in miru s Huaijo. M se* Dsls jih je gdčns. Maggie ponam j0 dejal, da parlament bo Flypn, ki je uposlena pri tvrdki Umt\ aovolj prilike zs debsto o tej Kings-X Cany Company, kjer d«-1 zadevi, ko pridete pogodbi ns la vssk dan. Njen atric Jamea Flynn je kot Člun 17. wiaconsinskega prostovoljskega polka prosil za pokoj-uitfo, ker je izgubil vid. Pisal je l0®a neopravičen in domišljav | f (Dalje na 3. straii.) (Dsljs na 3. strani.) Vprašanje nodzavoznl-ikik vojnih poaojil. et let puttoio-in stradanja. koviki lizti prinašajo sUtisti- sku La Follette-Wheelerjeva pro- Ali bo MacDonald dršal besedo, ' " katero je dal pred dvema leto-ma? — Francoski socialisti so ga oposorili na staro isjavo. greaivna liga, vzhodni republi | kanskl klub, teapijanci, progre sivni publikacijski odbor, narod- -----------.v.—«-1 na črnska nestrankarska zveza, ^ ki kaže posledice svetovne narodna zveza za napredek črn vojne. I skega ljudstva, newyorška pro gresivna stranka. Paril, 8. a v g. — Francoska so Icialista Auriol in Grumbaeh — __, gr^t»..» -------------zsdnji je iz Alzscije — sta zadnjo Hoikva. — (Poroča Anise Fe- Follette in Wheeler ne bosta Loboto odpotovsls v London na lersted 1'ress ) — Moskovski' listi Umagala samo v državi, nego tudi Važno miaijo. Njuna naloga je, o-^edni polni člankov in statisti- v "^orškem me.tu ^ n.pov^du- ^^ svoje sngleške sodr^e v ^ 1-tNtniei izbruha svetov- i« Gilbert K IU»e, ^Vsko^slU^ vUd, m 1 - " " " od-^iilep mednarodne socialistične konference v Amsterdamu leta dnevni red za ratifikacijo v jese nI ampak zdaj morata biti pod [pirani. Lloyd George in Iforiie ae iiika kor ne strinjata, da bi Anglija ga senatorju Dolliverju in poslsncu raIltjruja ¿ posojilo sovjetski J. Csnnonu ter ju prosil pomoči I jn(,j (Ii,t(, ita M||ovito pobijsla nlsts v svoji zadevi. Ali tsdva storila nobenega korake. Ko pa se je obrnil do La Follette, mu je bila dovoljena pokojnina. Zastrantega je prispevele o pe-tirni dolarji od ovojegs težko pri-služenegs denarja v kampanjski sklad. "La Follette je bil prijatelj siromašnih ljudi," je re kla. v-jne, navajajoč posledice *»• U Z^Ma sedsi ■fl'kta. »Statistični podatki ks- vetniške pisarne in ki j« ^ kako proizvodi ilatrij pol vbodni voditelj progresivne kam-|m,, "J Kvroili kl »Inn r\ad« in lain ea rJ Evropi «talno padajo leto za edino temeljna agrarna %toji na mestu, kajti Mje morajo jesti. Ampak Evro-J* »Kije več toliko kot je pred H1", k. - ne more importirati ži-drugod. kruha v glavnih deže- Kvr< p«»; Anirlija. Nemčije,' psnje. Na omenjeni konferenci so an gleški soeialiatični voditelji Kam say MacDonald, Philip Snowdcn in drugi, ki danes igrajo važne vloge v vladnih zadevali, soglssno glasovali za reaolueijo, kf se je .glasila, da morajo biti vsi vojni Washington D. 0. (Federated dolgovi črUni. fte več. Angleški Preia) — U obvestil, ki j»h je| aoeieliati so ae zavezali, de izve ¡Evans umorlona radi svojo propirliivosti. ' ¡»slija","A vrt'rijá^Ogr I dobila vseameriška delavska fe-|dejo to idejo kakor hitro prid. ____I Aätmmmi Sa t», tnchiškcva «lavnegn ¡ d< la' ke ae je '■ povite in premagane I deraeija i. mehiškega »^» ^lejaka strenka na krmilo Vel, ■j^našal pred vnino 1 meata. je poaneti, da ao band.tje[ ke Britanije. _ M ' 1035 funtov na osebo sli pa osebni sovrsžnik» umoril. Pred dvema letoma, "o, danes £ znaša mrs. Evsns, ker je vršiU o.e^a To nom»ni i. nr.K! nih prepirih e evojimi mehiškim» sl«rdamu. tiiao angleški, niti fran ' " S Ï ^bTu je ÍZ Texas, ter «L« glisti ?j*.nj «UUli, da V"' le 77^ odatotfcov poroéOa z angleškim bančnim u; bodo tako kmalu pokhcani, pre ' k "litine kniha Količl ',e pravkar odštel kezep zveznega eodišča v ply-liWrtftbaki Je^i. ima «Mlaj še deset državnih obtožnic na evoji ko •meti vesti. MaeDonald stopi v nov volilni boj z upanjem, de ai pridobi aUolut-no večino v parlamentu, nakar ae n« bo več oziral na o|»ozicijo libe releev in torijev. Brazilska letelka» savasnica robe lov, aretirana. Kio de Janeiro, 8. avg. — Ane-oia Pinherio Machado, brazilske evijetorica in aportbtinja, j« bile rčerej aretirana v Kao Paulu radi njenih zvez s vsuši, bi fco MU poraženi pred kratkim. Maebado je obtožena, da J« po«od»la svoj« letalo rebelom in ona ««me j« na-rrdila več poletov na I Mentoe, kjer je metala revoloeijonarn« letake na t le ^m prekršili določb« zavezniška po-renske komisije. Včerajšnji dan J« bil tudi mar-kenten vsled intimnih aestenkov med Nemci in Franeosl. Najprvo at a Mars in Ktresemaun obiskala lierriota v l(yd« Park hotelu in pozneje Je llerriot vrnil poeet v Uit z hotelu, kjer so nastanjeni nemški delegatje. V obeli slučajih so posvetovanj« trajala veliko dalj čnsn kot je pa bilo potrebno aemo z« Izmeno uradnega mnenja. Kakor javljajo, ats Mar* in llerriot rszmotrivala vprašanj« Izpraznitve Porurja. % ...................... - Mussolini jszon, kor ga jo Hugkos prezrl. Rim, 8 avg — V rimskih ofl-eljelnih krogih se opaža ¡»otrtoat, ker je Charles K Hughes, držev-ni tajnik (kar je toliko kot zunanji minister) Združenih držev, spregledal Him in Italijo sploh, ko a« Je mudil v Evropi. Ilughe« je po*til London, Pans, Bruselj in Herlin. v llim pa ni šel. Zakaj ne, vprašuje "II Mondo". Uat dostavlja, da l*> morde itelijenakl poslanik v Wa»hlngtonu*pojemll, v lem «e j« Itelije zamerila llu-gkesu. Tolik deficit Avstrtjs. Dunsj, K evg — Dr. Alfred Zimmermann, generalni komisar lig« narodov ze evatrij«k« finen-e«, pnrola, de bo defleit Avstrije u mesee avguat znešel 129,400,-000,000 kron. PROSVETA CLAllLO fLOVgWM WAKOPIfE POPPOUHE JEPMOTE """" L A ST wTw Ä"s"U)V EN SlCg HAKOPNE POOPOfcWE JtPHOTE dofeVorm. Rok^pSTTTIiirvrii^e!' ntl«^ po doto«**. RokopM M.I vračajo. SmroioinM : ZedinJ«ne drUrtJltrm Chka*o> $5.00 nm leto. •I uu la $1.26 so tri binni Chieato MÍO m Uto, $126 m IM u tri »hm«, in m inojwmstvo II.CH0._ I2.M M pol let«, INuím m fM, ko* ím »tik ■ | "PROSVETA" [ If»T-— S«. Ar——, B "THE EWLlGHTEWMEWr Own* kf IW >1—1« Wli—i Ii» I—y. Ad y rtklay »y | o« . ___ _ Wubl riM.oiíTUniUd"8t i us (eseopt Chicago) sad Čaasd« $6 per year; ««o $6.60, and fof Içn eomitriss M OO per vey. "MEMBRE o t TU hómtATÉb PBE¿8" Dalum T o Id« p« j« pr. (/«Ip 1-14) ■mmI 4a j« • t«» daaraa p*t«kl« iatao, d« m Tta »• ««url lut. poU« ralafa lam aa ■••lova aaračaiaa. PfMriU j« pravo- OČETOVSKA SKKB JEKLARSKEGA TRUSTA ZA DELAVCE Gary, predsednik United States Steel korporacije je ob neki priliki izrekel, da korporacija po očetovsko skrbi za svoje delavce. Bilo je v pondeljek ponoči. Zablisnilo je, proti nebu je švignil izredno žareč in dolg ognjeni jezik, nato je sledil silen pok, kakor da jt^brodovje, obstoječe iz težkih oklopnic, oddalo hkratu salvo iz najtežjih topov. Sledil je zračni pritisk na vse strani, šipe so zažvenketale na razdaljo več milj in nato je nastala tišina. Kaj je bilo? V Garyju, Ind., kjer se nahaja kraljestvo jeklarskega trusta, je zletela v zrak peč za topenje jekla. Plin je uhajal in se nabiral v peči. In ko je bil podtaknjen ogenj, dfe zažari peč in se topi v nji jeklo, 'je peč zletela v zrak. Letelo je kamenje, frčala je opeka in pršili so kosi jekla na vse strani, kot da dežuje jeklo iz neba. In pod grobljo razsute peči so bili pokopani delavci, opaljeni in zmečkani. Trust izjavlja, da so samo trije mrtvi, ampak mogoče jih je več. Sest so jih odpeljali v bolnišnico, ki so tako razmesarjeni in opaljeni, da bodo še nekateri izmed njih umrli. Nesreča se je zgodila v pondeljek ponoči, časniki so pa prinesli vest o tej strašni nezgodi šele v sredo zjutraj. In zakaj? V kraljestvo jeklarskega trusta ni dovoljen vstop časnikarjem, kadar žele vstopiti. Mogoče bi kaj videli, kar je neprijetno za jeklarski trust. Zaradi tega so morali časnikarji čakati, da so izvedeli, kaj se je zgodilo v podjetju jeklarskega trusta, dasiravno so ljudje^od vseh strani povpraševali časnikarje, kaj se je pripetilo v kraljestvu jeklarskega trusta, ko jim je silni plamen proti nebu, spremljan s strašnim pokom, govoril, da se je odigral zelo tragičen dogodek za jeklarske delavce. Ustava Združenih držav garantira svobodo tiska in govora. Ampak jeklarski trust ukazuje sam, kaj se bo poročalo o dogodkih iz njegove domene. Uvedel je cenzuro. I)a se bolj podrobno spozna očetovska skrb jeklarskega trusta za njegove delavce, je treba stopiti v tisti del (Jaryja, v katerem so nastanjeni jeklarski delavci. Tam se lahko na svoje oči prepriča o bedi, v kateri žive jeklarski delavci. Dvanajsturni delavnik je odpravljen po izjavi jeklarskega trusta. Dolgotrajni delavnik se je odpravil šele na pritisk ameriške javnosti. Jeklarski trust se ni zavedal, da je treba odpraviti dolgotrajni delavnik, ki spodjeda zdravje jeklarskih delavcev, dokler ni ameriška javnost izrekla, da je tak delavnik nečloveški. Delavske mezde so tako urejene, da navadni delavci, katerih je največ zaposljenih in opravljajo tudi najtežja Oroebjr, Minn. — Težko se pri pravim z mojo roko, ali omajati jo moram kakor staro drevo. Sporočati moram, kako ae je vršila preiskava radi kaUBtrofe v Mil-ioni rudniku, ki a« ja pripetila 5. februarja t. 1. in je v nji izgubi io življenje 41 rudarjev, kakor je bilo poročeno. Do danea ao jih dobili na površje 24, a ostalih je v rovu še 17 mol. Governer hoče izvedeti, čigava je krivda, zato je izbral može; Kdwarda Smith» iz Kveletha, D wight E. Woodbridga iz Dulutha, Joseph a Harkneaaa iz St. Paula (klerk), Williama K. MrEwena iz Dulutha ¿predaed nik), J. Wilbur, Van Evere i* Crosbyja, Kihard C. Bailey iz Vir ginije. Poslal jih je v Crosby, da izvejo od rudarjev drugega iihta, v kakem stanju j« bil rudnik in kaj je po njih mnenju zakrivilo kataatrofo. Povprašali ao vse od prvega do zadnjega, kdor je imel kaj povedati. Tiste, ki so povedali kaj čez kompanijo, niso posluša, li, akoravno so povedali resnico. Ko so rudarji C. T., B. W., in T. T. kakor še več drugih pričeli pripovedovati, da ao že šestnajst let na delu v rudniku, jih je goapoda vprašala, v kakšnem stanju je bil rudnik. Vprašanje je bilo: Ali ai dober rudar t -r Odgovor: Yea, delam že šeatnajst let, pa aem še pri zdravju. Kak je bil tvoj prostor v rovu T — tiood. Ali si postavljal opore t — Yea. Ali si imel vse potrebne stvari v rovu? — Yes, kar aem rabil. Kakšen izhod je bil iz rova! — Istotako kot po drugih rovih. Tako so se izgovarjali ▼ prid profitalačni družbi. Pomislili niso menda dobro, da zagovarjajo kapitalizem, da zagovarjajo tiste, ki neposredno povzročajo atrašne katastrofe v rudnikih. Ako je bil rudnik v dobrem atanju, zakaj ae je pripetila strašna katastrofa in ubila 41 ljudi, med katerimi ao bili tudi atarejši rudarji, ne taki, ki blebetajo tjavendan, da ao ruda«, rji Že 16 let. Sramota je, ako rudarji tako govore in se ne zavedajo svojega delavakega ponosa. Slišimo, da imajo tisti, ki so na tak način zagovarjajo družbo, nekoliko večjo besedo pri kompani-ji. Ne vemo, koliko ¿aaa jo bodo imeli. Ako so rea toliko zmožni ba-ha pot" ter odide v drugo faro pa «t verne ovčiee. fce pred prihodom gospoda št. 5 M-m omenil, da bo gonpod tukaj lahko vzdriavsl, ako bo privedel • seboj mreino, ki bo dajala od se* t* eekine, čeprav se bo krmila s v-imim kamenjem. Ker pa gospodi ni privedel s seboj označene rar-eine, je postal v očeh verskih hi- nahajamo t«ftVekoč v dobi paajih dni. ' • / ♦ Ko je odhajal gospod št. 3, so mu priredili za odhodnico primerno zabavo in da jc bila komedija popolnejša, so mu poljubovali ro-k ). Kar je značilno pri cirkusu, pa je to, da so gospodu poljubili roko prvo tisti hinavski petejizci, ki so podpisali peticijo za odpoklic gospoda št. 3 ter seveda odposlali na škofa, ki je ugodil njih želji in gospoda premestil. Tisti čas, ko so mu hinavci poljubljali roko, bi jim bil lahko gospod pošteno zagodel. Kar se tiče številke 3, gospod ni ravno nastopal proti • naprednim ustanovam, skušal pa je indi-relrtno, kar se pa ni obneslo. Dva člena društva 44 TriglavH S. N. P. J. sta šla k spovedi. Gospod ju je vprašal, h kateri podporni organizaciji pripadata. Oba sta mu odgovorila, da k S. N. P. J. Gospod je stisnil ustnice, da se mu je pri tem že itak velik nos še podaljšal, potem pa izjavil, da je dolžnost vcakega katoličana, da pripada h katoliški organizaciji. Ampak gospod se je temeljito urezal, kajti brata sta mu odgovorila, kar mu gre: "Gospod, 8. N. P. J. ne brani nikomur v cerkev, niti k spovedi. Vsakemu je proato. Ta jed-nota je tudi najboljša in največja slovenska podporna ustanova." Obenem sta mu odgovorila, ako bi bilo ha izbiro, da prej zapustita faro nego pa S. N. P. J. Gospod jo obema odvezal grehe, a jih ni odpustil, ne da bi naložil pokoro za grehe. Prepričal pa se je lahko, da se s člani S. N. P. J. ni tako lahko šaliti, ter mislim, da je gonpod tudi opustil taktiko, ki ae je je posluževal v spovedqici. Kolikor ae tiče gospoda št. 5 dosedaj še nisem čul, da bi rova-ril proti naprednim ustanovam, kar pa hinavske klečeplazce hudo peče. To je tudi najbrž glavni vzrok, da jim gospod ni povolji. Kako taktiko bo zavzel gospod št. 6, se le ne ve, gotovo da bo za njega najbolje, ako se bo držal le svojega "businessa", napredne n-stanove pa pustil lepo v miru. Odvezuje naj pridno grehe epo-korjenim grešnikom, uči naj jih moliti, spreminja naj vino v Kristusovo kri in pa pazi naj, da bo v hiši bofcji avež zrak, da ne bo smrdelo 'bogu'. Slednje je pa mogoče napraviti le na en način, in Sicer naj vse hinavako lažnjive tercijalke nažene iz "hiše božje*'. B tem bo napravil bogu dopadlji-vo delo, kar mu bo sveti Peter gori v nebesih gotovo vknjižil v knjigo priznanje za dobra dela.— Martin Želasnikar. Sanje nemških monarhistov. Nemški fašiati, nacionalisti in drugi monarhisti, ki se zbirajo o-krog generala Ludendorffa, Adolfe Hitlerja, grofa Reventlova in drugih podobnih zvezd na nebu kajzerizma, se imenujejo "stranka svobode nemškega plemena". K tej stranki, ki je pri zadnjih volitvah v Nemčiji dobila 1,900,000 glasov in 36 mandatov v parlamentu, spadajo nebrojne organizacije visokošolskih dijakov, bivših oficirjev itd. Organizacije so javne in tajne; nekatero so naskrivaj oborožene. Vsi politični u-mori v zadnjih letih, izgredi s komunisti in Francozi na okupiranem ozemlju ter sploh vsi nacionalistični kravali se pripisujejo pristašem teh organizacij. "Deutsche Zeitung", eno njihovih glavnih glaail, je odprto odobravalo umor socialističnega poslanca Mat* teottija v Italiji Da niso ti ljudje nič manj naduti kot «o bili pred vojno, je razvidno is razgovora, ki ga je imel ameriški poročevalec Edgar Ansel Mowrer v Berlinu s nekim mladim doktorjem filozofije. O tem razgovora poroča Mowrer avojemu listu "The Chicago Daily News " sledeče t Ko sem omenil mlademu doktorju, da je Nemčij« imela dovolj vojne in da je trajni mir edina rešitev sanjo, mi ja odgovoril t " Voj. dÜTda ao («spod sleer "fijn" * VT*! 'u?' j,, kot .e Je i trasi! erkmoéter « ^^TS lít 'JU i it t I Ne»čije. Ako bi nas bili videli le- ni,r.to glavo. ta 1914, bi razumeli nemško dušo. Tako ho tukajšnja slovensks fa- primerjajte nas s drugimi naro-ra dohils zopet novega r>»P«da «¡di. Kako »o šli Frsneosi v vojno!" itevilko še*t. Kako dolg obstanek ¡ imel tukaj novi gospod, se pa ii z .| • • * § • «. . , «eveda ne ve. Glavno pažnjo je Silo in ugunil tri delavsk» življenja na mestu, druge pa treha. «u go*pod obme na škarje. tako potkodova), da m s smrtjo borijo v bolnišnici. »»'d« veduo dovolj oatre. kajti Jeklarski trmt ne skrbi po očetovsko xa svoje de- "®v#ire" «o potrebne, iavoe, ampak Uko, da bi se take oskrbe sramoval to naj-? tolin z lizolom «aetrupd. D^J va ae, da je Botolin izvršil o* mor zaradi bede. Izaeljevanje U JugosU^J mesecu »ajn. Ioeljemik« kjj sanjat poroča, da » maja izaelilo is naše držaji oseb. in sicer 1324 šensk. Izselilo se jih * dine 1352. iz Hrvst.ke » £ maeije 144, iz bije <*, is ®°*Df ^i * 55 in is Črne gore 11. seljencev je odpotovsl* * ■fcSffiftSjST, Vrabčem v «agrebški oiu« divjala hod. neviht.. Ht^j darila na rszaih kr.j.h Ur ^ vala tudi človeško ^K J „ ničar Josip Krank w V' " j* ob nevihti mudHpn < ^ rodnikih v Vrabčem^> ^ ko je hotel zapreti okne. f U »trela in gs »«jTl" u t» Z ljubljanske «ifr** ^ dijsko l#to 1#24. If^J* ^ ni na ljuMjan.k. u.£« m torja profe^r dr K^ ^ leehaer; za 4'ksna. f«^ ^ kultete dr. Ljud««' it*r01 sa dekana „t** Milen ftkerU: " ^ ^ * Ske fakultete Alojsij Kril tke fskultete dr. M«'1** 1,1,V,ke novi««. (feder»l« Badapeita. - Stavka ogrskih zfde,la R^wayja vrh gUve in jewngke voja4ke manevre s r„jeK0Ve izredne nasore. irjev, ki je trajala pet tednov, im,u i® bula; ^U tot go- leB prihranila deželi veliko de- "Menda je iiato naravno, da ila zmagovita. Rudarji so do- !obj® i av? da « N"da,je je tUdi U8taViU ^ Prida n*jhujii B1 u«umvIJ*m 0. 1904. apvlU Podporia Jcdnota ir. j—ij. loor. v 4rlavl lilla«!». glavni stani ic5t ss so. lawndalc avk., chicago, illinois. Iivriovnlni odbori UPRAVNI ODSEK. rfà~4mik Vè»c«al Calatee. A»¿r.w VMrUk. K F. O. f, - - * ' ' -----k Malih«* Turk, Uj.lk W*laUk«|«i Vegrlck, wr«4aib »U.IU J«U Zavarlalk. ftti 10S. JakatUwa, Pa ^ »Im Navak, «I. Uaaajali Jaka upravltalj «U.U. Filly G^i.a. iapadno data U Folletta. krojaška atavka v Baltimoru. Biltimore. — Stavka krojačev, iidflujejo ženske obleke, je v u ie od 23. julija. Stavkarji, rih je hi 2000, ao že imeli ^...... konfliktov s policijo, katera I zapr^ke. (I. tajnik Mattk«* T-rk, lajalk kalaUk««a a44alka lk Jak. V..rlcW, «r*4>ik alatlla Jaša Zai " I POROTNI ODSKKi Jaka UUarwaad. praMaik, 40T W. Hay ti., Srrla«flaW. III., Marlla talaaalkar. I«i «70, Bark*rlaa, Okla, Fr.4 A. VMar, MOS S. H.a l. Aw., Cklcag«. III., Jaka Tarlalj, Baa II, H«a4«r»aavllla, Pa.. Jaka Carlak, 414 W. Nay Si., Sprla«flal4, IU. BOLNIŠKI OOSKKi OSRKDNJK OKROŽJE i bi*. Naaak, yra4»a4alk. SOIT-SO Sa. Uw»4ala A«., Cki«a«a, III. VZHODNO OKROtJEi Jatak AiakraAU, Ra« 100, Maaa. Raa, Pa. Jaka Oraialj, 144*1 Pmtr A»«., ClaaaUad, O. okrožje. Aalaa lalar, Raa 104. OraM. Kaa«.. aa laaaaaaa^ M.. Mara. R«a 140, Raki, Mlaa., aa aavaraaapa4« Mika taval. S4SS S. Wlaaka*«ar Si., Marraf, Utak. Nadzorni odbori Fraak Zaila. pradaadalk, S4S0 W. S4lk Si.. Cklaa«a. III.. Fraak Saairak. SS17 Pr«...r A«a.. Cla»ala«4, O., WtUUia Slllar, 4404 Si. Clal« Si.. Clavalaa4. Okla. Zdruiitvoni odbori Pradaadalki Fraak Alal. SIS4 Sa. Craarfard Aaa.. Ckltaga, III. Jaika Ovaa, M90 W. S4lk SlH Cklaata. III. Jaa. Skak. 0404 Orlaa Cu ClaaaUad. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kara, 4113 Si. Clalr A »a., Cla*alaa4. O. POZOR L~KaraaM«4aaaa a «I. adkaraikl, ki 4alaja a flavaaa arata, aa vril laJkalai VSA PltMA, ki aa aaaalaia aa paala fl. »radaadalka aa aaalaaai PradaadalAlva t. N. P. J.. 1447 Sf Sa. Uwa4ala Aaa., Cklaafa, III. VSR ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NAtLOVE. Ralallka laj. aUua t. N. P. J.. 1447-Si Sa. Lawa4ala Aaa., Cklaaaa, III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki aa Il4aja fl. Iaarlaalaa(a •4kara la Jaiaala aak4a aa aaalaaai Tajalilaa S. N. P. J., I4I7 S4 Sa. Lawa» 4ala A »a., Cklaa«a, III. VSE ZADEVE V ZVE IZ RLAGAJNIftKIlft POSLI aa aaitljaja aa aaalavi Rlaaajaiálva S. N. P. J., 1447 44 Sa. Uwa4ala A»a., Cktaafa. III. Vaa arilaéka ala4a aaalavaaja a «I. Iiarlaaalaa« a4kara aa aaj ^•4l|a|« Fraak Zailaa, pra4aa4aika aadaaraa«a adkara, ligar aaalaa Ja a|*raj. i ikoraj vse, kar so zahtevali. ' w m — unijo, iiauaijc jc luui jas je dobil tako po glavi da^se danje novifa kasaren> I je nezavesten rgrudil na tla. Tu-1 V|e tQ ^ dogff?ia je nezavesten rgruaii bb na. tn; Vge t0 je dogfj?la „ k0ntr0i0 v|miU| all dandanti |a , di drugi agentje so bili opraskani poglangki ^ornici; gosposka «bor- bankirjev malo drugačnega in lahko ranjeni. I— ut*i — ____------ nica utegne biti odpravljena, ¿e nja glede organislranega Val arlalvl aa gl. parafai adaak aa aaj »ailljaja aa aaalavi Jaka Uadar« traad, 407 W. Hay St., SprlafUaM. IU. ^a J« »»IV — I Val dallai la 4ra«l aplal, aaaaaaila, aglaal, aaralalaa la aalak vaa kar pride najhujki napad na ilovelko Ja a nul • »laaUaia Jadaala, aaj aa paiilja aa aaatoai "Praaaala , 1447-40 svobodo issa bankirjeve pUalnel**- Padala Ara. Cklaag*. »»> veiina mne bo isdala dve vrsti delnioi 6-od-delav-1 «t o t ne kumulativno (nakopičeno Jdek še ne kara tflkn olftkn I A»enti« 80 uvedli Preiikavo Pri|ne preneha vetirati legislacije vUtva in njegovih elljev, Mr. Da-li* nakupičenega) prednostne del-IdRU SI BO Ha Jacob Marksu, Amos Selbyju, korist ljudskih mas. Kljub reak- Wes savsema drugo mesto na re- nice in navadne delnice. Tudi sad- William r)iUnnu. Louis Jakliču in i .mil «niilaiii nrnrn io f Itn». ...KI«! ti. «S .lt „ UmU niulU n* luul /kil «In ----William Dillonu, Louis Jakliču inJ cijonarnemu snačaju gornje sbor-1 publikanski volilni listi, ali med I nje bodo nosile po Šcat od sto. njanje cen Ja torej umetno. Qeor*e Melodyju. Zaplenili so o- nice p^ je odobritev Washington- burbonskijnhvrstami pa je docels Te podrobnosti dokaiujejo jas __pojne pijače in aretirali lastnike. osemurne pogodbe sagotovlje- goden in srel sa prvenstvo. * no kot beli dan, da se kapital nlru I Chicago, 111. — Pred dobrimi Uatavili so pet tovornih avtomo- ngf jn stanovanjske, kmetijske in "General Dawes se neprestano iuje vedno bolj in bolj v rokah li tedni ao pričeli žitni špe- bilov nâ cesti' katere 80 1 iolake predloge, ki jih §edaj pri- „«ti ▼ boju proti unijam. Dawea peičlce kapitalistov, fte bolj jaa tje atokati, da bo letos it- opojnimi pijačami. pravljajo, bodo morda nalle več ja «lu&il v svetovni vojni. Na tiso- na bi bila vsa stvar, ako bi vede j slaba letina, obenem so Premogovniki ao bili prvikrat milosti v gornji hiii kakor pa strokovnih unijalev je takisto li, kdo lastuje delnice in po koli- »li navijati žitne cene. Vlad- zaprti v 34 letih, kajti premogo- predloge, ki jih je poprej pred- »lu&ilo v njej. In tako je tudi 8a- ko delnic lastujejo poaamesni del poročilo o stanju letine doka- ve žile so bile itčrpane. To jc bil ložil novi režiril. |muel Oompers. V teh napetih me-1 nlčarjI. Ako bi bile povedane tu i, da »o žitni oderuhi lagali, da | vzrok, da rudarji niso delali, oplenijo ljudske množice. »čilo pove jasno, da bodo le i pridelali veliko več pienice in kot lani. Pridelek koruze bo k manjši kot lani. Po . farmski li je letos pšenica vredna ¿862,-10,000 ali dve sto miljonov do-rj«T teč kot Isni. [Pridelek pienice je ocenjen na DVA VIHAKNA VBTINOA ZA PORKDOMA. Fat mrtvih, dvanajst ranjenih. San Olaire, Wis. —. PrcK raznih delov treh okrajev sta divja-la dva viharna vrtinca drag za ¡13.5 bualja pienice, letos bodo pridelali 15.1 bullja. Uorute bodo pridelali 2,576,-m builjev. Od leta 1918 je Mjnilji pridelek. Ta pridelek I u 313,000,(XX) builjev pod pet-knim pridelkom. Itckii, da so bilo volitve v me-|iecih „i zinil general Dawes no-Idi te tajnosti, tedaj bi *;w*nali, secu aprilu najbrž važen preobrat bene slabe o strokovnih unljailh.Ida se manjfte »tevilo dcio'i» ta-v danski zgodovini, pravi tajnik Niti ni tega etoril noben drugI po- ja v rokah malih kap w ov, Andersen, da bo prejkone radi- litikar, niti ne kak general v ar- Uemlntje bi bila katera delnica tu kalna stranka v stanu glasovati j maai. dl lastnina kakega železničarja a- za odpravo armade in mornarice. „j bil general Dawes li- katerega drugega d<«Uvea, va- Utegne pa tudi priti do plebiscita,'] fo v iVojem uridu pri tvrdki Cen- čino delnio bi pa laatofall ljudje, da bo ta zadeva rešena z nepo- traj Truat Company of Illinois v ki se trudijo dobiti popolno kon-| srednim ljudakim glssom. Chicagu, pa je že pričel organisi trolo nsd viri nsravnegs bogs- Tc čudne stv#ri — ti drsni ko- riti takosvane 'minutnike svesne stva, sirovinami in sredatvl xa ,-----------ui ui 'produkcijo in distribucijo blaga, ' Karel Marka s« nI amotll, ampak motijo se tisti, ki žive v do VABILO. na plnano .veselico, katero priredi druitvo Kolnee, it. 81 v Ubor Teiuplu dne 1(1. avguata. liljudno vsbimo vsa krajevna druitva, dalje vsa jugoslovanaka druitva U bliliijo naaelblne Dcar Creek. ker čisti dobiček je namenjeu dru-ktveni blagajni. Ob drugi prilol-noati amo vam tudi na razpolago, Hporetl« od 8, do 0. svečfr ae vr&i prosta ssbava In ples. Igra* la bo izvrstna godba. Vstopnina je sa molke #1, sa žeuiks prosta. Vse le enkrat uljudno vabi —* veselita! odbor, ftad Lodfe, Mont. Delavao bras dslivskega ôaao-p laja Ja kakor vojak braa pulke. 1.000 boiljtv in j. ^ml 'v;* Tv trtin.c i. «pl«.l "ki v Mcii'lnem pr0grtn"' NÜ pridelek v petde.et le- Ä.1 «» . «ÎSlon^dTu j"«» ! Amtriki "1"'"°, "'7"° "Ti > Uni m jc pridelalo n« «ker J'" v.„»iho- in °Kor{<,ni'' » vrh mirn0 I» » fUvnl »«me» bt proti do- fu okÄoÄ bZ £t I ' «»"'• »"«"J»1».»1.. '» k00IM,r,i l.v.knn omnium. V obr.» ja. Od tukaj je rezal dve milji ii-roko in deset milj dolgo pot proti Black Kiver Fallsu. Drugi vrtinec je zavrtal eno uro kasneje v okraju Chippewa blizo New Aubur-11 U i a on aaa «o. Pometal je proti jugu skozi tl i B.oon,er in k.kinih. pot -Uj » tivni Danski, v deželi, o kateri je skoro vsak ameriiki senator in kongresnik, ki je obiskal Evropo Jsnsko poletje, rekel, «a Je naj-zanesljivejia vodniea za Ameri-I čane, bo sodnilkih pravic pa se je od- milljiji, da je kapitallatična forma gospodarstva najpopolnejia « J» S.. ^T-vr'' Bloomer in kakinih pet milj zal ____,t»**a®tt kevi^od letaki91 fi! monsko'stlo ^ ^ ^ 'H ^SSSeSS"^ Popolnoma nepotrebna je torej m'ubiUh"jc° bilo pet owb in sicer: , /fji f w . k■ Hrssitev pien.ee in »oke.k „ B. lien bHr0 0lMja, Per- Bin Frsnciaeo. - (Jed. Press.) JJti Amenifsni ne jedo koruzne- Wglter8 y Bloom€rju> Richard - Konferenca aa progresivno po-knihi Hecora blizo New Aubuma, Alice Htiino akcijo v Kaliforniji je i- ,Garwin in Oeorge Nash pa v menovala kandidate.za elektorje KI AOEKTJE ftO DOBILI Black River Fallsu. na La Follette-Weelerjevem tike- MORALNA NAVODILA. | Ranjenih jc bilo dvanajst oseb, tu. Enajst kandidatov ismed tri ki so rsdobile zelo težke poikod-| nsjst je oficijelno označenih ze lT«iila jim nalagajo, kaj Bojbe. Lahke polkodbc je pa zado smejo. [Chicago, El. — Prohibicijonü-invastelj IVrey Owen je izdal n» navodila auhaikim agen-1 v lllinoiau. Za suhaikega de-n t »tirno, ako se napije, J* v službi. Navodila govo-•»mr napraviti tri dobre po-'lohrepH /tranja. Nato ne bo Mihaiki detektiv pil o-r : |h t do ae.lem ur. I"«1." "jim Hirni navodilnik ^"l 'j-, 'la ni spodobno, ako, prihsja h aamokresom v ' v pivnic nropojnih pijai, v p,'r 11 " ijo lunado in druge ali-f j»' ■ it..,raj<. vodni dne- lii. |N| -«vi, da naj ae ag*n- ■ liujojo takozvanib P"'h I naj nikar ne zlo- "J" 'nake bratskih podpor- 1 rM. /«,jj, kadar i Ve jo do-it» j bilo par ducatov oseb. CIKA*» LUT t ZVONOVIH NA KEAHJSKKM. Čikaikc MDaily News" ao 6. ... I jr |iinii.i avguata prinesle brez mslega eno ^ d#Uffev kolono dolgo poročilo o zvonarak« industriji na Kranjakem, katero ao posnele po dunajakem "Kuro-pean Commercislu". V poročilu je povedano, kako je pokojna Av-atrija dala pobrati vse boljle cer- socialiate i namenom, da se ohrs ni identiteta socialistične organi zacije v državi; ostela dva sta ne odviana. Med kandidsti za elektorje (volilne može, ki volijo predaednika) «ta tudi Andrew Kuruseth in Itudolph Hpreckle*. Prvi Je predsednik unije mornsr ZABTOPNIKI ZA LIST PKOSVETO, ločila isdajati sodne prepovedi, in da se ne ds nadomestiti s bolj ki niso opravičene niti po posta- |lo gospodsrsko formo vi, niti ne po ustavi, in ki ukazu jejo delavcem storiti, česar bi ael Hm^u "Prosveto" valomo morali postavno zdržati, in ki jimLgrodBlku ali prljataljn v stsrl prepovedujejo, kar Imajo pravleo U0m0vim storiti." 1 Glede delavskega stalilča nA* I «^TOVALNI prem demokratskemu predsednl-1 ikemu kandidatu Johnu W. Davi. su je rečeno takole t i . /-urUii«. ' želeti je, da bi koresponden- Mr' .tbr,Bt " ca med Wm B. WiUonom In Ha- Omahne, je n« potovanju za list muelom Oompersom ne vodila k Prosveta in Književno matico v zaključku, čel, da je Amerillu južnem delu držav« Illinois, potem delavska federacija enostranska po gre v državo Kanaaa, kjer v svojem izražanju. Hode obiskala nale stars ...roč "Ni namreč nič nemogočega, nike in ob enim tudi druge roja da bi republikanci in demokratje ke in člane, da ae naroča na list izkulali dobiti isgubljeno naklo- Hrovets in naroča nai«. kuj ge. njenoat delavakih organizacij a Apeliramo, da ji gredo rojaki in pomočjo aprejemnih govorov, all člani na roke, ter pomagajo pri nobena Količina govora ne more ■fhaclji ,kar Je v konat aa Ust, iapremenltl začrtane poti. Zado- N|| B0|,rat< jfPfliJ Kokelj, po atl smo žn imeli konversacijskega | t(|jf y dfUvi |>nniyivanlji in prijateljatva." DOT V JUŽNI DAKOTI NA BOBVU. Washington, D. 0- (Federated Presa.; — Miaa Alice lorraine MARX40V1 BXfKDl POSTAJAJO BOSO m MI (Nadaljevanja s prva atrani.) ■inj« urnim --------- ¡Presa.) — Mi»a Alice lorraine mmaaijmrmnjv m ■».■«««. kvene zvonov« na *ra*fs*w>'l| Daley, kl j« W la 1.1922. governer- ,;eniê kapitallsmu, toliko bolj ■n hiti nreliti za municijo mea u ,.r.¿i. v t* ___^..i .__«; »Hftf h H«-IUI, ki t* «a « fíat»? j* »J ne ku im je jo žganja carjih poj prevezo, da 'isj ne poKlalijo doka-'I "bi I i p'm| pretvezo, ■rnile^tn dobra in atara * '«aataOja past. ni »iki a rent ae lahko «klevet, irUdalilki I-r b hda iabrl k «)a jt suha&ki de •o bili preliti za municijo vojno. Danca ao ti zvonovi večino ma žc nadomelčenj z novimi Na Je««qicah se je obnesel 'eksperi ment s isdelovanjem železnih avo-' nov, ki imajo precej odjemalcev. — Nato ao podrobno opiaane livarne za zvonove v ftt. Vidu nsd Ljubljano in v Mariboru ter rud-Biki v Meliesh. Poročilo je zanimivo radi tega. ker ima čiata, nepopečena »mena alovenakih krajev in tvrdk, kar je velika redkoat v ameriškem časo-piaju. Nova Verdijeva opora Bajdoaa Budepelta. I. avg — V knjil niei budapelke opere Je b»U ne pričakovane najdena doalej ne znana op^ra Oineeppa Verdija ' naalorom "S^perji". TekM ope rm je vzet if HehiUerjeve drame e nakega i ska kandidatinja, je priila v to meato, da ae ponvetuje a Člani La Pollettovega kampanjakega odbora o političnem položaju v svoji državi. V svojem poročilu pravi, da nieo bankerotni kmetje v Južni Dakoti samo progresivni, nego da so v obupnem pomanjkanju in ao ae mnos!H truati in se sdruževale k or por acije v večje produkcijske obiskuje naročnike, ter,rojake In Člane aa naročnino na list Prosveta. * Nai aobrat Anton Jankovieh,po« bira naročnino v Ovelandu In okoliri in Uto dela A. J Ale»h od Časa do /'■«a V državi Virginiji in Marylan- Kitrpii »ti;« » f - »■ ■■■ ■»■■ - I ----. ■ : in tranaportne «note. Dokaz, da dtt, ter porneje tudi v I enimylva •e v kapitalutični dratbi ne more nljl bode obiakal naročnike in ro preprečiti združevanje kapitala, Jake za naročnino^ nal aobrat zopet podajajo lelesnilke | Frank Ahlui. nam družbe Niekel Plate. Cliaeepeake k Ohio, Hacking Valley, Pere VpfBVBÜtVO tOplO prporoí» xsr da ao v onupnem ponmnjK.nju ,n k Obt0< ,ld€hlBg v.ney rere, J kf Unín ifl ,|.„ou», da da ae ker »ami imenujejo radi Marquette in Ene. kl ae združijo ! " .t.taeiJI kale. Po njenem mnenju bo U 7n» družbo, ali kakor prevljo v i'» ^'£'.¿1 ÙÏLilUli fu Botte zmagal i DokoU / A«#rikl. o en elateai. Te lela»!. 0odlM' veliko večino. 10ABJB SB VTIHOTAPUA IZ ZDB DRŽAV V KANADO Ottaws, Ont. — Zgodilo se je da vtihotapi jejo ¿gen/e is "poeu ¿enih" Združenih držav v Kanado. To je najnavejlr odkritje a-laerilkiii in kaka< milica z vsemi temi ljudmi kviri v redno vojsko in noma izenači ž njo (Jeneral D generaltasimus v svetovni vo "vojvoda zmage", ni hotel« lflvati pri tem za vse eagtnii vojske poniževalnem naerti je zato rajši "zbolel" in zapa vojno ministrstvo. In če * nes zaprisega milice kralja, naj bi bila prvi korak k vok jeuju milice v redno vojiko gaja od dne do dne, tiči pač | ni vzrok v dejstvu, da vojski mara milice in da se Mussoli doslej še ni posrečilo prena njenega odpora in še tem ker bi bila sila tu zelo nevi Danea je pač v Italiji vsako jaano, da je vsa vojska * kril na Čelu vred na strani parim tarne opozicije, ki zahtevi pravljenje osebne garde f. solinija in oborožene obrambe šiatovake stranke I naučite se anglem* Ml vaa Raulina tavaHM. Iltttl Ibi aa*Mkl Jaslk poUtm poéta « kraU« Da vaa praprtèaaao vam pallJaiM m * mh mm aatoca. Zaanja «n»^*« w koriti. Na adlalajla umiti • aia* Jan. Na«lo»i Cktcata. IU. — (A4».) "zakonito** po zakonito prizna-j CU N ARI Urtk JaffoslovanI, potujoi » (Ur« no »• oblak ca dobo. ki n« v" dni. ao davoljani vrnili aa v drftara na g Ud« na kvalo. . v JUGOSLAVIJO t IH dn«h. vaako ar«d» a preanlml parnikl BCaCNGARIA A«. ^ aa pota vanj« takoj. Nal uradI • ■ vtj« jim bo »a» v pomni .,rl « Val pomiki tr«tja«a ratrada " privatnih kabinah. N«aadkrlljlva Ha-toat v hrani Za po-drob»a«ti obrni»« h« M lokalu« aU največji denarni zavod izven okolice dolnjega MESTA p«etel j« dne 14. jiàllJa, 1924 ■ aJraMjem KASPAR STATE BANK IKON» M An., Cfeaga, BL kaIpaTaneiica 8 tea émmm it praaakaU Awarfaai Stet« •TMter* M im »Im I ala .J Ava, a)aM paa« ta Mlaaattal, m aWMja m STATE BANK. IM« BIm UUm4 A»., ta pftiltftv hjcf M kiit •ksvli*!* #kt rfi UU«.t«lji «U Unk m «IHM «»m« m Ma iamaaUa rtfa)aatK «t Um alafaaK Ulli paUUli, 4m prvi Mnl paaaU. ftecefeajl ara4aiM piiíijíHli baaà, m mm aaaU «pra^ta* »a« v a*ri baafcL I ________^ KASPAR AMERICA! STATE B m AMERICAN STATEB US Hk M A* , W * ik • state balj ka aaata*«»i » * , mi i ¿aèa^VjT „m i 'Hali« 1900 BSm laland Aratraa Kapital m viêtk....... VARNA BANKA ZA ULAGANJE Ch.' II /VAŠEGA OU"-