Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, St. 288
Lfubljana, sreda 7. decembra 1927
Cens 2 Oin
mmm tanaja ob »jatraj. asa
Stane mesečno Din 25-—, za ino-zemstro Din *<r— neobvezna
Oglasi po tarifo.
Uredništvo c
Ljubljana, Knaflova ulica štev. $/L Telefon št. 2071 in 2804, ponoči tudi
Št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlit**: Ljubljana, Prešernom
uHcs it. 54. — Telefon St. 2036.
loscraloi oddelek: Ljubljana, freSer-lova ulica št. 4. — Telefon št. 249®
Podružnici: Maribor, Alessandrovk št. 13 — Celje, Aleksandrova cest«
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241-
Bveurna avdijenca Ljube Davidoviča
Snočna politična senzacija v Beogradu
Kralj je snoči sprejel šefa Demokratske zajednice v dolgi avdijenci, ki je vzbudila ogromno pozornost in ji vsi pripisujejo velik političen pomen
Beograd, 6. dec. p. V vseh političnih krogih je vzbudila danes ogromno senzacijo nad dveurna avdijenca g. Ljube Davidoviča. Ko so novinarji izvedeli, da je odšel g. Davidovič ob 5. v avdi-jenco, so trumoma prihiteli pred dvor in nestrpno pričakovali g. Davidoviča, ki pa se je vračal šele okrog 7. zvečer. Na številna vprašanja novinarjev ie odklanjal podrobnejše izjave ter zatrjeval, da je bil v avdijenci le radi privatnih zadev. Naglasil ie. da ie že deli časa čakal na to avdijsneo, da pa ie bil kralj deloma odsoten, deloma pa tako zaposlen, da ga je mogel šele danes sprejeti. Splošno pa se je opazilo, da se je vračal g. Davidovič z dvora izredno dobro razpoložen; njegovi najožji prijatelji zatrjujejo, da ga že dolgo niso
videli tako dobre volje.
Kljub zatrdilom g. Davidoviča, da je bil njegov sprejem na dvoru povsem privatnega značaja, pripisujejo vsi politični krogi njegovi avdijenci izredno važnost, saj ni dvoma, da je pri tej priliki obrazložil kralju tudi svoie naziranie o političnem položaju, ki je javnosti dobro znano. Vladni krogi se sicer na vse mogoče načine prizadevajo. da bi zmanjšali vtis. ki ga ie napravila Davidovičeva avdijenca v javnosti, in širijo vesti, da ie bil g. Davidovič sprejet v avdijenco šele po dolgotrajnih prošnjah in da .ie bila avdijenca zgolj formalnega značaja. Vendar na že ti komentarji sami dokazujejo, da imajo gotovi politični krogi dovolj vzrokov za vznemirjenje.
Kadič napovedule m
Stiki kmečko-demokratske koalicije z radikali, — Gosp. Vukičevič postaja tudi v radikalni stranki vedno bolj nemogoč. — Popolno zaupanje v Davidovima
Beograd, 6. dec. p. G. Stjepan Radič je danes zjutraj dospel iz Zagreba zopet v Beograd in se je tekom dopoldneva udeležil več sej skupščinskih odborov. Opoldne se je sestal z g. Pribičevičem, ob 1. pa je povabil novinarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri ie med drugim izvajal:
«G. Vukičevič v zadnjem času vedno češče povdarja. da je vlada trdna in sigurna. Javna tajnost pa je, da je to povdarjanje najboljši znak za nesigur-nost vlade, kajti vladi, ki je res trdna, tega ni treba še posebej povdarjati. G. Vukičevič bi kaj rad uvedel nekako diktaturo, toda temu se protivijo tudi generali sami. V odboru za zračni promet se je videlo, da je general Stanoj-lovič sprejel vse pametne predioge opozicije in se ni oziral na želje in zahteve vlade, ki je hotela tudi v tem odboru majorizirati opozicijo.«
»Narodna skupščina je g. Vukičeviču zelo napoti. Jaz z radikali sicer v zadnjem času nisem govoril, znano pa mi je, da so z vlado in politiko g. Vukičeviča skrajno nezadovoljni. Sami uvide-vajo, da predstavljajo v radikalni stranki samo še slepo orodje. Radikali sami priznavajo velik pomen in važnost se-Ijaško-demokratske koalicije in v odborih je opažati, da radikali le z naraščajočo nevoljo podpirajo sedanji režim. Narodna skupščina je po svoji sestavi sposobna in zmožna za delo. Po
razpoloženju, ki vlada v njej, je razvidno, da se bo najmanj ena tretjina, morda pa celo polovica radikalskih poslancev v najkrajšem času priključila Kmečko-demokratski koaliciji. Tudi Demokratska zajednica izvzemši morda tri do štiri muslimane, bo stopila v najtesnejše stike z nami. -Č.e pride do sporazuma med gg. Davidovičem in dr. Marinkovičem, potem nismo več daleč od temeljite spremembe politične situacije. Z vladne strani na često zatrjujejo. da nas g. Davidovič vleče za nos. Mi pa g. Davidoviča predobro poznamo in mu popolnoma zaupamo. Lahko vam povem, da bomo morda že o pravoslavnem Božiču imeli novo vlado. Pa tudi če bi ostala sedanja vlada, ji ne bo več načelaval g. Vukičevič.®
«Vlada išče ri.vzemskih posojil. Toda ta vlada jih ne bo dobila. Amerika nam ponuja denar, toda predno nam ga da, se bo informirala, ali je že izvedena davčna reforma in samouprava. Cim se to zgodi, bomo imeli na razpolago celo kopico ugodnih ponudb.»
Gosp., Radič je zaključii: «V Beogradu ostanem teden dni in bom ob tej priliki stopil v stike z radikali. Mnogi radikali so se že obrnili na g. Pribičeviča in se ž njim razgovarjali o bodočem razvoju politične situacije. G. Pribičevič me je o vsem tem točno informiral in bova sedaj skupno nadaljevala razgovore.®
Zakon o državljanstvu izgcitovijen
Po zatrdilih iz notranjega ministrstva sloni zakon na najmodernejših principih. — Izredno veliko korist obeta Primorcem, ki so doslej zaman čakal na državljanstvo
Uredlia o koinercifalizaciji železnic
odklonjena
Zaključek dvodnevne beograjske konference. — Načrt prometnega ministra so vsi udeleženci skoro soglasno odklonili. Stališče slovenskih aspodarskih krogov. — Poseben odbor bo
izdelal novo uredbo
Beograd, 6. decembra p. Danes je bila po enodnevni razpravi zaključena konferenca o komercijalizaciji državnih želcznic. Konferenca je skoraj soglasno odklonila od prometnega ministra predlagano uredbo kot nezadostno in nepopolno. Vzbudilo je veliko pozornost, da so govorili in glasovali proti uredbi celo nekateri oblastni železniški direktorji, torej podrejeni organi prometnega ministrstva.
Današnjo dopoldansko sejo je otvoril z daljšim govorom zagrebški železniški direktor inž Trebinjac. k se je odločno izjavil proti predlaganemu načinu komerci-jalizacije in naglašal, da hi uredba, kakor jo je predložil prometni minister, niti najmanj ne izboljšala obstoječega stanja naših železnic Za njim je v obširnem govoru obrazloži!
stališče slovenskih gospodarskih krogov
tajnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Mohorič, ki je med drugim izvajal:
Prometni minister nam je dal točno določen delokrog ku nam ie naložil nalogo, da izdelamo projekt uredbe o komercijalizaciji železnic Stavljena so nam vprašanja, ki se tičejo splošnega stanja železnic, organizacije in sistema uprave, ki naj se ali centralizira ali decentralizira, in vprašanje kritja železniških deficitov. Posebno delikatno je vprašanje personalne politike, vprašanje zgradbe novih prog v svrho izpopolnitve železniškega omrežja. Vse te naloge je stavil g minister tej konferenci, ni pa smatral za potrebno, da nam istočasno peda točno sliko sedanjega stanja državnih železnic tako v finančnem kakor v tehničnem oziru Mi ne vemo, na kakih principih je sestavljen železniški proračun za leto 1928-29. Mi nismo informirani, v koliko je že dosežen sporazum glede vicinal-nih železnic.
Brez vseh teh podatkov ni mogoče izdelati novega in boljšega zakona, ker zavisi od sedanjega položaja, za katero obliko novega podjetja naj se odločimo. Po prevratu je bi! pri nas sprejet sistem državnih železnic in je država prevzela tudi vse vicinalne železnice, ne da bi do danes uredila odnošaje z njimi L. 1923 je bila podržavljena tudi Južna železnica, nato je sledila reforma proračuna in je bil z letom 1925 proračun prometnega ministrstva popolnoma centraliziran. V finančnem zakonu za leto 1926-27 je prometni minister zahteval in dobil pooblastila še za nadaljno reorganizacijo, da bi na ta način zmanjšal režijske stroške Res ie bila izdelana uredba brez sodelovanja gospodarskih krogov sicer, vendar pa s to dobro stranjo, da
predvideva tudi sodelovanje gospodarskih krogov v bodoči upravi železnic.
Govornik se je v svojih izvajanjih najodločneje izrekel proti nadaljni centralizaciji ter zahteval izpopolnitev generalne direkcije, zlasti pa komercijalnega oddelka, ki ima predvsem nalogo, da najde nove vire dohodkov itd. Reorganizacija, ki je bila izvedena doslej in kakor jo namerava izvršiti prometni minister, ne odgovarja pričakovanju gospodarskih krogov. Po načrtu, ki ga je predložil prometni minister konferenci, bi se med prometno ministrstvo in generalno direkcijo vstavil nekak nov upravni odbor, o katerem se lahko že sedaj reče, da ne bo niti najmanj izboljšal sedanjega stanja. Sedanje stanje naših železnic je vse prej nego normalno in zato ne more biti govora o komercijalizaciji, marveč predvsem o sanaciji sedanjega stanja. Da pa moremo svojo nalogo dobro izvršiti, so nam pač predvsem potrebni gori navedeni podatki
Nato so govorili še predsednik sarajevske zbornice g. Perkovič, ki se je v načelu izjavil za komercijalizacijo, nadalje tajnik saveza narodnih železničarjev g. Jovan Bakič, ki je naglašal, da se pri sestavi novega zakona o organizaciii železnic ne sme prezreti 68 tisoč narodnih železničarjev. Končno je govoril še tajnik delavske zbornice v Ljubljani g. losip Kopač, ki je zlasti zahteval, naj bo v novem odboru zastopam tudi savez delavskih zbornic. Dopoldanska seja je bih nato zaključena in popoldanska sklicana cb 15 30.
Na popoldanski seji
je podala svoje izjave še cela vrsta govornikov, med njimi vsi oblastni železniški direktorji, ki so se odločno izjavili proti predlagani komercijalizaciji. Po zaključku razprave je bilo stavljenih več predlogov, iz katerih ie razvidno da konferenca skoraj soglasno odklanja uredijo prometnega ministra. Po daljši diskusiji je bil končno sprejet predlog, naj se izvoli poseben odbor. ki naj na podlagi smernic, iznešenih na tej konferenci, zbere gradivo in izdela nov osnutek uredbe o komorcijalizaciji. Odbor sestoji iz 22 članov; v njem so poleg drugih zastopane vse gospodarske zbornice, centrala industrijskih korporacij, udruženje izvozničarjev. savez delavskih zbornic, glavni zadružni savez, udruženje bank, udruženje narodnih železničarjev in šef prometnega oddelka glavnega generalnega štaba
Ko bo ta odbor izdelal osnutek nove uredbe, se bo znova sestala širša konferenca, da razpravlja o tem načrtu in izdela deffaiitivni osnutek, ki bo nato predložen vladi, odnosno Narodni skupščini.
Rumunski princ Karel na povrnite
v domovino?
Zanimiva izjava bivšega rumun skega prestolonaslednika. — Princ Karel se smatra za edino zmožnega naslednika Ferdinanda I.
Ljubljana, 6. decembra.
V	Moskvi zboruje kongres ruske komunistične stranke, ki je osobito važen, ker ima faktični najvišji iorum notranje politike v sovjetski Rusiji izreči svojo sodbo v zadevi opozicijonalnih fronderjev. Pričakovati bi bilo tedaj, da se bo rezultat kongresa pričakoval z velikim zanimanjem.
V	resnici je stvar precej drugačna. Borba med večino in opozicijo je taktično že odločena in od strankinega kongresa ne more nihče, ki je sledil boju med obema komunističnima taboroma dovolj pozorno, pričakovati novih odločitev, drugačnih morda, nego so bile odločitve političnih instanc tekom zadnjih mesecev. Na kongresu bo opozicija komaj zastopana, ker so njeni vodilni člani izključeni in kdor se bo na njem oglasil v imenu opozicije, ne bo našel poslušnih ušes med zborovalci. Ogromna večina strankinih predstaviteljev ima o stvari že
svoje povsem točno opredeljeno mnenje, ki se seveda prav nič ne razlikuje od mnenja strankinega generalnega tajnika, danes domala vsemogočnega Stalina in celotne stranke ter njenega aparata, kar se mora prav posebno naglasiti.
V	popolnem skladu z vsem navedenim je veliki govor gospoda Stalina. Ta mož je svojo borbo zoper opozicijo vodil tako spretno, — kar mimogrede rečeno, niti ni bila posebna težava spričo danih okolnosti —, da je danes večina absoluten gospodar položaja. Zato postavlja Stalin kot samo ob sebi umljiv pogoj, da se opozicija ne le podvrže sklepom stranke in stališču kongresa, kar navsezadnje ne bi bila nikaka novost, marveč se mora odreči izrecno in iskreno svoji ideologiji in vsem svojim organizatoričnim zasnutkom ter prav tako izrecno in iskreno priznati svoje napake. To bi ne pomenilo potemtakem le formalne kapitulacije, marveč popolno likvidacijo opozicijonalnega stališča, konec opozicijonalne eksistence sploh.
Za moment niti ni važno, kako stališče zavzame k Stalinovi zahtevi opozicija. Premagana je, to je fakt. Da bi se iskreno odrekla svoji ideologiji, tega ne more nihče resno pričakovati, kdor ne suponira, da ji je šlo Ie za osebne ambicije. Važnejše je, ako bi se iskreno odrekla svojim organizatoričnim načrtom. Toda vladni aparat je tako popoln, da si je težko predstavljati, kako bi se mogla tajna opozicijo-nalna organizacija držati proti njegovi volji; do javne eksistence pa sploh nima pravice. Tudi ako izpolni vse večinske zahteve, morajo opozicijonalni vodje računati, da jih vlada ne bo pustila na nikakršna količkaj vplivnejša mesta in se morajo tedaj vživeti v vloge navadnih članov. Ako pa opozicija vztraja na odklanjajočem stališču, mora računati s še bolj določnim in gotovo brutalnim nasprotstvom večine.
Perspektive opozicije so tedaj v vsakem slučaju zeio slabe in Stalin je popolnoma upravičen, staviti jim eks-tremne pogoje. Gre kvečjemu še za vnanji videz, za bolj diplomatsko gesto napram širokemu forumu stranke, dasi tudi v tem pogledu politični ustroj ne . potrebuje sentimentalnosti.
Ostali del Stalinovega govora — drugačnih poročil še nimamo na razpolago, — ni zanimiv. Pri odstavkih o bližajoči se svetovni socijalni revoluciji se ni vredno ustavljati; tako mi kot Stalin sam dobro vemo, koliko so vredne danes te in slične napovedi; preračunane so očividno na množice, ki niso kritične. O gospodarskem napredku bodo gotovo zanimivejši referati strokovnjakov.
Fakt je, da je boljševiška stranka še vedno vsemogočna v Rusiji, na zunaj pa se položaj zanjo v zadnjih letih prav gotovo ni izboljšal. Ker tedaj kongres interno ni važen, tudi v vna-njepolitičnem pogledu ni večjega pomena. nego formalna manifestacija obstoječega stanja.
Nevzdržne varnostne razmere v Južni Srbiji
Beograd, 6. decembra, p. Popoldne se je vršila v kabnetu zunanjega ministra konferenca demokratskih ministrov, ki so se je udeležili tudi demokratski poslanci iz Južne Srb'je. Razpravl;ali so zlasti o vprašanju jav n; varnosti v Južni Srbiji, ki je pod vso k:itiko Demokratski poslanci so iznesli ne-š:ete pritožbe zoper policijske organe, ki vedro partizansko politiko, pri tem pa zanemarijo splošne interese prebivalstva. Po konferenci ie odšel dr. Kumanudi k g. Vukičeviču. kateremu je predložil tozadevne demokratske pritožbe in zahteve. Baje ie zahteva! tudi odstranitev najizrazitejših radi-kslskih eksponentov. Zatrjuje se, da je nastala zaradi tega med demokrati in radikali nova napetost. Tudi današnja avdijenca dr. Kurnanudija se spravlja v zvezo s tem vprašanjem.
Beograd, 6. decembra p. V notranjem ministrstvu je bil danes dokončan načrt zako-no o državljanstvu. Načrt je po zatrdilu informiranih krogov sestavljen po najmodernejših načelih in bo avtentično rešil vse prošnje optantov. V smislu tega zakona bo moral imeti vsak državljan domovinsko pravico v kaki občini, vse občine pa bodo morale voditi točno evidenco svojih občinarjev Državljanstvo dobi v smislu tega zakona z rojstvom, posinovljenjem, ženitvijo in naturalizacijo. Inozemske državljanke, ki se po-roče z higoslovenskim državlianom, morajo pred sklenitvijo zakona izjaviti, ali hočejo obdržati prejšnje državljanstvo ali pa prevzamejo državljanstvo svojega moža. Na enak način bodo lahko postopale naše državljanke, ki se poroče z inozemcem. Naturalizacija je mona pod običainimi pogoji. Zahteva se, da je prosilec star 21 let, da biva od 1. decembra 1918. neprestano na ju-goslovenskem ozemlju, da ie odpuščen iz državljanstva druge države in da ima zagotovilo kake jugoslovenske občine za sprejem v občinsko zvezo. Zakon predvideva tudi slučaje izrednega sprejema v državljanstvo, kar velja predvsem za Slovence. Hrvate in
Srbe, ki so prišli k nam iz sosednih držav.
Važne so tudi prehodne odredbe, ki določajo, da se smatrajo za jugoslovenske državljane vsi oni Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so do dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, optirali za jugoslovensko državljanstvo. S tem bodo avtomatično rešene zlasti prošnje Primorcev, ki so se po prevratu naselili na ozemlju Jugoslavije.
Avtomatično postanejo naši državljani tudi oni tujci slovanske narodnosti, ki so prosili za naše državljanstvo in najmanj pet let bivajo v naši državi, ali ki so najmanj dve leti v državni službi. To se nanaša zlasti na bivše ruske in češke državljane, ki so prosili za državljanstvo, a njihove prošnje doslej še niso rešene.
Velike važnosti je dalje tudi prehodna določba, glasom katere se vštejejo v pokojninsko dobo onih državljanov, ki bodo pridobili državljanstvo šele z uveljavljanjem tega zakona, tudi službena leta, ki so jih prebili v službi v nasledstvenih državah. To je zlasti važno za učitelje in druge bivše državne uradnike v Primorju in na Koroškem. Prošnje za državljanstvo bo reševal v prvi instanci veliki župan.
Pariz. 6. decembra, g. Jutrišnji iPetit Journal* objavlja nizgovor bivšega rumun-skega prestolonaslednika Karla z novinarjem Hautecloquem, ki opisuje sedaj svoje tajinstveno potovanje k posestvu princa Kar la. približno 100 km oddaljeno od Pariza. Novinar je potoval v avtomobilu princa Karla, ki ga je šofiral neki bivši rumunski prefekt. Ta mu je pri vhodu v vrt rekel: cA ko boste slišali re vol verske strele, ustavite se. Princ je dobro zastražen.* Novinarja je sprejel tajnik princa Karla, ki mu je v imenu princa podal sledečo izjavo: <Po oprostitvi Manoilesca ni ime! princ Karel nobenih razgovorov. Vse tozadevne vesti so brez vsake podlage. V Rumuniji je od 4. januarja 1926, ko je bila ratificirana odpoved princa Karla, položaj nespremenjen. To se pravi, da živi Rumunija v največji žalosti radi izključitve princa Karla iz prestolo-nasledstva. Od raznih strani skušajo dokazati, da narod noče nič slišati od princa. To je napačno. Iz mnogobrojnih brzojavk, ki jih dobivamo, se vidi, da je ljubezen ru-munskesja naroda napram princu nespremenjena. Princ Karel se je odrekel prestolu iz političnih vzrokov, o katerih se ni hotel izjaviti. V tisti dobi ie bil kraij Ferdinand še popolnoma zdrav in nihče ni mogel slutiti, da bo tako hitro umrl. Takrat je bil princ mnenja, da vprašanje prestolo-nasledstva sploh ni bilo postavljeno. Če pa bi imelo priti na dnevni red, bi se to zgodilo šele tedaj, ko bi on in ne regentski svet dokončal vzgojo sina Mihajla Zgodilo pa se je, kar ni nihče pričakoval. Kralj Ferdinand je umrl in princ Karel je bil naenkrat v neprijetnem položaju. Narod ga je klical, bil je vzgojen, da vlada, poznal je najbolj tajne namene in želje svojega očeta, prepričan je bil o potrebi reform m izpopolnitve organizacije države. Princ se smatra kot edino zmožnega, da dovrši delo Ferdinanda I. Bil je izborno vzgojen, je sijajen vojak in demokrat v pravem smislu besede. Vidi, da ga njegov narod ljubi in da ima misijo, voditi in organizirati narod. V juliju je francoski tisk objavil izjavo princa
Karla, v kateri se odpoveduje rumunskemu prestolu. Že takrat pa je pristavil, da se takoj odzove, če bi ga poklical rumunski narod Ta izjava v rumunskem tisku ni bila objavljena, ker jo je vlada zabranila. Tri mesece pozneje -je posetil princa Karla bivši državni podtajnik Manoilescu, kateremu je izročil pismo na ministrskega predsednika Bratiana. V tem pismu je zahteval, naj objavi rumunskemu narodu celotno njegovo izjavo, ne pa samo oni <lel, v katerem se odpoveduje rumunskemu prestolu. Bratianu je odgovoril na pismo z aretacijo Manoilesca. Bratianu je sedaj umrl. liberalna stranka pa leži na smrtni jKistelji. Narod pa se ne bo dal pokopati obenem z liberalno stranko.«
Končno naglaša princ Karel, da nima namena podirati in razdirati, marveč združili rumunski narod v mogočno celoto.
Iz te izjave je razvidno, da misli princ Karel resno na svoj povratek na rumunski prestol. Zatrjuje se. da je že ua potu v Rumunijo. Od nedelje naprej ni o njem nobene vesti in nikdo ne ve. kje se nahaja. To še bolj potrjuje domnevo, da je odpotoval iz Francije in da je na potu v domovino.
Macdonald zopet predsednik
angleške delavske stranke
London. 6. dec. (lo.) Danes se vrši kongres delavske stranke. Ker so se v zadnjem času raznesle vesti, da bo Macdonald odložil predsedstvo delavske stranke in so se v listih navajala razna imena njegovih naslednikov, je izdala delavska stranka komunike, v katerem izjavlja, da so vsa tozadevna domnevanja zgrešena. Na kongresu je bil izvoljen Ramsay Macdonald soglasno za predsednika delavske stranke in delavskega parlamentarnega kluba.
Spomladi nove občinske volitve?
Beograd, 6. dec. p. Ministrski odbor je danes izdelal načrt zakona o občinah. Opuščena je bila prvotna namera direktne volitve župana in sprejet predlog, da volijo župana občinski odborniki izmed sebe. Kakor se zatrjuje, namerava vlada zahtevati za zakon o občinah nujnost Cim bo zakon sprejet, se bodo vršile po vsej državi nove občinske volitve. Vlada računa, da se bo to zgodilo že spomladi.
Jutri bo ministrski odbor končal načrt zakona o vrhovni državni upravi, ki bo nato tudi predložen Narodni skupščini
Pospešeno delo na davčni reformi
Beograd, 6. dec. p. Za jutri dopoldne je sklicana seja davčnega odbora. Vladni krogi računajo s tem, da bo davčni odbor še ta teden končal razpravo o neposrednih davkih, tako da bi lahko vlada tudi ta zakon spravila pod streho istočasno s proračunom. Z ozirom na sklep vladne večine, da se pospeši razprava o proračunu, je opozicija postavila zahtevo, da se pospeši tudi delo na zakonskem predlogu o neposrednih davkih. Klub kmečko-demokratske koalicije bo v davčnem odboru delal na to. da se seje pomnože in pospeši razprava tako. da bo zakon v odboru sprejet tekom desetih dni.
Uspešna borba dr. Kramerja za neodvisnost sodnikov
G. Davidovič in mnogi drugi demokrati odobravajo stališče dr. Kramerja in tovarišev. — Vlada se bo zato o spornih točkah vnovič posvetovala. — Druge umestne predloge opozicije je vladna večina odklonila
lic ograd. 6. decembra, i. Včerajšnji energični uastop poslancev kmečko - demokratske koalicije, zlasti posl. dr. Kramerja, za neodvisnost in napremestljivost sodnikov, je očividno odločilno vplival -ia razpoloženje vladne večine. Danes popoldne so bili poslanci kmečko - demokratske koalicije v živahnih stikih z gosp. Davidovičem in demokratskimi člani skupščinskega odbora. Poslanec Vlajič je v imenu demokratskih članov odbora posetil ministra dr. Marinko-viča in dr. Kunianudija ter ju obvestil, da demokratski poslanci ne bi mogli pristati na vladni predlog o načinu nastavljanja sodnikov. Gosp. Davidovič je izjavil poslancem SDS, da se v celoti strinja s predlogom gosp. dr. Kramerja in da smatra popolno neodvisnost in nepremestljivost sodnikov za največjo garancijo dobrega pravosodstva. Demokratski ministri bodo zato ponovno sprožili v ministrskem svetu vprašanje, kako naj se nastavljajo sodniki. Zaradi tega je bil na današnji seji sodniške sekcije zakonodajnega odbora tozadevni člen zakonskega osnutka rezerviran, dokler vlada o njem ponovno ne sklepa.
Na današnji seji so bili sprejeti členi 18 do 35 z delnimi spremembami. Živahna debata se je razvila pri čl. 20 o tem. ali je aktivni sodnik lahki član politične stranke in ali lahko kandidira za narodnega poslanca. Opozicija je zastopala stališče, da je v interesu avtoritete in nepristranosti sodišč, če se sodniki politično ne eksponi-rajo. To stališče so zastopali poslanci dr. Maček dr Budisavljevič in dr Drljevič, ki so stavili primerne spremi-njevalne predloge.- Njim se ie pridružil tudi radikalni poslanec dr Vasa Jovanovič kljub temu pa je minister pravde predloge opozicije odkloni! in je vladna večina sprejela 20. člen brez spremembe. Pri či 26 je poslanec dr Budisavljevič zahteval nai se službena doba za dosego pokojnine od 15 let, ki iih določa uradniški zakon, zniža za sodnike na 10 let kar pa 'e vladna večina odklonila.
Obširna debata se je razvila tudi o disciplinskih sodiščih, pri čemer je obveljalo stališče opozicije, da imenuje predsednika in člane disciplinskega sodišča minister pravde na podlagi dvojnega predloga ka-sacijskega sodišča ne pa na lastno pest. kakor ie predvideva! prvotni osnutek
Pred osnovanjem vzhodnega Locarna
Neuspeh sestanka med Chamberlainom in Litvinovim. — Anglija nepopustljiva napram Rusiji. — Ureditev spornih vprašanj med vzhodnimi državami--Litvinov odsotoval iz Ženeve
Ženeva, 6. decembra, (že.) Veliko zanimanje je vzbudila vest, da je zaprosil sel ruske delegacije na zasedanju pripravljalne razorožitvene komisije francoskega zunanjega ministra Brianda, naj zaprosi angleškega zunanjega ministra Chamberlaina za kratek razgovor. Angleški zunanji minister je ustregel želji Litvinova in sta se državnika sestala včeraj popoldne v hotelu <Beau Rivage.. Sestanek se je končal brezuspešno in angleška delegacija je izdala kn. munike. v katerem izjavlja, da se je vršil razgovor med angleškim zunanjim mini strom Chamberlainom in ruskim delegatom Litvinovim. ki je sicer nudil priliko odkritosrčnega razgovora med obema državnikoma glede rusko - angleških odnošajev, ni pa ustvaril nobenih pogojev za rešitev spora med Anglijo in sovjetsko Rusijo.
London, 6. decembra, g. V političnih krogih vidijo najvažnejši uspeh razgovora meri Chamberlainom in Litvinovim v tem. da se pripravlja med Anglijo, Francijo in sovjetsko Unijo rešitev kompleksa vprašanj, ki se ga imenuje vzhodni Locarno. in sicer brez Nemčije. Ženevski poročevalec lista <Times» doznava, da bo sovjetska Unija
podpisala tri garancijske pogodbe, in sicer s Poljsko, s Finsko iu tretjo z Estonsko, L-etsko in Litvo. Francija je baje pripravljena garantirati za poljsko - rusko pogodbo na isti način, kakor je Anglija garantirala za locarnsko ootrodbo. Angleški listi splošno upaio na zbližanje med Rusijo in Anglijo. <Westminster Gazzette* poziva Chamberlaina. naj ostane na dosedanjem potu. Angleške zahteve so ostale iste, namreč prineipijelno priznanje carističnih dolgov. Vendar pa Anglija ne misli na to. da bi se morali plačati li dolgovi v polnem obsegu Nadalje zahteva Anglija, naj se popolnoma ukine vsaka komunistična propaganda v angleški državi. <Daily Herald,, se sklicuje na to. da se je razgovor med Chamberlainom in Litvinovim vrši! na prizadevanje njegovega poročevalca. V Londonu =e govori, da je Chamberlain v zadnjem času jasno izpremenil svoje stališče napram Poljski Obstoji vzrok za domnevo, da je Chamberlain pred Litvinovim odpiral načrte Rrianda.
Ženeva. 6. decembra, s. Litvinov je danes ob 11. dopoldne z berlinskim brzoviakom odpotoval iz Ženeve
Likvidacija polisko-lft^vskega spora
Velesile za takojšnje ukinjenje vojnega stanja med Poljsko in
Litvo
Ženeva, 6. decembra, (že.) Včerajšnji dan je bil v Ženevi izredno živahen. Vršili so se važni razgovori med zunanjimi ministri Anglije, Francije, Nemčije in drugih držav. Težišče situacije tvori poljsko - litovski spor, ki ga skušajo velesile za vsako ceno odpraviti z dnevnega reda. Včeraj je imel nemški zunanji minister Stresemann važno konferenco s poljskim zunanjim ministrom Zaleskijem in je sprejel pozneje litovskega ministrskega predsednika Woldemarasa.
Ženeva. 6. decembra, (že.) Danes se vrši v Ženevi konferenca petih velesil, katere *e udeležujejo angleški zunanji minister Chamberlain. Briand. Stresemann, Scialoia in Adaci. Konferenca sc bavi v glavnem s [»oljsko - litovskim sporom. Zastopniki velesil so se postavili na stališče, da se mora sedem let trajajoče vojno stanje med Litvo in Poljsko takoj ukiniti in da morata obe (ližavi vzpostaviti medsebojne politične in diplomatske odnošaje. Jutri se vrši v Svetu Društva narodov prva debata o litovsko-!*)ljskem sporu. Litovski min. predsednik \Voldpmaras bo predložil Svetu pritožbe in zahteve Litve, nakar bo poljski zunanji mi-
ster Zaleski očrtal stališče poljske vlade. Svet Društva narodov je imenoval nizozemskega zunanjega ministra van Blockranda za poročevalca v spornih zadevah. V krogih Društva narodov upajo, da se bo tekom sedanjega zasedanja posrečilo pomiriti Poljsko in Litvo Kakor se pričakuje, bo litovski min. predsednik VVoldemaras vložil proti pripadnosti Vilne Poljski ugovor.
Ženeva. 6. decembra s. Glede razsrovorov za rešitev poljsko ■ litovskega konflikta se javlja, da so zastopniki Velike Britanije, Francije. Nemčije, sovjetske Rusije in Litve v glavnem vprašanju glede takojšnjega ukinjenja formalnega vojnega stanja, Iti obstoja že nekaj let med Poljsko in Litvo, popolnoma sporazumni.
Ženeva. 6 decembra, s. Glede poljsko-litovskega konflikta se je dosegel sporazum vseh držav v Svetu Društva narodov in Rusije. Nadaljna pogajanja se bodo takoj pričela. Pilsudski in \Voldemaras bosta podpisala tozadevni protokol morda že v petek. Na pondeljkovi seji Sveta bi Poljska in Litva poročali o vzpostavitvi svojih odnošajev.
Mussolini Išče zbllžanja s Francijo
Sporazum med Italijo in Francijo? — Mussolini želi direktnih razgovorov s francoskim zunanjim ministrom
1'criz, 6. dec. o. Današnji listi obširno komentirajo dva pomembna včerajšnja do« gotika v Ženevi: sestanek Litvinova s Chamberlainom in razgovor med Briandom ter načelnikom italijanske delegacije Scia« !ojo. Večina listov pripisuje mnogo važno* sti tem razgovorom. Predvsem izražajo ne* kateri listi prepričanje, da je razgovor med Briandom in Scialojo nekak uvod k sestanku med francoskim zunanjim mini. strom in Mussolinijem, ki naj bi dovedel
do sporazuma med Italijo in Francijo. V političnih krogih se je bilo davi razširilo, da se bosta Briand in Mussolini sestala ta* koj po zaključitvi zasedanja sveta Dru« štva narodov, torej okrog 20. decembra Ta vest pa se smatra še za preuranjeno.
Pariz, 6. dec. (be.) Kakor se poroča, je izrazil Mussolini oficijelno željo za direkt« ne razgovore s francoskim zunanjim mint strom Briandom.
Prijateljski odnošaji med Rušilo in Francio
Obnovitev francosko-ruskih pogajanj za ureditev ruskih dolgov. — Ugoden razvoj poljsko-litovskega vprašanja
Ženeva. 6. decembra (pa) Po sestanku Brianda, Stresemanna in Litvinova je izdala sovjetska uradna agencija komunike, v katerem povdarja prijateljske odnošaje sovjetske Rusije s Francijo in zanika vest o prekinjenju diplomatkih odnošajev med obema državama. Obenem javlja, da se prično francosko-ruska pogajanja za ureditev ruskega dolga Franciji takoj, ko prispe v Pariz novi sovjetski poslanik. Komunike se bavi nadalje s polisko-litvanskim sporom in izjavlja, da se je v sestankih med Briandom in Litvinovim soglasno konstatirala potreba
naj se vojno stanje med Litvo in Poljsko takoj ukine. Sestanek med Litvinovim in Stresemannom je imel glede poljsko-litovskega spora iste rezultate.
Ženeva, 6. decembra g. Sestanek med dr. Stresemannom, Chamberlainom. Briandom, Scialojo in Adaciiem, ki se ie vršil danes na sedežu francoske delegacije in na katerem se je razpravljalo o poljsko-litovskem vprašanju, je trajal poldrugo uro. Dejstvu, da ie bi! litovski član Sveta danes popoldne gost francoskega zunanjega minstra, se pripisuje veliko važnost.
Tiranski oogodbi pred italijanskim senatom
Rim, 6 decembra o. Danes popoldne je bilo otvorjeno novo zasedanje senata. Po odobritvi raznih zakonskih predlogov, ie ministrski predsednik izroči! predsedniku senata zakonski načrt o odobritvi obeh tiranskih pogodb, ki jih je poslanska zbornica že ratificirala.
Silni požari v Kaliforniji
Los Angeles, 6. dec (lo.) V ogromnih gozdovih Tunatu Junga Canyon je izbruh« nil velik požar, ki je zavzel velikanske dU menzije in vpepelil cele okraje. Več mest in vasi jc postalo žrtev požara in ie mno« go prebivalstva ostalo brez strehe Požar se še vedno širi Vlada je poslala na kraj požara več polkov vojaštva.
Krvave protlžldovske demonstracije
v Rumuniji
Ob priliki dijaškega kongresa je došlo v Velikem Varadinu do krvavih protižidovskih in protimadžarsldh demonstracij. — Več oseb ubitih in težko ranjenih
Budimpešta, 6. decembra g. Z rumunske meje prihajajo vesti, pu katerih se ie iz raznih delov Sedmograške ter z ozemlja rumunske kraljevine, zlasti iz Jassyja in Bukarešte zbralo več tisoč dijakov v Velikem Varadinu V nedeljo je kongres potekel še mirno Zvečer pa ie že prišlo do demonstracij, ki se v ponedeljek zjutraj pretvorile v izgrede. Demonstracije so bile najprej naperjene proti Židom, kasneje pa so zavzele protimadž irski značaj. Demonstranti so usičilj redakcije m tiskarne madžarskih listov »Nagyvarad* in »Esti Hirlaps ter pohištva katoliških društev De-
monstrant; sc vdrli eeio v privatna stanovanja Napadli so tudi stanovanje nadra-bina. k' pa ni bil doma ter se ie na ta način izognil napadu. Tndi iicej je bil napaden. Policija je bila proti dijakom brez moči Kmalu oa sta energično nastopila vojaštvo in orožništvo ter vzpostavila red in mir. Ko je general Mosciu dozna! o nemirih, je takoj odpotoval v Veliki Varadin ter osebno odredil ukrepe za vzpostavitev reda. Pri nemirih ie bilo mnogo oseb težko ranjenih. Neki madžarski gledališki igralec
je bil na ulici zaboden ter je bil na licu mesta mrtev Tudi lastnik Park-hotela je dobi! več smrtnonevarnih zabodljajev. Od včeraj so ceste v Velikem Varadinu kakor izumrle Cestna železnica ne vozi. Vse trgovine so zaprte. Močne orožniške in vojaške patroie korakajo po mestu. Nad 50 oseb je bilo aretiranih Tudi iz Arada javljajo o demonstracijah, pri katerih ie biio več oseb napadenih. Policija ie kmalu udu-šila te demonstracije. nakaT so d jaki odšli v Velik- Varadin ter se priključili ta-mošnjim demonstrantom.
Debrecin, 6 decembra, g K dijaškim izgredom v Velikem Varadinu se od madžarske tneje še poroča, da je bila prva žrtev nemirov neki žid Sonnetifeld. o katerem so udeleženci kongresa menili, da hoče špi-jonirati pri njihovih posvetovanjih Bil je na cesti zaboden ter ie kmalu nato umrl. Po kongresu so odšli dijaki na cesto, kjer so razbili nekaj izložb Napadli so tudi Park-hotel Nato je de! dijaštva od-potova! v Bukarešto, drugi del pa v Marmarosi-get.
UMonltev komunistične opozicije
v Rušili
Komunistična opozicija se popolnoma podreja oiicijelnemu vodstvu stranke. — Proti opoziciji se bodo uporabili najstrožji
ukreoi
Moskva. 6. decembra, s. Na kongresu komunistične stranke je Slalin izjavil na koncu svojega govora, da je debata v stranki kenčana s pozitivnim uspehom Za smernice stranke je glasovalo 724.000 članov, proti pa 4000. Opozoril je na glavne diference ter izjavil, da se opozicija odreka organizacijskim metodami leeninizma ter nastopa pot organiza cije nove stranke in nove internacijonale Trocki in Zinovjev sta bila kot organizatorja opozicije iz stranke izključena.
Po Stalinu je govorilo še več delegatov proti opoziciji, ki so izjavili, da je njena politika škodljiva. Rakovski, ki so ga nasprotniki večkrat prekinjali, je izjavil, da bo opozicija brez pridržka branila sovjetsko republiko pod vodstvom sedanjih strankinih instanc. Kamenjev je izrazil pripravljenost opozicije, da bo razpustila vse frakcijske organizacije. vendar pa se ne more odreči
svojih opozicijonalnih naziranj. Na medklic, da opozicija nikoli ni izpolnila svojih obljub in zagotovil, je Kamenjev prosil strankin kongres, naj da opoziciji možnost, da bo mogla dokazati z dejstvi, da noče varati stranke Rvkov je izjavil, da stranka še enkrat ponavlja opoziciji že stavljeno alternativo, naj se odreče naziranj, ki niso v skladu s smernicami stranke, ali pa naj izstopi iz stranke. Kdor hoče ostati v vrstah stranke, mora izstopiti iz frakcije Trockega. Opozicija mora razumeti, da ne govori samo s strankinimi tovariši, temveč z odgovornimi voditelji. Kongres mora to vprašanje radikalno rešiti v interesu celokupne revolucije.
Iz poteka včerajšnje popoldanske seje kongresa komunistične stranke se razvidi, da se bodo proti opoziciji uporabile najstrožje odredbe.
Nova komisija za revizijo uradniškega zakona
Beograd, 6. decembra
Nedavno je vso našo jžVttost zainteresira! načrt Uredbe o izpremembah in izjjopolnit-vah zakona o uradnikih. Vse profesije naših uradnikov se vodile dolge diskusije o tem načrtu in vse uradniške organizacije so odločno nastopile proti njegovim odredbam. Zdai, ko so vsa ministrstva v svojih resortih po specijalno določenih komisijah prerešeta !a ta načrt, so dostavila ministrstvu pravde posamezna mnenja in celotni elaborat o tem vprašanju.
Na osnovi innenj posameznih ministrstev je minister pravde dr. Dušan Subotič včeraj določil novo komisijo za izgotovitev novega načrta Uredbe o izpremembah in dopolnitvah zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Novo komisijo tvorijo: Laza Uroševič, sodnik kasacijskega sodišča, Milan Strundžalič sodnik kasacijskega sodišča in Stojan Lazič tajnik kasacij skega sodišča. Komisija ima nalogo, da prouči mnenja posameznih ministrstev in vnovič izgotovi načrt uredbe v smislu čl. 326 finančnega zakona za 1. 1927-28.
Z istim odlokom jc minister pravde dr. Subotič določil meje, v katerih se mora kretati novi načrt ter je podal direktive, ki se glasijo:
1.)	Prejemki uradnikov in uslužbencev se smejo, upoštevaje za osnovo dosedanjo razdelitev, regulirati po važnosti i-i odgovor nosti službe, ki io izvršujejo posamezni uradniki, kakor tudi trajanje službe s pripombo. da se krediti določeni v proračuni-za te izdatke, ne smejo prekoračiti.
2.)	Odredbe o pokojninah se morajo izpre meniti in izpopolniti tako, da se na eni strani prepreči neupravičena obremenitev drža-ve. na drugi strani pa ie treba varovati pravice onih državnih uradnikov in uslužbencev, ki so doslužili odnosno v državni službi postali nesposobni za delo. V tem p'?vcu bo konrsija izpopolnila določbe, ki govore o pogojih za dosego pokojnine. Ta Izpolnitev pa se ne bo nanašala na uradnike, ki so bili upokojeni pred uveljavljeni?™ te uredbe
3.)	Disciplinarno postopanje se lahko iz-premeni in izpopolni v toliko, da se lahko pristojnost za disciplinarno postopa ue prenese na posebna disciplinarna sodišča, k' ss bodo ustanovila za posamezna ministrstva, s tem, da bo v gotovih primerih za naiveč-ie kazni kompetenten Državni svet.
4.)	Predpišejo se prehodne določbe- potrebne za izvršitev teh dopolnitev in izpre-merrrb.
5.)	Uredba o razvrstitvi državnih uradnikov in uslužbencev civilnega reda kakor tudi prometnih uradnikov se naj ?kapno z določbami zakona, ki so z nio v zvezi, iz-premeni in izpopolni tako. da se odsiranijo vsi nedostarki, ki so se pokazali v praksi.
Iz inženjerske službe
Beograd, 6 dec. i. V ministrstvu za jav» na d»?la je bil danes podpisan ukaz. s ka« terim c premeščen inženier Anton Dolenc od velikega župena v Marboru k sreske« j mu poglavarstvu v Murski Soboti.
Kaj je s fuzijo klerikalcev z radikali
Beograd, 6. dec. i. V poučenih krogih potrjujejo vesti, ki so se razširile v zadnjem času, da razpravljata gg. Vur kičevič in dr. Korošec o fuziji klerikalne in radikalske stranke. Očividno pa stvar ne gre tako lahko. Upirajo se baje zlasti nekateri klerikalci, ki smatrajo sedanji trenutek za neugoden za tako važno in dalekosežno politično pre-grupacijo.
V	zvezi s temi vestmi se danes zatrjuje. da namerava g. Vukičevič koncem januarja sklicati kongres radikalske stranke in mu med drugim preložiti v definitivno rešitev tudi vprašanje fuziie klerikalcev z radikali. Da prouči razpoloženje v radikalskih krogih, namerava g. Vukičevič že koncem tega meseca sklicati v Sarajevu kongres radikalske omiadine.
V	radika'skih krogih naglašajo. da nimajo nič proti vstopu klerikalcev v radikalno stranko, ker bi to radikalno stranko na eni stranki le oiačalo. na drugi strani pa bi bil s tem konec klerikalnega separatizma in bi se s tem še bolj približali sistemu dveh strank.
Stališče kmečko-demokrat-ske koalicije
Beograd, 6. dec. p. Ugleden član Kmečko-demokratske koalicije je izjavil po današnji seji sodniške sekcije, da zastopa Kmečko-demokratski klub glede sodnikov sledeče stališče: «Mi ne reflektiramo na izenačenje zakona o sodnikih ako naj to izenačenje prinese poslabšanje sedanjega položaja v prečanskih pokrajinah. Naša dolžnost je, da preprečimo poplavo partizanstva, zlasti kar se tiče sodnikov. Če obvelja določba zakonskega osnutka, da bo imenoval sodnike minister pravde brez razpisa in dosedaj predpisanih terno-predlogov. potem so vrata partizan-stvu in korupciji odprta na široko in objektivnost sodišč in našega sodstva vobče postavljena v skrajno slabo luč. S tem bi bila dana možnost, da postanejo mlajši sodniki predstojniki starih in izkušenih sodnikov. Predvidena je praktična institucija pomožnih sodnikov. toda minister pravde zahteva, da sme imenovati za redne sodnike tudi osebe, ki niso bile pomožni sodniki. Prisiljeni bomo poslužiti se najskrajnejših sredstev, da preprečimo to namero, ki pomeni najhujši udarec avtoriteti in objektivnosti našega pravosodja, do katerega ima narod vsaj doslej še polno" zaupanje.»
Konferenca železniških direktorjev
Beograd, 6. dec. L Pod predsedstvom ge» neralnega direktorja državnih železnic go» speda Gjuričida se bo vršila jutri konfe* renca oblastnih železniških direktorjev, na kateri bodo razpravljali o aktualnih želez, niških vprašanjih zlasti pa o sklepih zad« njih mednarodnih prometnih konferenc ter o ničinu izvedbe sklepov, sprejetih na teh konferencah.
Važno opozorilo!
Uprava »Ponedeljka« nas naproša, da naj opozorimo, da je bila zadnja številka »Ponedeljka« poslednja, ki so jo prejeli prvotni naslovniki. Prihodnjo številko dobe satno naročniki, od katerih bo uprava »Ponedeljka« še ta teden prejela naročnino. Ker se pošiljanje denarja po položnici, dasi ie brezhibno in ekspresno, vendarle kolikor-toliko zakasni in ker ima uprava s pripravo ekspediciie za prvo odpošiljatev lista na naročnike veliko posla, naj vsi, ki se mislijo naročiti na »Ponedeljek v lastnem interesu odpošljejo naročnino za »Ponedeljek« še danes aH najkasneje jutri.
Naročnina za *Ponedeljek« stane četrtletno 10 Din. polletno 20 Din, celoletno 40 Din Mesečna naročnina ie zaradi večjih manipulacijskih stroškov sorazmerno višja kakor naročnina za daljšo dobo in znaša 4 Din
V Ljubljani Mariboru in Celju se lahko »Ponedeljek« naroči tndi osebno v naših upravah Kdor želi v teh mestih, da se mn -Ponedeljek« dostavlja po raznašalcih na dom, plača za dostavljanje še 1 Din mesečno.
Začetek proračunske razprave
Beograd, 6. dec. p. Zvečer se je v ršila plenarna seja finančnega odbora. Na dnev. nem redu je bila razprava o računskem za« ključku za proračunsko ieto 1924/25. De« m-okratski posl. Šcčerov je zahteval, naj se ta razprava odgodi in naj finančni od» bor takoj prične z razpravo o proračunu. V imenu kmečko«demokratske koalicije je poslanec dr. Krajač zahtevaj, naj se račun« ski zaključek v svrho izpopolnitve vrne finančnemu ministru. Obenem je zahteval pojasnila, zakaj še niso predloženi račun« ski zaključki za vsa ostala leta. V svojem govoru j t kritiziral politiko finančnega mi« r.istra. Namestnik finančnega ministra dr. Spaho je nato podal izjavo, da so ostali računski zaključki že v delu in da bodo v najkrajšem času predloženi finančnemu od« boru. Pridružil se je predlogu poslanca 5e» čerova, naj bi se takoj pričela razprava o proračunu. Vladna večina je ta predlog sprejela in je bila seja nato zaključena. Prihodnja seja se vrši jutri. Na dnevnem redu je poročilo o prošnjah in pritožbah, kot druga tofika pa proračun za L 192S/29.
Obratovanje omejeno v vseh rudnikih v državi
LJubljana, 6. decembra.
Ker ie železniška uprava razpisala za 23. novembra novo licitacijo za dobavo premoga in je obenem preko noči ustavila nadaljno sprejemanje premoga, ni ie TPD omejila obratovanja v svojih rudnikih, temveč tudi vsa druga rudniška podjetja v državi, ki so dobavljala premog železnicam. Iz vseh teh krajev prihajajo obupna poročila rudarjev, ki jim prav za božične praznike grozi največje pomanjkanje, če se v najkrajšem času ne sporazumejo lastniki rudnikov z železniško upravo.
Vest o omejitvi dela tudi na Hrvatskem in v Srbiji bo kruto zadela rudarje. zlasti one iz Kočevja, ki so se hoteli izseliti in si poiskati zaslužka v hrvatskih ali srbskih rudnikih, kakor se je to redno dogajalo, kadar je nastopila v naših premogovnikih kriza.
Danes te delo počivalo v Kočevju. Zagorju in Rajhenburgu, dočim so v vseh drugih rudnikih delali. Tekom jutrišnjega dne bo delo obnovljeno v Zagorju. Če bodo jutri delali v Rajhenburgu, še ni znano, ker se še ne ve, koliko bo naročil. V četrtek, na praznik, pa bo delo počivalo v vseh rudnikih TPD.
Odgovor dr. Dinka Puca klerikalnim obrekovalcem
Pod tem naslovom priobčuje ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc v »Slov. Narodu® dajjši odgovor z ozirom na klerikalne kle« vete o prekoračenju proračunov za mest« no klavnico in stanovanjsko hišo na Ahac« Ijevi cesti. Dr. Puc objavlja avtentična uradna poročila, ki jih je poslal vladni ko« misar g. Mencinger glede goraj omenjenih dveh zgradb velikemu županu Ijutljanske oblasti, iz katerih je videti, da so bili pr« votno dovoljeni krediti zvišani v glavnem radi naknadnih del, ki so bila potrebna zi moderno spopolnitev prvotnih načrtov. V novi mestni stanovanjski h® se je med drugim priredilo mesto 72, 118 današnjim higijeni&im in socialnim razmeram odgo* varjajočih stanovanjskih prostorov. V klavnici so sc novi krediti potrebovali predvsem za nove hladilne naprave. Urad* na poročila vladnega komisarja Mencin« gerja potrjujejo, da ne tiči za prekorače« njem proračunov mestne klavnice in mest« -ne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti nobena aafera» Sc celo to je videti, da proračuni niso bili prekoračeni radi nepra« vilnih kalkulacij ali predrage oddaje de!. Končno dr. Puc odgovarja še na podlo na« migavanje radi potovanj v inozemstvo in zaključuje: «In famozna potovanja v ino« zemstvo v zadevi klavnice! Enkrat sem šel s tovarišem Turkom m mestnim klavničnim osobjem na Dunaj in v Prago Na Dunaju smo se pogaiali radi cestne železnice in mestne avtomatične telefonske centrale, v S kodov iti zavodih pa smo perfekciionrrali ktnjoiio odnosno dogovorili prevzem, način odpošiliatve m modus procedendi napram carin «km oblastim Hitel sem kar sem m o« gel. da sem opravil najnujnejše delo in se vrntf domov. Dobil sem diiete mestnih uradnilrov — zamudil pa delo v svoH pi» sarni. Zares strašna korupci'« m človeku kar srliio pod oero prisTVKW>e. . T^da vedno sem se dr»*l reka: Nohless* oH-ge. Mislim Hidi. da SLS s svojim napadom na simpatijah ni pridobila.*

Naši kraji in ljudje
Pogreb g. Gabrijela Jelovška na Vrhniki
Včeraj popoldne ob pol 8. se je vršil na Vrhniki pogreb v nedeljo tako nenadoma umrlega vrhniškega patricija Gabrijela Jelovška Razen Kotnikovega pač Vrhnika še ni videla takšnega pogreba. Od blizu in daleč so prihiteli prijatelji in znanci, da_ izkažejo zadnjo čast pokojniku. Posebno številno je bila zastopana Ljubljana, a tudi iz daljne Gorenjske se niso strašili truda in pota, da ne bi spremili zaslužnega rajnkega na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Demokratsko stranko, katere zvest pristaš je bil pokojnik, sta zastopala direktor Anton Jug in gen. tajnik dr. St. Rape, <Vodnikovo družbos, ki mu je bila tako pri srcu, da ga je dejansko v delu zanjo prehitela smrt, predsednik R. Pustoslemšek in odbornik dr. J. Rus, mestno občino ljubljansko vladni komisar Ant. Mencinger in podžupan Josip Turk, zvezo industrijcev predsednik Dragotin Hribar, nadalje smo opazili bivšega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, rudarskega poglavarja dvor. svet. V. Strgarja, celokupni občinski zastop z županom dr. Maroltom na čelu, celokupno uredništvo okrajnega sodišča, na čelu mu sod svet. Leitgeb, domače učiteljstvo, četo domačega cSokola> z zastavo, gasilno društvo ter zastopnike <Slov. lovskega društva* in številnih drugih korporacij. Ko so dvignili krsto, ki jo je pokrivalo nad dvajset prekrasnih vencev, z odra,, je zasvirala godba glasbenega društva v srce segajočo žalostinko.
Med zvonenjem zvonov v vseh cerkvah se je pomikal žalni sprevod proti župni cerkvi. Tu so trije svečeniki opravili mrtvaške molitve, pevski zbor pa je zapel cBlagor mu, ki se spočije*. Po opravljenih obredih je ob odprtem grobu govoril pokojnikov osebni prijatelj Ivan Hribar, nakar so pevci v zadnje slovo še zapeli večno lepo cVigred se povrne». Še pest prsti v jamo in množica se je jela razhajati.
Marsikateri izmed odhajajočih pa si je stavil trpko vprašanje: ali si ni rajnki s svojim požrtvovalnim ir. uspešnim delom za rodni kraj in s svojo veliko ljubeznijo do rodne grude zaslužil, da bi mu predsta-vitelj občine izrekel za njegovo delo in veliko ljubezen — ako ne zahvale in skromnega priznanja, pa vsaj zadnji cz Bogoma?!
Italijansko smučarsko vežbanje ob meji
K Incidentu na Poreznu.
Milična poveljništva odpošiljajo oddelke smučarjev na mejo. Kakor .ie razvidno iz iašističnih novin, bo letošnjo zimo smučarsko vežbanje ob vsej meji zelo obsežno. Oblast v Julijski Krajini je izdala dne 1. t. m. odredbo, da mora imeti vsak smučar pri sebi legitimacijo in absolutno je prepovedano vsem smučarjem približati se meji, smučarska udruženja morajo naznaniti izlete tudi policiji in predložiti seznam ude-ležnikov; ako bi slednje v kakem slučaju ne bilo mogoče, mora biti naznanjen na vsak način voditelj smučarskega izleta. Ta ukaz je prišel po incidentu na Poreznu.
Na kratko smo v preteklem tednu poročali, da je napravila skupina miličnikov in dopolavoristov (članov prosvetno-zabavne-ga odseka fašističnega sindikata) 'zlet na Porezen. V neki razdalji za večjim delom izletnikom so sledili »capomanipolo« (podporočnik milice) D' Ambrosi, miličnik Bo-sutti in dopolavorist Comici. Tržaški listi so poročali, da ie D' Ambrosi ob stezi pri mejnikih prosil nekega civilno oblečenega človeka, ki se je pojavil pred zadnjo bližnjo kočo na jugosioven-ski strani, da bi mu dal malo pitne vode. D' Ambrosi ni hotel sam čez mejo, pač pa je šel v kočo Comi-ci potem, ko ie oni človek rekel, da naj le pride in se ni treba nič bati. Za Comicijem pa so se zaprla v.rata in ostala dva sta kmalu nato videla, kako dva jugoslovanska orožnika ženeta Comicija na svoie povelj-nrštvo. Končno sta ga oddala v šknfjelo-
Marija Jacobini — Camilla Horn — Adalbert Schlettow — Eliza la Gorta so igralci o velefilmu
Tajnosti grešne hiše v Alžiru
PRIDE! ELITNI KINO MATICA! PRIDE!
ške zapore. Tržaški in goriški prefekt sta takoj javila dogodek ministrstvu in obveščen ie bil v Rimu se nahajajoč tržaški politični tajnik Kobol, ki. je podal službeno poročilo o incidentu generalnemu fašističnemu tajniku Turatiju in zunanjemu ministrstvu. Poslanik Bodrero v Beogradu je dobil nalog, da protestira »proti uporabi tako neciviliziranih sistemov«. Italijanski konzul v Ljubljani g. marchese Gavotti je opozoril oblast v Škofji Loki, da se mora »slučaj Comici« hitro rešiti, ker je gorostasen. Cotnici je mogel brzojaviti svojcem v Trsta, da se mu godi dobro in da bo v kratkem izpuščen. To se je tudi res zgodilo in mladega Comicija je kmalu v resnici gin-Ijivo sprejel silno delavni konzul Gavotti v Ljubljani, kakor piše fašistični »II Popoio«. Ta list zaključuje, da je bil dogodek na Poreznu incident za čašo vode in se je končal prav tako, kako vihar v časi vode. No, čemu pa potem toliko nizkotnega kričanja po fašističnem glasilu?
Skok preko kože
17 XII 1923 IMA TABORL
Predvsem pribijemo, da tisti civilist, ki je baje zvabil Comicija v kočo, ne more biti turist. V kraje ob Poreznu, zlasti še po zimi, naši turisti ne zahajajo. Incident ne zadeva obmejnega turističnega prometa, marveč je jasno tudi po italijanskih poročilih, da so bili smučarji pod miličn!m, torej pod vojaškim vodstvom. D' Ambrosi ni hotel iti čez mejo Ali je res, kar pripovedujejo tržaški dnevniki? Mogoče je bajka tisto pripovedovanje o žeji in vodi! Naši orožniki so postopali gotovo previdno, držeč se službenih predpisov. Tudi je gotovo, da bi bili fašisti zakričali veheinent-neje," ako bi krivda ne bila na njihovi strani!
Napačno je »Popolovo« izbegavanje na turistično polje. Oni sporazum med italijansko in našo oblastjo, ki ga navaja, se tiče turistov v obmejnem okolišu, ne po vojakov. Ako so v oni koči že prenočili turisti, je to čisto v redu. Miličniki pa ne smejo prestopati meje. Uvodoma omenjena odredba s 1. t. m. priča jasno, kje ie krivda za porezenski incident. Odredba je izdana s povdarkom v to svrho, da sc preprečijo obmejni incidenti . . . kakršen je bil oni na Poreznu.
Zgraditev vodovoda v viški
1 v« •
občim
Vie, 6. decembra.
Zvečer se je vršila seja občinskega sveta, ki je imela na dnevnem redu kot glavno točko: zgradbo vodovoda v viški občini. Vprašanje vodovoda viške občine se je vleklo celih '20 let in ni bilo mogoče uresničiti želje velikega dela občinarjev, ker se je del občanov bal preobčutnih bremen in na ta način onemogočil realizacijo tega vitalnega vprašanja. Vršilo se je nebroj sestankov,) sej in shodov, na katerih se je razpravljalo o tem, kako naj. se reši to važno vprašanje, a vedno brezuspešno. Občinski klubi so nastopali precej neenotno in na ta način ni moglo priti do pravomočnega sklepa.
Na nocojšnji seji se je vršila o tem vprašanju zelo živahna debata in je bil končno sprejet predlog, ki ga je stavil v imenu kluba Napredne gospodarske stranke (SDS in SKS) gosp. J u r m a n, v smislu katerega naj se vstavi v letošnji proračun 130.000 Din, istočasno naj se najame posojilo v znesku 350.000 Din. Na ta način se bo dobil znesek 500.000 Din, ki bo omogočil zgradbo prepotrebnega vodovoda. To posojilo se bo amortiziralo z rednimi občinskimi dohodki in se ne smejo nalagati v svrho amortizacije nobene zvišane doklade. Napredna gospodarska stranka je imela veliko truda za rešitev tega žiljenskega vprašanja viške občine in "je dosegla, da je sedaj rešeno v splošno korist in zadovoljnost prebivalcev Viča, Gline in Rožne doline.
Ustanovitev društva Zoo
Ljubljana dobi v doglednem času zoološki vrt.
Ljubljana, 6. decembra
Po vsem svetu so mesta, ki imajo lepe živalske vrtove, ponos ne samo meščanov, marveč tndi vse dežele. Tudi pri nas v Jugoslaviji imata Zagreb in celo tudi Skop-lje že dokaj zanimiv zoološki vrt, a najbolj popoln in siiiotreno urejevan je zoološki vrt v Splitu na Marjanu, kier imajo krasno zbirko akvarijev, terarijev in živali. Vsak Spličan je ponosen na ta vrt na Marjanu, ponosen obenem, da je član diruštva, ki goji in izpopolnjuje vrt od leta do leta.
Pred kratkim je bila sprožena misel, da sc ustanovi tudi v Ljubljani društvo, ki bi strmelo za osnovanjem in ureditvijo zoološkega vrta. Sestavil se jc pripravljalni odbor pod vodstvom dekana medicinske fakultete g. dr. Šerka. Določena so bila dru-
Celotni ansambl v Konjevičevičevi operi «Miloševa ženitba«,
ki se je vprizorila sinoči v ljubljanski operi.
-H m-
Prizor iz opere «Miuše\a ženitba«.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Sreda. 7.: »Polnoč* B.
Četrtek, 8.: ob 15.: »Vrt Eden». Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Petek, 9.: «Dva bregova®. A.
Sobota, 10.: Polnoč.
Ljubljanska opera
Sreda, 7.: Bajadera, opereta.
Četrtek, 8.: Faust. Gostovanje komornega pevca
basista g. Nikola Zeca. Petek, 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: Potiska kri. Ljudska predstava.
Mariborsko gledališče
Sredi. 7.: »Igra s smrtio«. D - kuponi. Zadnjič. Četrtek, 8.: ob 15.: »Divli može. Znižane cene. Ob 20.: »Cardaška kneginia«. Znižane cene. Kuponi. Petek. 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: »Madame Butterfly«. C.
Celjsko gledališče
.Veda. 7.: ob 20.: »Magda®. Premijera. Nedelja, 11.: ob 16.: «Magda». Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Šentjakobski gledališki oder
Sreda, 7. decembra: Igra v gradu. (Abonma.) Četrtek, 8. decembra: Igra v gradu. (Izven.)
Ljubljanska opera: Premijera «Miloševe ženitve«
Petar Konjovič je nam znan v prvi vrsti po njegovih učinkovitih solospevih, žen' skih zborih, po njegovim dvo in večglasnih skladbah. Znano mi je, da je napisal tudi nekaj simfonijskih in komornih del, ki pa jih žal v Ljubljani vsaj jaz nisem slišal. Njegovo ime se pri nas izgovarja s spošto* vanjem, štejemo ga med moderne srbske skladatelje, saj je tudi predsednik jugoslo« venske sekcije za novo glasbo. Opero «MU loševa ženitev® pa moramo vsekakor šteti med njegova mladostna dela. Zal, videti sem zamogel danes samo njen prvi akt. Nikakor nočem po tem slišanem prvem ak= tu sklepati na celoto. Ta akt pa kaže naj* hrže začetek Konjovičevega glasbenega ustvarjanja, in če ga presojam iz tega vi» dika. je to delo vsega spoštovanja vredno. Konjovičeva melodika je preprpsta, naci* jonalno barvana. Harmonika je zapadno romantična, istotako vsa scenična sredstva prvega akta. Orkester je semtertam prema* siven, dasi so glasovi po večini urejeni sa* mostojno. Mnogo momentov spominja na slavne vzore, ki pa jim je skušal dati skla« datelj osebno noto. Prvi akt vzbuja izlah*
ka občutenje monotonije, dočim najbrže drugi in tretji akt rasteta, kar obljublja že vsebina opere, do sijajnih viškov. Ka= kor rečeno, si ne upam izreči količkaj si* g<urne sodbe o vsem delu, ker ga nisem slišal.
G. dr. Polič, ki je vodil režijo opere, jc uporabljal ves scenični aparat, ki mu jo bil na razpolago, da je ž njim opremil ope* ro kar najdostojneje. V prvem aktu sem slišal zbor, ki ni bil prav zvočen in je bil v celoti malo nesiguren, dalje Vilo Broda* rico (g. Poličevo), izredno posrečenega in izvrstno ustvarjenega Grabancijaša (g. Su* belj), g. Janka v pevsko prav lepo podani vlogi Relja Krilatica, ponosnega, toda pre* ccj okornega (beg Ravijojlc in njegovo zasledovanje). kraljeviča Marka (g. Rumpel) in pevski neprenričevalnega Miloša Obili* ča v osebi g. Gospodinova. ki pa ie dal svoje najboljše. Izmed oseb prvega akta je imponirala naiboli pa. Thierry*Kavčnikova v vlogi Vile Ravijojle.
Dasi sem razlago dela čital nekajkrat, vendar ga nisem popolnoma razumel. Še slabše sč jc godilo morda drugim.
G. Balatka je položil v študij partiturc in orkestra vso svojo pridnost in veliko glasbeno znanje: do več. kot do enkrat* nega dviga zastora po prvem aktu ni pri* šio. Gotovo pa ic postalo publiki toplejše v nadaljnem razvoju opere. O celotnem delu -poročam po reprizi.	—č.
štvena pravila, ki so že potrjena in noooj je bilo ob dokajšnji udeležbi inteJigentov
ter ljdbiteljev živalstva ustanovljeno v Prešernovi sobi restavracije »Slon« društvo »Zoo«.
Namen društva je zbrati vse živali domače iavne Slovenije ter sosednjih dežel v zaenkrat malem zoološkem vrtu, za katerega bi bilo mogoče dobiti prostor v zelenem Tivoliju. Prospeh društva bo zagotovljen seveda !e s čini večjim številom članov v vsej Sloveniji. Propaganda menda ne bo težka, kajti lep zoološki vrt v Ljub-, ljani bo gotovo v ponos vsakemu Slovencu. Ljubezen do živalstva ie naša lepa lastnost. zato bo akcija novega društva gotovo hitro pridobila simpatije.
Društvo bo po možnosti že na letošnjem velesejmu priredilo v posebnem paviljonu razstavo naših rib, reptilij, ptic in po možnosti tudi divjih sesalcev.
Na ustanovnem občnem zboru ie bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Alfred Šerko, odborniki: docent dr. Kenk, notar Mate Hafner, dr. Bevk, vet. Hugo Turk, dr. Podnebšek in odvetnik dr. Bulo-vec; preglednika računov sta gg. Herfort in inž. Bartl. Članarina je bila določena na 1 Din mesečno, odnosno 12 Din letno, torej tako malenkosten znesek, da ga lahko pogrešaš, obenem pa vendarle uspešno Pod-preš zares simpatično novo akcijo.
Strahovit dvojni roparski
I\ i* • »T* v»vv
umor v Dolini pri Irziscu
Neznana morilca umorila posestnika Puclja in njegovo ženo Terezijo. — Ljubljanska policijska direkcija pošlje v Dolino detektiva s policijskim psom.
Stil Janž, 6. decembra Danes zgodaj zjutraj so našli pred hišo posestnika Puclja v Dolini pri Tržišču Terezijo Pucljevo, ženo posestnika Puclja, ležečo v potoku s prerezanim vratom. Ker je imela razne druge težke poškodbe po životu so sosedje takoj uvideli, da gre za roparski umor. Našli so okna Pucljeve hiše' zagrnjena ln zadelana z odejami ter vrata zaklenjena. Morali so šiloma vdreti v hišo, kjer so našli posestnika Puclja ležečega v mlaki krvi s strahovitimi ranami na glavi in po vsem životu, zadanimi od sekire. Na glavi je imel Pucelj nataknjeno papirnato krono.
O groznem roparskem umoru so sosedje takoj obvestili orožnike. Ti so natančno pregledali hišo posestnika Puclja, zlasti pa sobo, kjer sta bila najbrže izvršena oba umora hkrati. V sobi je bilo vse pohištvo razmetano. Posebno razmetani sta bili tudi postelji, v katerih sta imela zakonca Pucelj shranjene svoje prihranke. Po mnenju sosedov sta imela prihranjenega denarja kakih 3000 Din, izkupiček za dva prašiča in nekaj vina. Ta denar je izginil, prav tako pa tudi prstani in drugi rodbinski vrednostni predmeti.
Po poizvedovanju in domnevi orožnikov sta morilca dva klateža, ki sta že v nedeljo zvečer skušala oropati zakonca Pucelj. Pojavila sta se pred Pucljevo hišo in zahtevala, naj jima gospodinja odpre in da prenočišče. Pucl.ieva pa jima ni hotela ustreči, ker je sumila, da morata biti nevarna postopača. Da bi ju pomirila, jima je vrgla skozi okno suknjo, rekoč: »Tu imata in izgubita se!« Nevarna klateža pa se nista zadovoljila s suknjo. Eden izmed njiju je pobral težak kamen in ga vrgel v okno, da se je razbila šipa. Oba sta takoj tudi hotela vlomiti v hišo, ker sta razbijala po dverih in kričala: »Kje pa je denar?« Svojega naklepa pa nista mogla izvršiti, ker je še pravočasno prihitel posestnik Pucelj in ustrelil skozi okno iz samokresa, nakar sta se oba napadalca umaknila. V noči od ponedeljka na torek sta se vrnila in izvršila strahovito krvavo razboj-stvo.
Ker so težki zločini v okolici Št. Janža bolj redki, vlada med tukajšnjim prebivalstvom zaradi tega dogodka strašno razburjenje. Orožniki z vseh bližnjih postaj se trudijo, da bi zasledili morilca, ki sta po izvršenem krvavem dejanju bila še tako predrzna, da sta, kakor v zasmeh temu, kar sta izvršila, nataknila mrtvemu Puclju papirnato krono na glavo. Da bi oba morilca čim prej izsledili, je orožniška postaja v Št. Janžu danes dopoldne brzojavno zaprosila policijsko direkcijo v Ljubljani, naj odpošlje na lice mesta detektiva s policijskim psom. Skupnemu prizadevanju orožnikov in domačega prebivalstva bo pač gotovo uspelo, da spravijo oba morilca v kratkem v roke pravice.
Ljubljanske gledališke abonente opozar jamo na spremembo današnje dramske predstave. Danes se igra «Polnoč;> za B, v petek pa <Dva bregova» za A.
»Bajadera« za abonente reda C. Danes, v sredo, se vprizori v ljubljanski operi Kalmanno-va opereta »Bajadera« v običajni zasedbi za abonente reda C.
Četrtkove predstave v ljubljanskih gledališčih. Na praznik v četrtek dne 8. decembra sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. uri se vprizori v drami eiektna komedija »Vrt Eden« kot ljudska predstava po znižanih cenah. V operi se poje zvečer ob pol 20. uri Gounodov »Faust« z odličnim gostom basistom dunajske državne opere, komornim pevcem g. Nikolom Zecom. Zasedba »Fausta« je ta večer sledeča: Margareto poje gdčna. Majdičeva. Marto, njeno sosedo, ga. Medvedova in študenta Siebla — ga. Poličeva, Fausta poje g. Banovec. Meiista — gost g. Zee, Valentina — g. Holodkov in Wagnerja — g. Šubelj. V operi nastopi tudi celotni balet, katerega jc naštudiral baletni mojster g. Vlček. So!o pleše gdčna. \Visiakova. Cene običajne operne. Predstava se vrši izven abonmaja!
»Cavalleria rusticana« z go. Hermsdori-Bili-novo kot gostom, ki je bila napovedana za pe-1 tek dne 9. t. m., se prenese iz zasedbeno-teh-ničnih razlogov na torek 13. t. m.
Ljubljanska gledališka uprava opozarja abonente na plačilo decemberskega abonmajskega i obroka.
| Štirldesetletnica umetniškega delovanja gospe Avguste Danilove se proslavi v ljubljanski drami dne 5. februarja 19?8.
Danes velika premijera! Prvič v Ljubljani!
»Zadnji valček«
Opereta Oskarja Straussa. — Liane Haid, Wiily Fritsch, Suzy Vernon, Adel v. Schlet. f0W. — Do danes najrazkošnejšt velefilm «Ufe», Berlin.
Danes ob pol 5., četrt na 7., tričetrt na 8. in četrt na 10.
Telefon 2730.	KINO »DVOR«.
Pri (vseh predstavah pomnoženi orkester!
Rodbinska tragedija
Novo mesto, 6. decembra
Snoči, okoli 19. ure, je gostilničar in posestnik g. Lojze Vintar iz Straže pri Novem mestu ustrelil svojo ženo Emo. Ne-srečnico so prepeljali z vozom v žensko bolnico v Novem mestu, kjer še bori s smrtjo. G. Vintar se je takoj po storjenem činu odpeljal z vlakom v Novo mesto, kjer se je javil sodišču, ki pa ga je danes zjutraj odpustilo domov.
O rodbinski tragediji smo Izvedeli naslednje podrobnosti:
Med zakoncema že dalj časa ni vladalo soglasje. Včeraj zjutraj se ie napotil g. L. Vintar po opravkih v Novo mesto. Okoli 11. ure se je vrnil, nakar sta se zakonca zopet pričela prepirati. Popoldne sta se oba nekoliko umirila, nadaljevala pa s prepirom zvečer v gostilniški sobi Žena je precej temperamentno nastopila, nakar ji je Lojze Vintar zagrozil, da io bo ustrelil. 2ena se je nekoliko porogala, nakar je Lojze Vin-' tar razburjen segel po samokresu, da bi ženo oplašil, ustrelil je najprvo v steno in zatem v peč. Ker se žena ni niti malo ustrašila. je Vintar pomeril v njo in sprožil. Ne-srečnico so zadeli trije streli, od teh eden v glavo in dva v prsa. Vintrova žena je imela še toliko moči, da ie sama odšla v gornje prostore, kjer ?e je preoblekia in se nato vrnila v spodnjo prostore ter se še pogumno držala pokonn.
Domači hčerki, od katerih ie prva stara 5 let in druga 6 let, sta po strelih zagnali velik krik .nakar se ie zbralo precej ljudi v hiši in zunaj. Vintrova žena ni hotela nič slišati o tem, du bi se dala prepeljati v bolnico. Šele na milo prošnjo starejše hčerke se ie dala pregovoriti. Zapregii so voz in jo v dim odpeljali v žensko bolnico v Novem mestu.
Tudi Loize Vintar se je odpeljal z večernim vlakom v Ncvo mesto, kjer se je sam javil orožnikom ;n sodišču. Po ugotovitvi dejanskega stanja so ga danes zjutraj izpustili iz zapora, ker ni nevarnosti pobega.
Za 10 Din 400.000
Po sklepu uprave velike dobrodelne loterije Jugoslovenskega novinarskega udruženja se bo žrebanje vršilo nepreklicno od 15. do 28. januarja 1928. Ker je cilj te loterije humanitaren in ima za namen ustvaritev fonda za podpiranje bolehnih, slabotnih in ostarelih novinarjev in njihovih obi-telji. sc ie nadejati, da bo vsakdo po možnosti kupil primerno število srečk. Cena posamezni srečki je samo 10 Din. Premija znaša 250.000 Din, glavni dobitek pa predstavlja vilo v katerekoli kraju države, vredno 150.000 Din. Ostalih dragocenih dobitkov je 13.887. Razpečevalcem srečk se prizna 10% provizije, t. i. 1 Din od vsake prodane srečke. Sprejemajo se tudi .posamezna naročila
Praznik v mariborskem gledališču. V četrtek dne 8. decembra bosta v mariborskem gledališču dve predstavi: Popoldne ob 3. uri otroška igra »Divji mož« ali »Ugrabljena kraljičina«, zvečer pa priljubljena opereta »Cardaška kneginja«. Za obe predstavi veljajo znižane cene.
Premijera Fran Molnarjevc »Igre v gradu« bo danes ob 20. na Šentjakobskem gledališkem odru. — Igra je polna humorja. Občinstvo se bo izborno zabavalo. — Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Sterk rasi. Miloš Karničnik, Stari trg 18.
Simfonični koncert. V petek dne 16. decembra, na predvečer godu Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I., bo v unionski dvorani slavnostni koncert Orkestralnega društva Glasbene Ma-ticc ljubljanske. Orkester je pomnožen z godbeniki Muzike dravske divizijske oblasti. Na sporedu so sledeče točke: Beethoven: Predigra Egmont in simfonija št. 1, dalje Debussj-jeva suita Childrens Corner in Griegove skladbe: Večer na planini, Pri zibeli, Norveški ples št. 2 in Vdanostna koračnica. Debussyja dirigira L-M. Škerjanc, Beethovna in Griega pa Emil Adamič. Vstopnice bodo od petka dalje naprodaj v Matični knjigarni.
Priporočamo
moško in damsko konfekcijo tvrdke
Gričar & Mejač
SELENBURGOVA ULICA 5TEY. 3.
Domače vesti
*	Narodna galerija proti okraitvi univerze. Prejeli smo: Nameravana okrnltev ljubljanske univerze, potom opustitve tehniške in medicinske fakultete, bi zadela naš najvišji prosvetni zavod, katerega si je ves narod priboril, kar najhujše, ker bi mu odvzela pomemben del udejstvovanja. Z zmanjšanjem delokroga univerze pa bi bil oškodovan še drug zavod, ki se pravkar snuje po volji in s sredstvi slovenskega naroda, naša Akademija znanosti in umetnosti, nai-idealnejše znanstveno dopolnilo Ahnae ma-tris. Z dejanjem, ki nikakor nima opravičljivih vzrokov, hoče vlada oškodovati slovenske prosvetne zavode, ki so nastali po volji in iz kulturnih potreb naroda, kateremu je sojena še dolga borba za osvoboditev irjegovih bratov. Zato protestira Narodna galerija kor slovenski prosvetni zavod in kot voditelj priprav za Akademijo znanosti i it umetnosti, odločno proti § 44 finančnega zi-kona, ki preti okrniti ljubljansko univerzo
*	Gremij lekarnarjev za Slovenijo ie na svojem občnem zboru dne 30. novembra t. 1. sklenil naslednjo resolucijo: Ostro obsoji barbarske načine s katerimi se stalno vznemirja in ovira" resno znanstveno delo najvišjih kulturnih zavodov slovenskih zartdi \edno se ponavljajoče grožnje cemontira-uja najvažnejših in najagilnejših 'akultet Poziva vse slovenske poslance, da moško in od ločno zastavilo svojo besedo na pristojnem mestu, da se brezpogojno opusti načrt kakršnegakoli okrnjenja 'ljubljanske univerze, ker bi to značilo za slovenski narod ponižanje in razžalienje, za državo pa sramoto pred celim kulturnim svetom.
*	Novi inženjerji elektrotehnike. Včeraj so položili gg. Josip Rus, Aleksander Tara-so\ in N. Dolenc diplomski izpit na elektrotehničnem oddelku ljubljanske univerze in s t^rr. postali inženjerji elektrotehnike. G. Rusu. ki je dovršil svoje študije z odličnim uspehom, znanemu aktivnemu delavcu v naprednih vrstah, bivšemu večkratnemu predsedniku JNAD Jadrana«, bivšemu agilnemu predsedniku Zveze jug. napr. mladine iz Slo veruje, g. Tarasovu in g. Dolencu iskreno čestitamo!
*	Mednarodna razstava novi« v Zagrebu.
V	nedeljo dopoldne ie bila v Zagrebu otvor-icna mednarodna razstava časopisov, katero je priredila Zveza grafičnih delavcev in delavk v Umetniškem paviljonu. Razstavljenih je okoli 2500 novin iz vseh držav. Razstava bo odprta osem dni in je vstop brezplačen.
*	Poštni zakon. Glede poštnega regala poštno dohodarstvenih prestopkov, pisemske tajnosti, poštnega debita, pošt. prostosti itd. velja v področju ljubljanskega in splitskega poštnega ravnateljstva bivši avstrijski poštni zakon. V področju zagrebške in novosadske direkcije veljajo bivši ogrski zakoni, v področju sarajevske direkcije posebne bivše avstrijske zakonske določbe, v področju beograjske in skopljanske direkcije zakon o pošti bivše kraljevine Srbije v področju cetinjske direkcije zakon bivše kraljevine Črne gore. Spričo naštetih poštnih zakonov je pač nemogoče enotno poslovanje Zato bodo novi poštni zakon posebno poštni uradniki z veseljem pozdravili. Osnutek zakona ie razdeljen na dele, poglavja in oddelke. Zlasti zanimiv je paragraf, ki ureja poštninsko prostost v dveh stavkih iu ki se glasi: Nihče ni oproščen poštnine, brzojavnih telefonskih pristojbin in pripo-ročnin razun poštnih, brzojavnih in telefonskih ter poštno-hranilničnih ustanov in organov. ki iih odredi minister pošte in brzo-java ali v primerih, ki so omenjeni v tem zakonu. Za urade, oblastva in ustanove, ki doslej niso plačevale pristojbine in priporoč nine, odredi poštni minister, s katerim dnem bedo morale začeti plačevati poštnino. Po-štninska prostost se ie tolikrat zlorabljala, bo v bodoče zelo omejena, kar ie vsekako
V	interesu državnih dohodkov.
*	Lovčeva beseda. Zelo važna panoga našega narodnega gospodarstva je pridobivanje in prodaja kožuhovine. Kožuhovina iz naših pokrajin slovi že iz davnih časov daleč po svetu. Zato prihajajo ponjo k nam tuji kupci, ki jo kupujejo in odnašajo na svetovne trge. Ti ljudje skušajo seveda, da dobe blago kar najbolj po ceni v svoje roke, največ s pomočjo raznih svojih prekupcev, ki skupljajo blago od vasi do vasi Tako so šle vsako leto, če vzamemo skupnost, v izgubo velikanske svote na škodo našega narodnega premoženja. Da se to prepreči, je že nekaj let prevzela organizirano prodajo tega biaga uprava Ljubljanskega velesejma v zvezi z našo Lovsko zadrugo. Kot so po-krzali dosedanji kožni sejmi v Ljubljani, z kprm uspehom za naše lovce. Tndi v novem letu bo januarja tak sejem. Ako hočemo sebi
Danes nepreklicno zadnjikrat! 4. s ,6, Vs® in 9
ŠAH - CARICI
Film veselja in žalosti, ljubezni in sovraštva. o slavi in propadu poljske
drž3v6
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2>54
dobro, potem moramo vsi lovci prodajati svoje kože samo potom organizacije. Bodimo složni in zavedni ter se ne dajmo premotiti ljudem, ki uporabljajo vsa sredstva, da Vas zavedejo in Vatn za slepe cene od vzamejo dragoceno blago. Zbirajte in hranite kože, da iih čimveč prinesete ali pošljete na naš skupni sejem, ki se bo vršil dne 23. januarja 1928. v prostorih Velesejma v Ljubljani. Obrnite se po navodila.
*	Otvoritev teleionske centrale v Šent Vidu nad Ljubljano. Dne 4. decembra t. 1. je bila pri pošti Šent Vid nad Ljubljano otvor jena telefonska centrala. Telefonski promet tred Ljubljano in Sent Vidom je krajeven (med telefonskimi naročniki brezplačen) V tem prometu iznaša pristojbina za trimi-nuten pogovor iz javne govorilnice oziroma z javno govorilnico 1 Dia
*	Vpeljava mešanega vlaka na progi Kar-lovac-Novo mesto. Pričenši od 8. dec. vozi na progi Karlovac-Novo mesto mešani vlak. ki odhaja iz Karlovca ob 16 uri min. in prihaja v Novo mesto ob 20. uri 48 min. Ta vlak ima v Karlovcu zvezo na mešani vlak, ki odhaja iz Zagreba ob 14 uri 15 min in prihaja v Karlovac ob 16 uri 36 min Natančnejši vozni red' so razvidni pri potnikih blagajnah na postajah.
*	Himen. V nedeljo 4. t. m. se ie poročil v Sv. Petru pod Sv. Gorami gospod FeiF<s Vrstovšek, davčni uradnik v Brežicah, z gospodično Anico Hudinovo. hčerko uglednega veleposestnika Frana Hudma. Novoporočen-cema iskreno čestitamo in želimo obilo sreče!
Oblačila tvrdke J MAČET
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
*	Nov sejem v Slov. Bistrici. Zaradi razglasa mestnega urada v Slov. Bistrici Br 107-3 objavljamo, da se bo vršil dne 5. decembra 1927. (v četrtek) v SI. Bistrici aa novo vpeljani živinski in kramarski se.icni Interesente pozivamo, da ta sejem v čim večjem številu posetijo.
*	Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I ofertno licitacijo za instalacijo električne razsvetljave v poslopiu ministrstva poljedelstva, šum in rudnikov v Beogradu, ki se vrši dne 30. tm. ob 10. uri v računskem odseku ministrstva lavnih de! v Beogradu. Proračunska svota znaša Din 2,447.120. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski pri gradbeni direkciji v Ljubliani, Turjaški trg 1-1.
*	Žeparjl v vlaku. Kristanu Nahtigalu iz Hrastnika je neznan žepar ukradel dne J. t. m. v vlaku od Zidanega nosta do Ljubil ne rjavo listnico z vsebino 930 Din gotovino ter raznimi listinami.
Musa Samarra
je zvodnica
Grešne hiše v Alžfru
PRIDE! ELITNI KINO MATICA! PRIDE!
* Za koga so dobre litanlje Sv. Jošta? Pišejo nam: V eni izmed najboli klerikalnih občin na Gorenjskem so bili zopet na delu tatovi. Kakor že parkrat poprej, se je tudi te pot posrečilo orožništvu tatove hitro izslediti in dognati tudi nekaj soudeležencev. Med slednjimi je bila tudi neka tercijalka. Opozorjena po svoji znanki, da tudi njo zadene zaslužena kazen, je vzdihnila preplašeno: »Oh, zdaj pa moram takoj h kapelci. da prosim Marijo za pomoč Tudi za eno mašo bora plačala in molila litanije sv. Jošta, ki so posebno dobre za — jetnike«.
Damske pla • če
najmodernejše, s kožuhovino, od Din 350.— do 900—, otroške plaščke od 2 let starosti naprej v vseh velikostih od Din 13.-— dalje F. in I. GORICAR, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si razstavo v izložbi!
* Doživljal lepe Slovenke v Sarajevu.
Mlada in lepa Pavla Jelenova iz Slovenije živi v Sarajevu pri nekem kovaču. Vsi okoli nje. so bili vanjo zaljublieni. najboli pa neki Muharem Polič. Mož pa se ji ni mogel približati, zato se le poslužil kaznjivega trika Nedavno se je Muharem zglasil pri Pavli in se preoblečen predstavil za policijskega agenta. Pozval ie Pavlo na policijsko direkcijo. Pavla ie res odšla z lažnim detektivom, ki io je vodil po mestu in končno zapeljal v predmestje, kjer si je precej nasilno hotel pridobiti njeno ljubezen. Toda Pavli se |e posrečilo . da se ie nasilnemu zaljubljencu iztrgala in ubežala Muharem ie sedaj pred sodiščem vse zanikal Ker so priče Pavlino izpoved potrdile, je bil lažni detektiv ob-so;en na 3 mesečno iečo.
Portugalko,
prvovrsten turškovrhčan. jeruzalemec kakor tudi druga izbrana vina pripo. roča gostilna in kavama CENTRAL, poleg Zmajevega mostu.
*	Velik vlom v pisarno sreskega poglavarstva v Kragujevco. Predsnočnjlm so neznani zlikovci izvršili drzen vlom v pisarne sreskega poglavarstva v Kragujevcu. Vlomilci so razbili mizo in odnesli 20.000 dinarjev. Lopovi so razmetali vse akte. Uvedena ie obsežna preiskava. Iz Beograda so bili odposlani kriminalni organi, ki vodijo zasledovanje.
♦	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg št. 12. in Židovska nlica št 4.	623
Kravate, naramnice, ovratnike, srajce, iepne robce, ženske in moške nogavice naifinejše kvalitete po solidnih cenah dobite pri
Franc Pavlin, Gradišče štev. 3.
* Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca
Vam pripravi kapica prirodne grenčice »Franz Josef«, zaužita vsako iutro na te šče. lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srca so prišli do zaključka^ da celo pri težkih oblikah napak srčnih za-klopnic učinkuje voda »Franz Josef« zanesljivo in brez vsakršnih težav.
Loterija
druStva
»Trgovska akadem ja"
Dne 5. decembra 1927 se je vršilo žrebanje loterije društva »Trgovska akademija« v Ljubliani
Izžrebanih je bilo 885 dobitkov v iznosu 300.000 Din.
Med glavnimi efektnimi dobitki so zadele srečke: 1870/8 (100.000), 115/33 (50.000), 131/3 (20.000), 164/85 (10.000), 1337/69 (10.000) Din.
Žrebalno listino dobe interesenti pri društvu proti pošiltatvi zneska Din 1.50 v znamkah. — Dobitke ie dvigniti do I. marca 1928. leta
41 Baržun plašče kemično čisti. Damske in
moške obleke tudi samo lika tovarna Jos-R e i c h.	221
ITO — zobna pasta najboljša!
* Kaj naj kupim za Božič in kje bom dobil? To dvoje vprašanj Vam reši tvrdka F ČUDEN, ki nudi za maihen denar krasna darila za dame in gospode. Glej izložbe v Prešernovi ulici 1.	1871
Ne mučite Vaše dece z ribjim oljem, ker JEMALT, ki ima zelo dober okus. oslcbo-duje dete in rodite»'e o<j raznih neprijetnosti ribjega olja. Dobite ga v vseh lekarnah in drogerijah.
Iz Liwb{iane
u—- Obrtniški prijateljski večer. Obrtniško društvo v Ljubljani si je nadeli' hvalevredno nalogo, da bo od časa do časa priredilo prijateljski večer, kjer se bodo stanovski tovariši v prijetni družbi pogovorili o svojih stanovskih zadevah in izluščili tudi kako veselo. Tak prijateljski večer bo priredilo društvo v soboto dne 10. t. m. ob 20. zvečer v salonu gostilne »Pri Mraku« na R mski cesti. Sodeloval bo tudi društveni pevski zbor. Tovariše obrtnike društvo najvljudneje vabi, da se tega priiateljskega večera v čim večjem številu udeleže.
u— Predavanje v »Pravniku«. V sredo črne 7. decembra i. 1 bo predaval na sestan--u društva »Pravnika« g. ur.iv prof. dr Me-•od Dolenc o predmetu: Kazenskopravna presoja umetne sterilizacije« Predavanje se bo vršilo ob šestih popoldne na sodišču v L.irbljani, soba š! 79. K obilni udeležbi vabi odbor.
Klice bolesti prihajajo v telo največkrat skozi ustno duplino. Zato so najboljša obrana proti prenosu nalezljivih bolezni organov za
dihan.'e okusne
ANACOT PASTI
u— Koncert izbranih del svetovne glasbene literature priredita v pondeljek 12. t m. v veliki unionski dvorani Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji in Jugoslovenski zimskosportski savez pod pokrovitelj stvom div generala g. Danila Kalafatoviča. Sodelujejo ga. Medvedova, ga Thierry in g. Betteto. ter prof. Janko Ravnik. Program bo iako pester. G. Betteto bo prednašal predvsem ruska dela, ga Medvedova francoska in ga Thierry naše domače skladbe, češke in slovaške pesmi. Predprodaja vstopnic bo od petka dalje v trgovini Goreč v palači Liublianske kreditne banke.
ii— Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto 10. t. m. bo predaval v Ljubljanskem dvoru g. J. Grčar. uradnik pri direkciji drž. železnice o temi: »V Rusiji tik po revoluciji«. K temu zelo interesantnemu predavanju vabimo vse »Sočane« in prijatelje Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost.
Pri Mraku na Rimski cesti
se toči pristna štajerska portugalka in fina dolenicka črnina.
i— Koncert ua Taboru. Pri sobotnem kon certu 3. t. m. sodelujejo: »Akademski pevski zbor« pod vodstvom g. Fr. Marolta kon-seratorist Marijan Rus in orkester Sokola I. Podrobno o koncertu sporočimo pravočasno Vstopnice so 20. 15, 10 in 5 Din se dobe v predprodaji v trgovini g. A. Turka. Prešernova ulica 48. Društvo »Skrb za mladino« se cenjenemu občinstvu priporoča za obilen poset!	1772
i— Božična prodajna razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstava, ki lo organizira uprava velesejma. se otvori nedeljo, dne 11. decembra. Po prijavah del naših priznanih upodabljajočih umetnikov, je razvidno, da bodo umetnine na prodaj po izrždno ugodnih cenah. Prilika se nudi tudi -manj premožnim slojem, da obdarilo za Božič svojce s kako sliko ali kipom.
u— Prednjački zbor Sokola v Šiški pozi va brate telovadce, da se udeležijo sestanka ki bo v sredo. 7. t. m. ob 20. v šolski telovadnici. Razgovor o telovadbi, ki se bo vršila dvakrat tedensko. Udeležba za člane od 18. do 26 leta dolžnost! Zdravo! 1903 i— Pravljice za deco pripoveduje naša znana pisateliica gdč M?nca Romanova, dne 7 t. m v beli dvorani Uiinna I. nadstropje, vhod Frančiškanska ulica 2. — K. T. D. »Atena«.
o— »Edinost« — LJubljana. Po dolgem odmoru je. dramatični odsek zopet začel delovati. Vabimo vso našo napredno mladino, la Ima veselje do dramatike, da se prijavi v četrtek od 9 do 12. ure v društvenih prostorih, Gaieva ulica 2-1.
u— Društvo »Treznost« hna svoj redni sestanek danes v sredo 7. t. m. ob 18-30 na moškem učiteljišču z dnevnim redoip: I.) (Zgodovina protialkohlnega gibanja*, poroča br. Rudolf Horvat st. 2.) Slučajnosti. — Vstop je dovoljen vsakomur.
n— Ruska Matica. V torek dne 13. decembra se bo vršilo v prostorih Oficirskega doma (volašnlca vojvode Mišiča) predavanje ruskega zgodovinarja bivšega prof na moskovski univ. prof. sedaj v Pragi dr. Aleksan dra Kizeveterja o predmetu »Posebni značaj ruske zgodovine«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina od 15 do 3 Din. Predprodaja vstopnic v knjižnici Ruske Matice (Jurčičev trg 3-ID: dne 7. in 9 decembra od 18. do 19 ter dne 12 decembra od 15 do 16 ure.
Velika inventurna prodaja manufakture
znižane cene in še 20 odstotkov popusta
JOS. SNOJ, LJUBLJANA,
PREŠERNOVA 3.
Volneni ostanki polovične cene.
□ucrra:
irmiiiij
u— Potovanje okrog sveta. Danes ob 14.30 prične predvajati ZKD v kinu Matica drugi del in konec tega filma, katerega pivi del je vzbudil med našo publiko vseobče zanimanje in odobravanje Drugi de! prekaša po svojih prelepih slikah daleko naravne posnetke prvega dela. saj nas vodi preko daljnega vzhoda po krajih, ki so nam le malo poznani. Pot nas vodi z otoka Ceylona preko Kitajske. Japonske, Malajskih otokov, Amerike, otokov Azorov nazaj v Pariš ter nam film razkazuje naravne lepote, ljudske običaie in zanimivosti teh krajev. Film se še ponavlja na praznik 8. t m ob 11. dopoldne ter v petek 9. t. m ob 14.30.
Musa Samarra
je zvodnica
Grešne hiše v Alžiru
PRIDE! ELITNI KINO MATICA! PRIDE!
u— Drobna policijska kronika. Miklavževa noč je bila dokaj živahna. Vršile so se seveda tudi razne prireditve na katerih ie n-arsikoga obsedel »parkelj«, da je še pozno ponoči rogovilil po ulicah. Prišlo je tu pa tam celo do izgredov in ie neka prehudih »obsedencev« moralo celo prenočiti na »pričnah«. Prijavljeni so bili naslednii dogodki: 1 tatvina. 1 telesna poškodba, 2 prestopka razgrajanja v gostilni. 3 prestopki razgrajania na ulici. 1 neprevidna vožnja, 1 prestopek trpinčenja živali, 2 prireditvi s plesom brez dovoljenja. 6 prestopkov prekoračenja policijske ure in 4 prestopki predpisov za avtomobiliste.
\z Maribora
a— Predavanje za Jurlste se ie vršilo v pondeljek v kazenski • razpravni dvorani okrožnega sodišča. G. sodni svetnik Anton Lajovic iz Ljubljane je ponovil svoja predavanja o materijalnopravnem procesnem vodstvu po našem civilno pravdnem redu tudi mariborskim pravnikom, kakor ga ie imel po poročilu v »Jutru« št. 264 pred enim mesecem v Ljubliani. Udeležba je bila razmeroma dobra, ker ie okrog 50 odvetnikov in sodnikov sledilo izvajanjem. Debate sta s_e udeležila gg. dr škapin in dr. Muller. — Ob tej priložnosti bi bilo umestno opozoriti mariborske juriste. da zopet ožive svoje stanovsko društvo »Pravnik« o katerem Že več let ni ničesar več slišati V zadnjem času ie v narodni skupščini pred'ožen:h večje število osnutkov novih zakonov, ki bodo bistveno izpremenili naše pravne razmere in ravno stanovsko društvo bi bilo v prvi vrsti poklicano, da svoje člane, ki iih ie v. Mariboru zelo visoko število ne le pouči ampak da eventuelno zavzame in primerno zastopa svoje drugačno stališče, kar bi bilo marsikateremu novemu zakonu v korist.
i— Novo preganjanje sociiallstov. V svoji onemogli iezi in strahu pied polomom pri občinskih volitvah, so klerikalci' vnovič navalili na socijaliste in komuniste s preganjanem Ker vidijo, da z demagneiio. posebno
Jutri velika premijera!
Tajnosti grešne hiše v Alžiru
ELITNI KINO MATICA.
Telefon 2124
med železničarji ničesar več ne dosežejo, so klerikalci enostavno ovadili voditelje delavskih str ikovmh organizacij pri železniški direkciji, da se baje preveč pečaio s politiko. Voditelji železničarjev so bili na to urad no zaslišani na podlagi ovadbe klerikalnih poslancev, izjavili pa so, da bodo izven službe še naprej vršili prepotrebno organiza-torično delo v obrambo železničarjev pred redukcijami mezd in drugih pravic po kle-roradikalni vladi. Voditeljem levičarskih železničarjev, katere so nekaj časa skušali tudi v Mariboru hujskati proti socialistom, pa so naprtili zopet preiskave, enemu so napravili sramotno preiskavo obleke, češ. da ie osumljen tatvine v delavnici. Preiskava je b.la S3ve brezuspešna, toda klerikalci so pač hoteli pred očmi volilcev dis!;reditirati in ponižati njihovega voditelja. V nedeljo, dne 11- decembra, bodo namreč v delavskem centru, v Studencih pri Mariboru, socialistični trdnjavi, občinske volitve. Klerikalci pa bi radi zavojevali občino, ker hočejo imeti za Studence novo samostojno faro. kar bi stalo občane mnogo denarja in še popravilo cerkve jim hočejo naložiti.
a— Po napeti seziji. Zadnji teden v Mariboru ni b.lo dneva, ki bi ue imel kake vele-prireditve in skoro vse glasbene. Po-polen uspeh pa ie imela samo godba kraljeve garde, ki je res sijajno prodrla s svojim koncertom. Vse drugo pa ie trpelo vsled kopičenja neštetih prireditev, ki so se pretekli teden zgostile v mestu. Predvsem je treba v interesu naše kulture obžalovati skrajno slab obisk, ki ga ie imel umetniško tako krasen koncert Zikovega kvarteta minuli pondeljek. Takšne polomije škodujejo prirediteljem, nastopajočim umetnikom in ti'di publiko samo navdajajo z nepotrebnim malodušjem. Naše korporacije, ki se pečajo s prirejanjem koncertov in podobnih kulturnih prireditev, naj že vendar enkrat računajo z razpoložljivimi sredstvi Maribora, ki pač toliko dobrin ne prenese, zlasti pa ne pred prazniki, ko imajo rodbine toliko potreb za zimo, Miklavža, Božič. Novo leto. Na ta način gredo povrh tega tudi narodnogospodarsko težki tisočaki v nič. idealisti se pehajo končno samo za velike režije, ki gredo povrh tega še večinoma v žepe nemških kapitalistov.
a— Iz Ljudske kaiižnice. V četrtek. 8. t. m so uradne ure zaradi praznika dopoldne od pol 10. do pol 11. ure Kniižnica ie pravkar nakupila za praznike zelo veliko zbirko najnovejš h slovenskih knjig, večinoma povesti in romanov, vse kar ie izšlo zadnji čas v slovenskih založbah. Člani Vodnikove družbe naj pridejo po knjige, ki so že davno dospele. Ob vsaki uradni uri pa se sprejemajo v Ljudski knjižnici tudi novi člani Vodnikove družbe za leto 1928 : 4 kniige s koledarjem za 20 Din.
a— Porotne razprave. 7. dec. Ivan in Kai-man Čahuk, iz Bodoncev pri Murski Soboti, utror; 14 dec. Franc Rois iz Vurberga. uboi Jar.ez Zinko iz Litmerka pri Ptuju, hudodelstvo ropa in posilstva.
30.000 Din
ie zadela srečka štev. 5.739
tudi ta je bila ku jljena v Zadružni hranilnic i.r. z z o. z. Ljubljana Sv. Pelra ce.-ta št 19, nadalje so bile dne 2 dec izžrebane sled.če pri nas kupljene srečke:
Din 4000 je zadela št 91 731
Din 2000'— so zadeie sledeče št 91 789 120.153, 123.388 123 3b2 24 203 58 059, 36931, 11590, 87 164
Po Din 500 pa so zadele naslednje številke:
76.746,	76.736,	76.748.	100.703.	100.716,	5.800.	5.722.	30.992,	30.935,	40520.
40530,	40578,	53.476,	53.451,	53.483,	66.652.	66.617,	66.678,	91.783,	91.754.
115.629,	11.559.	11578,	11534,	11538.	20.865,	20589.	20.820.	23.459.	34.199,
34..147,	34.104,	47.732,	47.755,	47.789,	47.786,	48560.	48.502,	70.203.	70.264.
71.818,	71.887.	86.331,	86558.	86.348,	86.340.	96.947,	97.723.	97 793.	97.712.
111.199.	39.126.	39.111.	120.140.	123356,	123391,	123302.	9349.	24.238,	24.205.
34.012,	34 071.	34.049,	58 074.	61.299,	70.203.	70.264,	71518.	71.887.	73 647.
73.674,	82-565,	82-523,	82525,	S2.D99,	99576,	110.781,	110.705,	122715,	122.791.
122.713.					5.749.	5.789,			
14.134.	14.117,	14.108.	5.760.	5.730,			5.769.	15.415.	15.409.
15.405.	30.965,	30.919,	40.600,	40555.	53.439.	66.667.	66.697.	91.720,	115.619,
115.674.	115630.	9 705.	9.793.	9.725.	11545.	11563.	11584.	20.807,	20.871.
20.823.	20,815.	20.825.	23.478,	23.407	23.428.	34.192.	34 125.	47.715.	47.757.
48-583,	48.582,	48.535.	48.504.	48518,	48-538.	48568.	59323.		60.815.
60.888,	60 866,	60.875,	70.279.	70.222,	71553,	71.875	83.212.	83.2A0.	86.396,
86311.	97 733.	97 777.	97.750.	97.754.	110174.	39 115.	39 107	120 193	120.133.
120.168.	123 375.	9,392,	9382.	9 319.	9.329.	9 357.	20.228.	20 265.	20.239.
24 225.	24 232.	34 100.	34.087.	58.002, '	58.037,	58 067.	61.224.	61.256.	61 214.
70.279.	70 222.	71.S53,	71575,	82508,	87.142,	87.177,	87.130,	110.728,	110.778.
122.754,	122.721,	122.755,							
a— Prekmurske razveze zakona. Pred
mariborskim okrožnim sodiščem so se pričele množiti zanimive razprave o razvezi zakona med našimi evangeljskimi Prektnur-ci. Ta ne baš prijeten, a vsekakor zanimiv referat ima skladatelj in sodni svetnik g. Oskar Dev, ki seve tudi pri tem poslu ne izgublja svoje običajne dobrodušnosti. Najtežje pa je razpravljanje tedaj, ko pridejo v sodno dvorano naši novi prekmurski državljani prav z ogrske meje, ki govore samo madžarski. Sodišče mora pritegniti na pomoč tolmače, običajno prekmurske kaz-nence, ki jih v jetnišnici nikdar ne manjka. Tako sta te dni dokazovala čisto mlada prekmurska zakonca, on Slovenec, ona črna Madžarka z meje, da ne moreta več nadaljevati zakonske skupnosti, ker sta kmalu po poroki spregledala eden drugega in čutita z vso gotovostjo nepremagljivo medsebojno antipatijo. Ta zadostuje evan-geličanom za razvezo zakona po naših paragrafih, dočim se morejo katoličani kvečjemu ločiti od mize ra postelje Kot pa je videti, se mladi Prekmurci zelo pridno poslužujejo tega zakonskega privilegija.
Iz Kranja
Srajca ceiir	120—	100—	58
Srajca pique	90—	68—	80
Hlače gradi	60—	50—	45
Kravate, ovratniki, naramnice, nogavice in žepni robci.
Prodaja se samo izbrano dobro blago, po zelo nizki ceni.
Veletrgovina* R. Stermecki. Celje
Celje lcii centralno — dohod vlakov zelo ugoden
iz Celja
e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS za mesto Celje se danes zaradi važne druge seje ne bo vršil.
e— Obrtniški sestanek. Kakor je bilo že javljeno, se bo vršil jutri 8. t. m. važen obrtniški sestanek v restavraciji Narodnega doma. Ponovno opozarjamo vse obrtnike v Celju in okolici, da se tega sestanka udeleže.
e— Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju. V
Narodnem domu se jc vršil preteklo soboto občni zbor celjske Dijaške kuhinje, ki je zaključila 42 leto svojega delovanja. Po kratkem pozdravu in poročilu predsednika prof. Kožuha je poročal tajnik prot. Mastnak da šteje Dijaška kuhinja 16 pokrovits'jev ter 149 članov. Ustanovni član je lahko vsak do. ki plača enkratni znesek 1000 Din. Obširneje poročilo o denarnem prometu in bilanci je podal društveni blagajnik prof. Mravljak. Dijaška kuhinja nudi na dan obed povprečno SO dijakom iz gimnazije, meščanskih šol in drž. trg. šole. Tekom poslovnega leta se je razdelilo 14.600 porcij, posamezna porcija pride na 2.26 Din. Kuha se v lastni režiji pod vodstvom predsednika prof. Kožuha. Celokupni denarni uspeh je v primeri s prejšnjimi leti slabši; kriva je temu splošna gospodarska kriza. Dohodkov je bilo 38.500 Din, izdatkov 41. 097 Din; primanjkljaj se je kril iz prihrankov prejšnjih let. Ker je v tekočem poslovnem letu sprejetih na hrano nad 90 dijakov, se bodo izdatki še povečali. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 4. t. in. v starosti 30 let ga. Pavla Savinc, žena klobučarja iz Radeč pri Zidanem mostu. N. v m. p.!
e— Umrli so tekom meseca novembra v mestu Celju 3. in v celjski javni bolnici 15 oseb.
e— Plenarna seja celjskega občinskega sveta. Prihodnja r/dna mesečna občinska seja se bo vršila v petek 9. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu so poročila iz občinskih odsekov in slučajnosti.
e— Mestna knjižnica celjska je izposodila v mesecu novembru 1314 knjig in vpisala 48 novih članov. Poslovne ure so ob četrtkih in ob sobotah od 18. do 20 ob nedeljah pa od 10. do 12. dop. Vpisnina je 5 Din, za dijake, učence in vajence 3 Din.
e— Proračun mestne občine celjske za leto 1928. je v osnutku mestnega knjigovodstva razpoložen v knjigovod. uradu od 1. do 14. decembra ter ta čas med uradnimi urami vsakemu meščanu na vpogled. Izkazuje (brez podjetij) rednih potrebščin Din 8,992.316.10, rednega kritja 2.174.560 Dru, ter prebitkov 239.135 Din. Odštevši redno kritje in prebitke ostane primanjkljaja 6,817.656 Din, ki se naj z zneskom 20.632.150 D'n krijejo iz raznih davščin, doklad ter trošarine. Nepokritega primanjkljaja ostane končno 4,185.506.10 Din, ki bo vsekakor trd oreh za člane finančnega odseka.
r— Preprečen fantovski pretep„ V ponde« Ijek je popivalo več kmečkih fantov v go« stilni na Podrtimi. Bojno razpoloženje je hdtro naraščalo med njimi. Najprej se je ojunačil fant L. iz Šenčurja in je nastavil samokres nekemu delavcu na prša. Go» stilničar pa mu je orožje iztrgal in pokK» cal orožnike. Odločnemu nastopu podna« rednika g. Sen-ice se je zahvaliti, da m pri« šlo do usodnega krvolitja. Odvzel je tudi fantu S. iz Visokega dolg kuhinjski nož, ki ga je ta skrivaj pripravil za tepež. Vsi izzivači so bili aretirani m izročeni v za« pore okrajnega sodišča.
r— Radi strahu pred orožniki. 321etm brezposelnež T., ima na vesti več tatvin. Orožniki so ga že nekaj dni iskali, da bi ga zaslišali. Preteklo soboto se je T. na« hajal doma na Pungratu in je zbežal, mi» sleč, da gredo orožniki, čez vrt. Pri skoku čez ograjo, ki je tik nad kokrsko strugo, je padel v precejšnjo globino. Dobil je tež« ke poškodbe na glavi m pretres možganov. Včeraj je odšel v duševni zmedenosti iz hiše in skočil v Kokro, češ da ga zalezu* jejo orožniki K sreči so ga sosedje še pra« vooasno rešili. Takoj nato so T. odpeljali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnico.
r— Poštna organizacija za Gorenjsko. V nedeljo se je vršil v Kranju ustanovni obč« ni zbor krajevne skupine Društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov. Za« stopani so bili skoraj vsi poštni uradi iz kranjskega ia radovljiškega okraja. Odo« brena so bila pravila in izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Ivan Slavec, uprav« nik pošte v Kranju, odborniki gg.: Franc Javor, upravnik v Tržiču, Pranja Kasteliče« va, Škofja Loka, Mihaela Killerjeva, Bled; Otilija Logarjeva, Kranj; A. Kosmač, po« štar v Stražišču; A. Pavšek, upravnik v Radovljici; Ivan Rabič, upravnik v Skofji Loki, Marija \Vindischerjeva in Manja Zu» pančičeva iz Kranja; namestniki: Angela Bernikova. Križe pri Tržiču; N Čop, sta« rešina v Podnartu in Ernest Kump iz Kra« nja; revizorja: Bergant, upravnik na Ble« du in Aleksander Kump iz Kranja.
r— Miklavževanje v Narodnem domu. Jutri ob 20. uri priredi Gledališki oder v veliki dvorani Narodnega doma običajni Miklavžev večer za odrasle. Darila se lah« ko oddajajo še danes v knjigarni Sava, jutri pa do večera v garderobi gledališkega odra v Narodnem domu.
r— Otvoritev tečaja za angleščino. Snu« je se tečaj za poučevanje angleškega jezi« ka, ki ga bo vodila miss Copelandova, lek« torica na ljubljanski univerzi Vsi, ki bi se hoteli vpisati v tečaj, naj se prijavijo do 9. t. m. v pisarni ravnateljstva tukajšnje gimnazije.
Iz Trbovelj
t— Legar v Hrastniku. V izolirnici v Hrastniku se zdravi 15 bolnikov, ki so oboleli na legarju. Dosedaj smo imeli en smrtni primer legarja, in to v nedeljo, ko je umrla ga. Franja Gotzova, žena steklar« skega delavca.
t— Nezgoda. Ga. Ana Fortejeva je pad« la tako nesrečno, da si je zlomila nogo v členku; zdravi se v bolnici.
t— Vlom v branjerijo. V Hrastniku je bilo vlomljeno v branjerijo "Matilde Meja« čeve. K sreči ie vlomilec oškodoval last« nico le za 100 Din.
Iz Murske Sobote
b— Miklavževo darilo vladnih strank. Iz Murske Sobote so premestili carinarnico v Gederovce, reducirali so gimnazijo iz višje na nižjo in ukinili oba sodna uradna dne« va. ki sta se vršila vsak mesec v Križev« cih in Gornji Lendavi. Vse, kar smo de« mokrati uvedli v Prekmurju v korist naro« du, sedaj demontirajo. Enak fiasko bo naj« brže doživelo tudi okrožno sodišče, ki ga obljubljajo Murski Soboti. Treba bo zopet demokratov, da bodo popravili krivice, ki jih sedaj povzročajo radikali in klerikalci.
b— K razmeram v Križevcih. Po § 46. zakona o volitvah v občine ne more biti župan ne podžupan in ne svetovalec akti« ven državni uradnik. Pri nas pa je izvo« ljen za župana šolski upravitelj g. Džuban, ki je torej aktiven državni uradnik Ako je bil dosedaj toleriran imenovani gospod kot gerent, ne gre, da bi bil sedaj potrjen za župana. Upamo, da bo to opozorilo zaleg« lo, pripravljeni pa smo tudi na druge ko« rake. da zmaga zakon.
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Vremensko poroč lo
Meteorološki zavod v Ljubljani 6. decembra 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
i
Čas
opazovanja
Ljubliana Manbor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha . . .
8.
7.
Barom.	Temper.	a ct -2 "3 > U .	Smer vetra in brzina v metrih	o = o Š7
7l58	41	9J	S 2	I«
7)7 2	2 u	ItO	NW 4	
7 67	1 0	82	SE 12	7
7^4 7	6-0	95	E 2	10
76^8	h-0	9	mirno	10
/62 0	14-(	83	mirno	3
/b03	141	87	E 12	10
/••6 .	_?	-	E 6	10
Padavine
Vrsta v mm do 7. nre
pršenje megla
dež dež
1.2
2.0
9.0 3.0
Solnce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 16.19, hina vzhaja ob 14.52, zahaja ob 4 15 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 5.0 C, najnižja 3.3 C.
Tržaška vremenska napoved ia sredo: M mi vetrovi z vzhoda in severovzhoda Nebo
oblačno. Dez. Temperatura od 8 do 11 stopinj. Morje mirno. Dunajska vremenska napoved za sredo: V severnih Alpah in na vzhodu menjajoče se oblačno, na Koroškem in na štajerskem nejasno, padavine, milo.
Gospodarstvo
Presenečenja za kvalificirane trgovske in obrtniške pomočnike v zadevi plačevanja davka
Prišlo je skoro že v navado, da se k cesto zelo lapidarnim in različno razlaganje dopušča jočim določilom finančnih zakonov tadi takrat ne izdajajo s primernimi komeutarji opremljeni izvršilni predpisi, ozir. pravilniki, če gre za zakonske določbe, ki so bistvenega pomena, režejo prizadetim globoko v meso in dopuščajo različno tolmačenje.
Posledica tega je, da se ponajveč lakonič-no kratke določbe finančnih zakonov pri upravnih oblastvih kaj različno tolmačijo in zaradi tega tudi različno uporabljajo, zavoljo česar nastajajo v posameznih upravnih edi-nicah neenakosti in postane iluzorna z do-tičnimi zakoni nameravana enotnost v obremenitvi državljanov na splošno ali posameznih slojev. Na ta način se veča tudi nezaupanje do nameravanega izenačenja davčne zakonodaje, češ, da bo tudi ta zaradi neenake administracije, različnega tolmačenja zakonov in njihovega izvajanja v praksi brezpredmetno, ker bo dobila enotnost le v formi, v praksi bodo pa morda nastale še večje neenakosti, nego postoje sedaj.
Eklatanten dokaz o dalekosežnih posledicah, ki jih ima na eni strani nepopolna, da ne rečemo površna zakonodaja, na drugi strani pa nedostajanje primernih izvršilnih predpisov ali pravilnikov, ki bi se pa smeli izdajati le sporazumno s finančnim odborom in po katerih bi se imela ravnati administrativna obla siva v celi državi, daje različno tolmačenje člena 79., VIM finančnega zakona za leto 1927./28., s katerim se je uvedel nov davek za privatne nameščence.
Ta člen določa: cPrivatni uaineščenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki) in samoupravni nameščenci ter funkcijonarji plačujejo kljub zakonskim predpisom, ki veljajo v poedinih oblastih, od dne 1. januarja 1927, dokler se ne začne odmerjati davek po novem skupnem zakonu, kot davek in kot vse državne pribitke. izvzemši invalidski davek in komorsko doklado, od skupnih svojih prejemkov, ki jih dobivajo iz službenega razmerja bodisi v denarju, bodisi v naravi. Tu navaja zakon, da plačujejo ti davčni zavezanci od letnih prejemkov preko 6000 Din davka 3.5 ki se stopnjuje po višini prejemkov do 9 % in znaša pri prejemkih nad 120.000 Din 10 %; poleg tega pa še invalidski davek in komorsko Joklado.
Takoj je nastalo vprašanje, koga je smatrati za kvalificiranega trgovskega ali obrtniškega pomočnika. Ker so bila zadevna mišljenja upravnih oblastev deljena, je izdala vrhovna finančna uprava za Slovenijo navodila, po katerih se sicer meja med kvalificiranimi in nekvalificiranimi pomočniki ne da določno potegniti, zaradi česar je treba vsak primer individualno presoditi, da je pa vsekakor za kvalificiranost potrebna nekaka višja stopnja strokovnega znanja. ki se pa ne pridobi že z nbsolviranjem vajenske dobe in s položitvijo pomočniškega izpita ter da tudi ne zadošča manuelna izurjenost, marveč je potrebna zaposlenost pretežno z duševnim delom, kar naj bo kriterij za kvalificiranost.
To tolmačenje kvalificiranosti je bilo brez dvomno pravilno, ker bi sicer zakonodajalec ne bil izrecno rabil tega izraza in bi ga bil sigurno izpustil, ako bi bil hotel podvreči novemu davku privatnih nameščencev na splošno vse trgovske in obrtniške pomočnike ne glede na to, ali so za svojo stroko le v praksi (vajenska doba in pomočniški izpit) pridobili usposobljenost, ali pa na drug način višjo stopnjo strokovnega znanja. kar jim daje šele kvalificiranost, torej višjo usposobljenost, zaradi tega pa tudi možnost do višjih službenih prejemkov.
Tega stališča pa ne zavzema Generalna direkcija davkov v Beogradu, ki se je po razpisu od 19. septembra 1927, št. 105.071, ki ga čitamo v oktobrski številki v Beogradu izhajajočega perijodičpega časopisa tPo-rezka služba?, postavila na stališče, da je smatrati tkvalifikovanim trgovačkim i zanat skim nameštenieima ona lica, koja uz stal-nu platu i nameštenje vrše takove poslove, za koje je sem telesne snage potrebno iz-vesno osposobljenje za izvršenje posla. Stalnim nameštenjem smatra se ono, koje je vezano za odkazni rok. Pod osposoblienjem ne razumeva se sama školska kvalifikacija (šegrtska Skola, škola trgovačke omladine), nego i praksa, koja je potrebna, da se v iz-vesnom zanimanju provede, da bi se sa uspehom moglo vršiti. Dakle svaki onaj privatni nameštenik, 'koji svoj poziv ne bi mo-gao izvrševati bez predhodne spreme (vajeniške), smatra se kvalifikovanim radni-kom, bez obzira na to, da Ii je za izvršenje toga zanata dobio i školsku spremu.^
Posledica tega tolmačenja Generalne direkcije, ki ga pa zakonodajalec, kakor omenjeno, ni tako ekstenzivno nameraval, bo, da se bodo morda že za leto 1927., sigurno pa od leta 1928. naprej, naložili vsem trgovskim in obrtniškim pomočnikom ne glede ua to, ali so za svojo stroko le usposobljeni ali pa imajo tudi višjo strokovno izobrazbo, to je kvalifikacijo, predpisal namesto 3.3 % davka telesnih delavcev mnogo višji davek in komorska doklada ne glede na to, da je tudi osnova za odmero davka privatnih nameščencev višja od one telesnih delavcev. Slednjim se namreč všteje v davčno osnovo le zaslužek za prekonormalno osemurno ali krajše delo na dan. ne pa tudi zaslužek za prekonormalno. bodisi dnevno ali nočno delo, medtem ko spada v davčno osnovo za privatne nameščence ves redni iu izredni zaslužek.
Kaj pomeni to za sicer usposobljene, vendar ne kvalificirane, to je ne strokovno višje izobražene trgovske in obrtniške pomočnike. ki do sedaj niso plačevali davka privatnih nameščencev, temveč davek telesnih delavcev, naj kaže naslednji primer:
Trgovski ali obrtniški pomočnik N. N. je n. pr. zaslužil na leto za normalno delo 20.000 Din, za nadurno delo pa 4000 Din, skupaj 24.000 Din. Ker zaslužek za nadurno delo ne spada v davčno osnovo, se mu je predpisal davek telesnih delavcev s 3.8 % od normalnega zaslužka 20.000 Din, torej s 660 Din. v kateri vsoti so zapopndeni vsi da\ki, torej tudi invalidski davek in komorska doklada.
Isti trgovski ali obrtniški pomočnik bi ntoral plačati, ako bi tolmačenje Generalne direkcije davkov obveljalo ter bi se pomočnik smatra! za kvalificiranega, torej podvrženega davka privatnih nameščencev, od
celokupnega zaslužka 24.000 Din 3l5 % davka 960 Din, invalidskega davka 250 Din, komorske doklade 125 Din, skupaj 1335 Din, torej več za 675 Din. Njegova davčna obremenitev bi se torej samo radi tega tolmačenja zvišala za več kakor 100 %.
Ze davek telesnih delavcev pomenja za prizadete hudo obremenitev; naravnost neznosno bi pa postalo davčno breme za one telesne delavce (trgovske in obrtniške pomočnike), ki bi se smatrali za kvalificirane samo zaradi tega, ker so si z absohdranjem vajenske dobe in s položitvijo pomočniškega izpita pridobili in morali pridobiti ono strokovno znanje, brez katerega bi ne le ne mogli, temveč tudi ne smeli izvrševati svojega posla, sa katerega pa na drugi strani niso bolje, nasprotno ponajveč slabše plačani nego tovarniški delavci brez vsake stro kovne izobrazbe.
Nujno torej pozivamo merodajne faktorje, zlasti poslance, predvsem one vladne večine, da se za stvar zavzamejo, in ako bi ne bilo mogoče doseči popolnega ukinjenja ali vsaj omiljenja davka telesnih delavcev kakor tudi onega privatnih nameščencev, da na vsak način preprečijo namero, da se trgovski in obrtniški pomočniki na splošno smatrajo za kvalificirane in kot taki obdavčujejo z davkom privatnih nameščencev, na ta način, da poskrbijo, da se zadevno besedilo v finančnem zakonu za leto 192S./29. primerno izpremeni ter določi veljavnost teb izprememb tudi za leto 1927.
Upamo, da se bosta za stvar zanimali tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter Delavska zbornica v Ljubljani.
Davčno breme, ki ga nosi delavstvo v Sloveniji, je itak že neznosno. Nikakor torej ne gre, da se to breme več ko podvoji na podlagi tolmačenj zakona, ki nikakor ne odgovarjajo namenom zakonodajalca.
Po statističnih podatkih, ki^ jih objavlja poprej navedena <Porezka služba*, je plačala davka telesnih delavcev v mesecih april do avgusta 1927: 1.) Hrvatska in Sla vonija 3.175.514 Din; 2.) Bosna in Hercego vina 2,805.731 Din: 3.) Vojvodina 2,412.208 Din; 4.) Slovenija 4.338.555 Din; 5.) Dalmacija 884.926 Din; 6.) Srbija in Črna gora 1,126.525 Din.
Tem številkam menda ni treba komentarja, ker izhaja iz njih pravilnost trditve, da ie obremenitev delavcev v Sloveniji itak že težka in da torej nikakor ne gre, to breme še večati.	Me.
—	Bakreni rudnik v Boru v Juini Srbiji prešel v angleške roke. Iz Zagreba poročajo. da je bila te dni, po posredovanju neke zagrpbške odvetniške posarne prodana neki angleški finančni skupini večina delnic »Francoske družbe za eksploatacijo bakrenega rudnika Bor, koncesija Sv. Gjorgje^ (Pariz), lastnice znanega rudnika v Južni Srbiji, ki je eden največjih v Evropi. Baker, ki se pridobiva v tem rudniku, se večinoma izvaža in prihaja na vsa evrooeka kovinska tržišča in tudi v Ameriko. V poslovnem letu 1926727. je podjetje pridobilo 10.805 ton bakra (v vrednosti okrog 250 milijonov Din) napram 8074 tonam v poslovnem 1. 1925./26. Večina delnic je bila do sedaj v francoskih rokah. Delniška glavnica družbe znaša 14 milijonov Din.
—	Skorajšno ukinjenje skrajšanega nakladalnega in razkladalnega roka na železniških postajah. Ker povzroča skrajšani nakladalni in razkladalni rok na železniških postajah našim gospodarskim krogom velike neprilike in stroške, zlasti v slabem vremenu. se je Zveza trgovskih gremijev tozadevno obrnila ua direkcijo državnih železnic v. Ljubljani in prejela odgovor, da bo tekom prve polovice t. m. uvedeno zopet normalno stanje.
—	Nora tekstilna tvornim v Potegi. Pogajanja, ki so se v zadnjem času vršila med lastniki pogorelega «Emma» - mlina v Po-žegi in skupino poljskih tekstilnih industrijcev iz Loča zaradi osnovanja tekstilne tvornice v Požegi, so bila te dni uspešno zaključena. Tvornica se bo uredila v poslopjih (»ogorelega mlina, ki so ga lastniki prvotno hoteli spremeniti v sladkorno tvornico.
= Veliko dolarsko posojilo Skoplja. Po dolgotrajnih pogajanjih in burnih debatah je skopljanski občinski svet v pondeljek načelno odobril najetje posojila v višini 4 milijonov dolarjev (okrog 200 milijonov Din), ki ga je posebni občinski odbor sklenil z neko ameriško finančno skupino. Posojilo se bo najelo na 50 let po 7 %; emisijski tečaj pa bo znašal 87 dolarjev za 100 dolarjev nominala. Amortizacija posojila bo pričela šele 1. 1931., ko bodo vsa investicijska dela iz tega posojila dovršena. Skopljan-ska občina je za to posojilo zastavila vse svoje dohodke in nepremičnine.
= Cenzurni odbor Obrtne banke SHS v Celju. V nedeljo dopoldne se je vršil v Narodnem domu v Celju sestanek delničarjev Obrtne banke SHS iz Celja in okolice. Na sestanku je bil izvoljen cenzurni odbor, ki bo dajal Obrtni banki informacije o prosilcih za kredite. Oni obrtniki, ki želijo dobiti kredite pri Obrtni banki, naj se oglasijo v tajništvu -^Slovenskega obrtnega društva* v Celju, ki bo vršilo tudi tajniške posle cenzurnega odbora.
—	Nora tvornim sladkorja v Somboru. Baski producenti sladkorne pese so sklenili osnovati lastno tvornico sladkorja, da . se osvobodijo odvisnosti od sladkornega kar-tela. 1. t. m. so imeli v Somboru ustanovno skupščino, na kateri je bil prisoten tudi ravnatelj sladkorne tvornice v Brnu g. Giin-ter. Z brnsko tvornico je bila sklenjena pogodba, po kateri bo ona dobavila vse stroje za novo tvornico, in sicer za vsoto 35 milijonov Din, ki se ima izplačati v teku štirih let. Sladkorna tvornica v Brnu bo kot sousta noviteljica prevzela gotovo število delnic novega podjetja. To bo druga sladkorna tvornica, ki so jo ustanovili sami producenti sladkorne pese.
= Trgovinska pogodba t Belgijo in iivoi jaje. Glede na naše poročilo o trgovinski pogodbi z Belgijo, v katerem smo poročali, da od 1. 1923., ko je Belgija uvedla zaščitno carino, nismo mogli več izvažati jajc v to državo, smo prejeli od informirane strani dopis, v katerem pisec opozarja, da ni mogoče ponovno zavojevati belgijskega tržišča jajc. dasiravno izvozna carina ne obstoja več. V Belgiji namreč obstoja že nadproduk-cija jajc, ki se tudi izvažajo, predvsem v Nemčijo in Švico. Belgijsko blago je mnogo lepše in težje kakor naše štajersko, ki zlasti v zadnjih letih zelo popušča v kakovosti, tako da nam belgijsko blago danes £e občutno konkurira na nemških in švicarskih tržiščih.
= Odprava konkurza. Ker ni kritja za stroške postopanja, je odpravljen konkurz o imovini tvrdke Efektna banka M. Jankole, d. z o. s. v Ljubljani.
— Ugodnejša konjunktura v srednjeevropski železarski industriji. Iz Prage poročajo, da so srednjeevropske železarne, ki spadajo v srednjeevropski železarski kartel, v zadnjih mesecih znatno prekoračile dovoljeno produkcijsko kvoto. Ker morajo xa vsako prekoračeno tono plačati v blagajno evropskega železarskega kartela penale v višini 4 dolarjev, skušajo sedaj doseči zmanj šanje tega penala, kakor je to dosegla Nemčija.
Borz«
6. decembra.
Tudi danes je bil devizni promet na ljubljanski borzi precej živahen. Izvzemši v devizah na Curih in London je bila privatna ponudba zadostna. V omenjenih devizah pa je morala Narodna banka v večjem obsegu intervenirata Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišča se je Voj na škoda nekoliko okrepila. Promptna je notirala 403.5 — 404, trgovala pa se je kasa po 403.5 in za december po 404. Investicijsko je bilo zaključeno po 85.75, agrarne pa po 53. Med bančnimi vrednotami je Narodna banka popustila na 5600 (zaključek). Industrijski papirji so ostali dalje zanemarjeni. Zabeležena sta bila le dva zaključka, in sicer v Trboveljski po 480 in v Slavoniji po 13.5.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.58 — 13.585 (—), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), London 276^—277.6 (272.2). Newyork 56.73 — 56.74 (—), Newyork kabel 0 - 56.8, Pariz 223 — 225 (224). Praga 168.05 - 168.85 (168.45), Trst 307 - 309 (308).
Zagreb. Dunaj 7.9975 — 8.0875, Berlin 13.565 — 13.595, Budimpešta 9.942 — 9.972, London 276.8 — 277.6, Newyork 56.64—56.84 Pariz 222.61—224.61, Praga 168.034—168.834 Trst 307.69 — 309.69. Curih 1094 — 1097.
Beograd. Pariz 223 — 225, Newyork 56.62 do 56.82, Milan 307.5 - 900.5, Praga 168 do 168.8. Dunaj 7.995 — 8.025, Budimpešta 9.96 do 9.99. Bruselj 7.925 — 7.955, Amsterdam 22.96 — 23.02, Bukarešta 35 — 35.5.
Trst. Beograd 32.30 _ 32.60, Dunaj 257 do 263, Praga 51.50 - 54.80, Pariz 72.40 do 72.70, London 89.875 — 90X175, Newyoik 18.38 - 18.44. Curih 354.75 — 356.75; dinar 82.25 — 32.75.
Dnnaj. Beograd 12.4675 — 12.5075. Berlin 169.25 — 169.75, London 34.57 — 34.67, Milan 38.429 — 38.529, Newyork 707.85—710.35 Pariz 27.869 — 27.969, Praga 20.9725 do 21.0525. Curih 136.54 - 137.04; dinarji 12.35 do 12.41.
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.92. New-vork 518.325, London 25.30125. Pariz 20.4025 Milan 28.11, Praga 15.36, BudimpeSta 90.70, Bukarešta 3.20, Sofija 3.745. Varšava 58.15, Dunaj 73.10.
Deviia Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.17, v Berlinu 7.362.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 _ 0, Ljubljanska kreditna 132 — 0, Kreditni zavod 160 — 0. Vevče 133 — 0, Kranjska industrijska 350 — 0, Ruše 275 — 290, Stavbna 56 — 0, šešir 104—0, Stavbna 56—0, šešir 104—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 403.5 — 404, kasa 403.5 — 404, za december 404 — 404.5, investicijsko 85.25 do 85.75, agrarne 52.75 — 58; bančne: Eskomptna 91 — 93, Kreditna 90 _ 92. Hipo 57 — 57.75, Jugo 94.75 — 95.5, Ljubljanska kreditna 132 — 135, Narodna 5560 do 5600. Obrtna 40 — 42, Srpska 138 — 140; industrijske: Gutmann 206 — 212, Slaveks 105 — 110. Slavonija 13.5 — 14, Danica 16,9 do 172.5, Drava 560 — 570, Šečerana Osijek 580 — 585. Mlinska 17 — 0, Union mlin 0 _ 290, Vevče 132.5 — 136, Dubrovačka 410 — 420, Trbovlje 475 — 485.
Beograd. Vojna škoda 402.25 — 403.75, za december 405.5 — 406. investicijsko 85 do 86, agrarne 52.5 — 53.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (6. t. m.)
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov buKovih plohov, neobrob-ljenih, I., II., III., po določenih dimenzijah, fco vagon naklad, postaja po 450. Povpraševanje je za brusni les, po dimenzijah kupca, fc vagon meja po 250 Nudijo pa se suha bukova drva, fco vagon meja po 23. Deželni pridelki: Tendenca čvrstejša, zaključkov ni bilo. Pšenična moka notira nekoliko višje. Nudi se pšenica (78 79 kg. 2 %, slov. post., mlevska tarifa, plačljivo 30 dni); baška po S47.5 — 352, sremska po 345 — 347.5, slavonska po 342.5—345; t u r-š č i c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 272.5. baška nova, umetno sušena po 267.5, baška nova, času primerno suha po 252.5 (po ralevski tarifi je cena za 4.50 — 5 Din nižja); moka: baška «0g;, fco Ljubljana, plačljiva po prejemu po 500.
Novosadska blagovna borza (6. 1. m.) Pšenica: baška. 78/79 k/, 2 c/c 302.5 do 305: banatska, 78,79 kg, 2 % 297.5 — 300; sremska, 78/79 kg, 2 % 290 - 292.5. T u r-ščica: baška in sremska 200 — 202.5; baška in banatska, za december - januar 195 do 197.5; sremska nova, za december - januar 185 — 190. Moka: baška «0g» in <:0gg,> 425 — 437.5; baška .-2» 405 — 415; baška c5i 385 — 395; baška «6> 317.5 do 325: baška <7* 260 — 250; baška <8» 20« do 205.
Dunajska bona za kmetijske proizvode
(5. t. m.) V skladu z živahnejšo tendenco na inozemskih borzah, je bilo razpoloženje na dunajskem tržišču prijaznejše, vendar se je promet gibal v ozkih mejah. Tendenca v pše niči je dalje čvrsta, opažati je bilo pomanjkanje ponudb. V turščici je razpoloženje dalje živahno ter se je cena nekoliko dvignila. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača 39.25 — 40.50, madžarska Tis« (81/83 kg) 43.75 - 44.25; rž: marchfeldsku 40.75 — 41, madžarska 39.75 — 40; t u r -ščica: 30.50 — 31; oves: domaČi 31.25 do 32, madžarski 82.5 — 33.
Dunajski goveji sejem (5. t. m.) Dogon 3432 komadov, od tega 784 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu se je prvovrstno blago pocenilo za 5 grošev, ostalo pa za 5—10 gro-čev. Za kg žive teže notirajo- voli I. 1.65 do 1.90 (izjemno 1.95 — 2.10). II. 1.25 do 1.60, III. 0.85 - 1.20, biki 1 - 1.60, krave 0.85 — 1.65 in slaba živina 0.60 — 0.80 6i-ia.
Iz življenja in sveta
Najmlajši slikar
«Umetnik>, ki zna upodabljati le mrtve ribe...
Mnogo slikarjev in kiparjev, ki so hoteli svoja dela razstaviti v jesenskem pariškem Salonu, so morali svoja dela zopet odnesti, ker jih je razsodišče odklonilo. Po večini so to mladi umetniki, ki še vedno ne vedo kako je treba ravnati, da se najhitreje pride do slave. Enemu teh »mladih* je danes 83 let, s slikarstvom pa se bavi šele štiri leta.
Neki francoski novinar je zadnjič posetil tega mojstra. Mož sliši na ime Fer-nand Serf. Pred 20 leti je izdeloval klobuke, danes pa živi kot skromen rent-nik v Batignollesu. Njegovo stanovanje šteje 3 sobice in vse so tapecirane s podobami, ki jih je sam naslikal. Slike vise tudi v kuhinji iu na stranišču. Razlikujejo se sicer po formatu, po koncepciji pa si docela nalikujejo. Nikakih pokrajin, nikakih portretov, nikakih zgodovinskih skupin ali žanrov: Fernand Serf slika le ribe, mrtve ribe vseh vrst, posamezne ali v večjih druščinah. Njegovo stanovanje je tako rekoč permanentna izložba ribjih mrtvakov. Tam vidiš od slanika do losa vse ribe, kar jih je mojster Serf pojedel v svojem dolgem življenju. Preden mojster svojo ribo v kuhinji pripravi za ponev, jo s subtilno umetnostjo pobožno portretira, dokler ne začne smrdeti. (Riba seveda, ne mojster).
Boks — z glavo
francoski boksar Laffineur se je minuli teden v Parizu pomeril s Pegazzanom. Tos da namesto s pestmi je poskušal svojo sre. 6o z glavo, kar pa po boksarskih pravilih ne velja — in zato je bil v devetem kolu diskvalificiran.
<Vidite, to je umetnost!® meni Fernand Serf. «Na vsem svetu ni človeka, ki bi bil naslikal toliko rib kakor jaz.»
«Zakaj časih ne naslikate česa drugega?* ga vpraša reporter.
«Ker ne znam,» odvrne odkritosrčno umetnik. «Slikati sem začel šele z 79. letom. Moja prva slika ;e bila slika ribe, zakaj svoje čase sem precej ribaril in sem z ribami najbolje znan. In ko sem tako srečno vrgel prvo ribo na platno, sem pri tem ostal. Ribe imam zelo rad in ne morem razumeti, zakaj mi jih v Salonu nočejo razstaviti. Ribe jesti je zdravo; zakaj bi torej ne bilo zdravo ribe tudi slikati ali ogledovati si naslikane ribe? Gotovo bi nikdar ne doživel 83 let. če bi poslednja štiri leta ne bil slikal rib.»
Tej logiki reporter ni mogel ugovarjati in tako si je začel ogledovati ribjo razstavo. Vtis je bil nepopisno čudovit. Po prvih treh slikah novinar ni več vedel, pri kateri je začel, zakaj vse ribe so si bile podobne na las. Le po velikosti so se razlikovale; sicer pa so vse imele osteklenele oči, srebrne luske in odprta usta in vse so bile mrtve.
«Veste. ni šlo drugače,» je razlagal mojster Serf. «Živih zato ne bi mogel slikati, ker bi ne bile pri miru.*
«Ali ste srečni?* je še želel vedeti mladi mož.
Fernand Serf je vzdihnil.
«Lahko bi bil. če bi jury ne bila za-
vrnila mojih slik. Zakaj vedite, spoštovani gospod, v meni tli velika ideja. Toda ne morem je oživotvoriti, ker mi manjka prostora. Da so mi dali kako dvoranico v Salonu, kjerkoli, pod stopniščem ali poleg umivalnice, bi jim jaz že pokazal, kaj znam! Naslikal bi nekaj, česar ni pred menoj še noben umetnik naslikal in ljudje bi se čudili in bi rekli: «Da. to je pravi Serf!* Veste, kaj je sen mojega življenja?*
«Nu?» je vprašal reporter.
«Nad vse rad bi naslikal kita. Lahko priobčite v svojem listu. Nemara da se bo v Franciji našel kak mecen.*
Zakaj samo v Franciji, mojster Serf? Spodobi se, da se razširi vaše ime tudi onstran mej vaše domovine, in morda se utegne najti celo pri nas v Jugoslaviji mecen, ki ima,kaj srca za mrtvega kita...	_
Gostje bivšega cesarja Viljema
Bivši nemški cesar ViMem rad vabi na svoj grad v Doornu prijat?'je in oboževalce Hohenzollernov. Povabljencem čita nekaj časa iz svetega pisma nato pa jih pridrži še pri obeli. In zdi se, da ti obedi niso baš obilni.
Zadnjič se je namreč zgodio. da je eden izmed povabljencev ta*oi po kosilu urnih nog odhitel v bližnje vas, stopil v prvo gostilno in si naroČil bif-tek in več kosov torte. Nato se ;e vrni' na grad.
Toda kdo popiše njegovo ziprepa-ščenje. ko mu lakaj zabrani vstop v grad! Očividno ie njegova a navadna lakota priš'a bivšemu suverenu do ušes in se je Viljem čutil užaljenega ..
Drugo jutro ie nesrečni g'adne? našel svoje kovčege na tleh pred dvoriščno ograjo gradu.
I študent, študent in ne študentka, in da
1 se je le iz radovednosti vtihotapil(a) v dvorano.
Drznega mladeniča so seveda postavili pred vrata na kar je zdravnik nadaljeval s svojim predavanjem. Verjetno pa je, da je marsikatera poslušalka šele sedaj opazila, da zabavi manika soli...
„Le za ženske!"
Lastniki kinematografov kaj radi napišejo pod plakate, s katerimi oznanjajo prihod kakega manjvrednega filma: «MIadini vstop prepovedan*. To vleče. Podobno delajo tudi pri filmih, ki obravnavajo seksualne probleme samo s to razliko, da napišejo takrat «Le za ženske!* ali «Le za moške*.
V Brnu je pred kratkim imel neki ginekolog predavanje o predmetu «Ze-na in njene spolne posebnosti*. Seveda le za dame. Dvorana je bila nabito polna, a vzlic temu — morda baš samo zaradi tega — je ena izmed dam vzbujala med ostalimi pozornost s svojim čudnim vedenjem, ki baje ni bilo v skladu s specifično ženskim naturelom. Njene sosede so poklicale policijskega komisarja, ki je damo prosil naj gre ž njim. A še preden je bila dama pozvana, naj se legitimira, je priznala - da je
Sodnik — delravdant
Joseph Barrel, bivši predsednik trgovskega sodišča v Toulonu (Francija), je obtožen tatvine in poneverbe in pride te dni pred sodišče.'
Črna kopel
V Ameriki črnec še vedno ni zrel za salon, čeprav si je ritem njegove mu-zike in njegov ples osvojil najodličnej-še dvorane. Noben polnokrvni Američan ne mara obedovati in večerjati v restavrantu, ki ga posečajo tudi črncu Tudi kopanje skupno s črnci je za Američana nekaj nečastnega.
Stremljenje za emancipacijo pri črnem plemenu ni šele od včeraj, črnci imajo že svoje šole, jedilnice itd., ki jih posečajo le oni sami. In sedaj je eden izmed protagonistov za enakopravnost toli zaničevanega plemena osnoval posebno moško kopališče, ki služi le črncem. To je bil mister Garvey kopališče pa se imenuje «Bar Carbor* in v njem se smejo kopati samo črnci.
Nekateri belokožci, ki so si le iz radovednosti hoteli po bližje ogledati to kopališče, so jo morali jadrno odkuriti. «Kakor meni tako tebi,« so dejali zamorci in so jih s kamlnjem in palicami pognali v beg.
Novi roman „Jutra"!
Po nepredvidenih ovirah smo primorani, da začasno odložimo začetek
»Skrivnosti črezvičajke".
Namestu tega romana začne izhajati to nedeljo, 11. decembra V
»Železna cesta"
veledelo slavnega ameriškega pisatelja
Zanea Greya,
ki povede čitatelje «Jutra» v
herojsko dobo Zedinjenih držav.
Neustrašni pionirji napredka grade civilizaciji pot preko ameriške celine, v gigantski borbi s prirodnimi zaprekami, — s krvavim odporom rdečekožcev — z brezvestno korupcijo velekapitala.
Naš novi roman ni samo
povest brezprimerne napetosti
ampak tudi visoka pesem dela, poguma in ljubezni in s svojo umetniško vrednostjo
biser sodobne literature. Čitajte ga!	Ne zamudite začetka!
« JUTRO«.
Kaj je to?
Iz nekega francoskega lista posnemamo naslednje ljubke definicije dečkov in deklic, ki še ne hodijo v šolo.
Kaj je dež? — Dež je, kadar se šipe jokajo.
Kaj je brzovlak? — Vlak, ki pride hitro, zelo hitro, kakor zaušnica.
Kaj je nezavest? — Kadar- je kdo nekoliko mrtev.
Kaj je mavrica? — Božja skledica za barve.
Kdo je steklar? — Čuden gospod, ki nosi okna na hrbtu, kadar se izprehaja.
Kaj so koprive? — Bolhe v podobi rastlin.
Kaj je osvit (svetniška glorija)? — Klobuk, ki si ga nadene, kdor hoče v nebesa.
Sv. Marko pod vodo
Prošli teden je v severni Italiji razsajalo silno neurje. Od dežja so bile posebno hu= do prizadete Benetke: ves Markov trg je bil pod vodo.
Rak v začetnem stadiju ozdravljiv
Na seji berlinskega osrednjega odbora za proučevanje in pobijanje raka je angleški učenjak dr. W. Cramer poročal o najnovejših uspehih za rešitev vprašanja bolezni raka. Cramer je ugotovil. da so pri nastajanju te bolezni poleg lokalnih faktorjev na delu tudi splošni faktorji. Poizkusi na živalih in statistika dokazujejo, da obstoja različna sprejemljivost ža to bolezen, kakor tudi različni odpor proti tej bolezni. Potom cepljenja in prenosa na živalih se vidi, da je mogoče dvigniti odpornost telesa proti raku. Najvažnejše pa je najti metodo, ki bi omogočala, da se ta bolezen spozna v početnem stadiju, v katerem je rak po najnovejših ugotovitvah popolnoma ozdravljiv. Ozdravljenje raka ovira namreč dejstvo, da rak v početnem stadiju ne povzroča bolečin, če bi na primer vnetje slepiča v početnem stadiju ne povzročalo nikakih bolečin, bi bilo tako vnetje prav tako nevarno kakor rak. Naloga znanstvenikov iz praktičnega stališča ne leži v tem, da se bolezen prouči, temveč, da se najde zanesljiv način čim prejšnje diagnoze raka.	»
0 ti cariniki!
Pred kratkim se je v Aleksandriji izkrcala skupina angleških igralcev, ki so v Egiptu nameravali prirediti ciklus Shakespearovih del. S seboj so bili vzeli vsi svoje kostume in rekvizite. Ko je Ernest Milton, eden glavnih igralcev skupine, odprl svoj kovčeg, so cariniki
kralja Fuada skoraj padli vznak, arabski nosači, ki so se ravno pripravljali, da začno brskati po kovčegu. pa so od groze zavpili. Kaj se je zgodilo? Iz kov-čega sta zdrknili na tla med gledalce dve že porumeneli človeški lobanji, tisti dve, ki igrata glavno vlogo v sloviti grobarski sceni v «Hamletu*...
Seveda so vestni cariniki, ko so se nekoliko opomogli, dali Miltona takoj aretirati v trdni veri, da imajo pred seboj zločinca, ki je hotel v kovčegu skriti ostanke svojih nesrečnih žrtev. Trajalo je precej dolgo, preden so si cariniki in policisti dali dopovedati, kaj pomenita dotični lobanji, na kar so seveda, dasi neradi, izpustili igralca na svobodo
*	Angleški humor. Učitelj: »Ce vidim na cesti človeka, ki pretepa osla in ga pokaram, naj ne tolče nedolžnega živinčeta, je to kakšna čednost?! — »Bratovska ljubezen,« odvrne učenec.
*	Še ena angleška. V šoli med zgodovinsko uro. Učitelj: »Bil]y, kje je bil Nelson ubit?« -r- '.Na Trafalgar- Squaru, gospod učitelj.« — »Res? Wellington je bil potemtakem ubit na NVaterllojskem kolodvoru?« — »Nc, gospod učitelj, to je bil pa Napoleon!«
Pred plesno sezono
Ker jc pričakovati, da bodo tudi letos ples* ne dvorane prenapolnjene, je priporočljivo pred plesom doma nekoliko trenirati na škatljah za "milo. («Judge»)
Brzo pomoč
proti nahodu, ki nas nenadoma popade "v hladnem tramvaju, v vlažnem vremenu na ulici ali v društvu, nam nudi »FORMAN«. Nosnice se takoj oproste nahoda, otekline in vnetja prestanejo. »FORMAN« nosite lahko udobno v naprsnem žepu ali v ročni torbici ter izključuje vsako potrebo prekinjenja z delom. Zahtevajte izrecno' Ie »Forman« za 10 Din v lekarnah in drogerijah.
Henri Duvernois:
Maščevanje
Vsak ponedeljek zarana se je vozil baron Francheviile v Pariz in vsak ponedeljek je spotoma prešerno zaklical staremu očki Bucu: «Dobro jutro, očka Buc! Žena te vara!*
Samo nedolžna šala. Stari očka Buc je pač gluh. Vzame pipo iz ust seže z roko po čepico in odgovori: «Hvala lepa, gospod baron! Do svidenja!*
Nu, očka Buc pa ni tako silno gluh, kakor bi utegnil kdo misliti. Odkar je pred kakšnimi trinajstimi leti ogl ušel, se je navadil citati drugim z ust. Prav dobro razume, kaj mu baron vedno kli- j če med občim smehom sosedov. Zato ga sovraži, četudi mu tega ne pokaže. Sovraži ga tem bolj. ker je bila majka Bucova v svoji mladosti lahkomiselna ženska, takrat, ko baronu še ni bilo šestdeset let. Sedaj pa je njegova stara skoro popolnoma hroma in ždi v svojem kotu za ognjiščem kjer prede če-merikave misli in trese glavo. Včasih hitro iztegne jezrk čez sinje nabrekle ustnice, kakor da je obudila s'asten spomin iz svoje burne prošlosti. Očka Buc pa z ironičnim muzanjem straži to razvalino.
A pogosto, kadar starki uhajaio misli v prijetno minulost, premišlja očka Buc, 1
kako bi se osvetli baronu. Kadarkoli mu ta ob splošnem veselju vaške mladine zakliče: »Žena te vara!«, tedaj starec komaj trene z očmi, sam zase si pa misli: »Le malo še potrpi, dragi moj! Tudi nate še pride vrsta! Moja žena že ima svoj delež. Dosti dolgo me je imela za norca, sedaj pa niti juhe ne bi mogla jesti, ako je ne bi pital jaz kakor do-jenca.« In tako je netil in gojil svoje sovraštvo, počasi, a vztrajno, kakor bi šlo pri tem za njegovo zemljo in kmetijo.
Pred vsem se je trudil, da bi si pridobil zaupanje baronice, visoke, tanke blondinke ki je pogosto pridržala konja in se razgovar.iala z vaščani. Očka Buo je natrgal zanjo najlepših rož in ktralu se je navadila, da si je njen konj odpo-čival pred njegovo bajto in je tamkaj popila čašo mleka.
Baronica je imela kakih pet in trideset let. V meni naravi je bila neka nestalnost lastna nesrečno poročenim ženam. Tako je. na primer, na vso moč pretepala svojega konja, a brž nato ga je obsipala z milovanji. Očka Buc je imel za vse to budno oko; v baronici je slutil svojo najboljšo zaveznico proti debelemu ošabnemu baronu. Le prilike je bilo še treba.
Tndi ta ni bUa daleč. Nekega dne je prišel mlad s'ikar. Louis Frugeres. na •kmete, da bi si med njimi poiskal mo-
delov. Prvi, ki se tfiu je videl pripraven, je bil očka Buc, s svojim licem, polnim gub in gubic, pravi kmečki tip.
Ko je razumel, za kaj gre, je odvrnil: »Kaj staro butico kakršna je moja? Pri moji veri! Nu, ako ste si že vtepli v glavo, počakajte vsaj, da oblečem nedeljsko suknjo. «
Umetnik mu je živahno ubrani! in očka Buc je. sedel na klop pred hišo ter je zavzel zaželeno pozo. pri tem pa je pazno ogledoval slikarja. Hm, čeden dečko, sicer malce suhljat, a gospodske ženske imajo baje prav do takih veselje ...
Odslej je imel starec samo eno misel: kako bi pripeljal slikarja v baroničino naročje. Napravil si je načrt in je razvijal pri tem toliko spretnosti, da bi ga lahko zavidal marsikateri mojster romana. Ko je prinesel baronici običajno čašo mleka, je pripomnil mimogrede:
»Tu je sedai slikar iz Pariza— pri meni stanuje. Tudi mene slika; nedavno tega pa je videl, gospo baronico na konju in je rekel da še. ni videl tako lepe gospe. To je pač govoril kot umetnik, zakoj on je to se vidi na prvi jx>gled. zeio spodoben m'ad mož.« Nato je še pristavil: »Mislim, da je z akademije.«
.Seveda ie bilo vse to. izmišljeno. Baronica ga je poslušala z vljudno malo-
marnostjo in je nadaljevala, svoj izpre-hod brez vsake opazke.
Pri slikarju je začel Buc še bolj odločno. Pripovedoval mu je o grajski gospe in mu jo je opisoval kot gospo čudovite lepote, ki z njo mož surovo ravna. Gotovo jo je že videl. Baronica za umetnost kar gori. saj je Parižanka... Frugeres pa je vzel svinčnik in je zapisal na list papirja, ki ga je pomolil gluhemu starcu pod nos nastopne besede: »Ako gre za veliko kozo z rumenimi lasmi, ki sem jo nedavno videl, ko je jahala tod mimo. me to presneto malo zanima, dragi moj, ker so mi take deske naravnost odurne.«
»Počakajmo!« se je odločij očka Buc, »kmalu bo bolje.«	•
V resnici je hotel slikar že drugi teden kar sam od sebe novic o baronici in tudi ta je mimogrede vprašala očko BuCa: »Ali je slikar že odpotoval?«
Ko je nato drugi ponedeljek prišel mimo baron s svojim običajnim »?ena te vara.« mu je glušec odgovoril: »Hvala lepa gospod baron« — a to je že zve-ne'o kakor zmagoslavje...
Med tem sta se baronica in s'ikar seznanila in sta že izpregovorila nekaj besed.
»Saj ni tako napačna.« je opazil slikar. prav lepe lase ima vitka je kakor Angležinja, samo nekoliko mišičasta...«
»Pa bi jo vsaj slikali,« je nasvetoval očka Buc. Nagnil se je k slikarjevemu ušesu: »Gospa prihaja bolj pogosto tod mimo. odkar ste tukaj.«
V baroničino uho pa: »Siromak! Kako hujša! Kako žalosten izraz ima! Saj skoro ničesar ne je. gotovo ima kake srčne bolečine!« Pri tem je tako pomenljivo mežikal, da se baronica ni upala vpraševati...
Tako je nastala, razpaljena po sovražnem hotenju, sladka mreža čudodelne ljubezni Madame de Francheviile je zrla na svojih izprehodih vizijo zalega slikarja v svetlem jopiču in bar-šunaste oči pod umetniškim klobukom, Frugeres pa je sanjal o sliki dame in gospoda, oba na konju, kako se držita za roke in se sklanjata drug k drugemu...
Kljub vsemu pa o taki idili še ni bilo ničesar opaziti. Buc je nato storil odločilni korak in je nasvetoval slikarju, naj pride k njemu v oskrbo. Ko se ie to zgodik), je odpravil starko k sosedi, nato pa ie čakal. In napočil ie dan. ko je slikar v sobi čital in je prišla baronica do bajte, baš ko je pričelo deževati.
»Le noter, dokler ne poneha dež,« je rekel očka Buc in je pomogei baronici s konja.
»Glej, glej!« je dejal, ogledujoč žival, »saj je izgubil podkev, h kovaču ga
Spori
Sparta (Praga) : BSK 0:0
Beograd, 6. dec. Danes »e je vršila pred približno 4000 gledalci nogometna telcma med slovitim profesijonamim moštvom praške Sparte m BSK Beograjčani so mu dili Sparti močan odpor ter jim je uspelo izsiliti t 0 : 0 neodločen rezultat, kar brez« dvorono pomeni zelo lep uspeh. Sparta je pokazala lepo igro polno fines, vendar pa re izgledalo, da ji igrišče ni prijalo. Sparta odpotuje rz Beograda v Carigrad.
Zanimivo smuško predavanje
Smuško predavanje pod naslovom «Via harai dnevi v Bernskem višavju (Berner Oberiand) priredi v turistovskih krogih dobro znani dunajski alpinist Karol Kora« nek, ki se te dni mudi n« preda v akni tur« neji po Jugoslaviji dne 13. t. m. ob 20. un zvečer v veliki dvorani hotela Union. Pre« davanje bo velezanimivo, spremljalo ga bo 140 samo izbranih skioptičnih sišk.
Predavatelj, ki je, kot znano, dober go« vornik, nas povede v kraljestvo širom sve« ta znanih vrhov: Junsfrau, Aletschhorn, Fmsteraarhorn, Schreckhorn in dr. v času, ko so ti vrhovi dosegljivi samo s smučmi a še to le pogumnim, tehnično popolno« ma izurjenim smučarjem. Predavatelj nam bo na podlagi številnih (ca 140) prelepih posnetkov nanizal svoje lepe spomine, ki jih je doživel v tej veličastni gorski nara« vi sredi viharja, bobnenja plazov in snež« nega meteža. Bernsko višavje, ki meji na severu na reko Aar s prekrasnima Thun« skim in Brienškim jezerom, t juga ga pa obkroža Rodan do izliva v Ženevsko jeze« ro, je ena najimpozantnejših skupin Cen« tralnih Alp, j« pravi raj širnih ledenikov, največjih v Alpah. Pogled nanje s severa spomladi, ko v dolini cveto kostanji tn oživlja travo prvo zelenje, dočim na jugu ie neizprosno gospodari ledena zima, tvo« ri bajen kontrast s cvetočo riviero Thun. Tnterlaken na severu.
Alpinsko smučarstvo, ki se po svojem značaju v marsičem loči od navadnega športnega smučarstva, katerega domovina je Norveška, zahteva predvsem vzvežbanih in vztrajnih alpinistov in daleko večje teh« nike, je važna panoga alpinizma in Kora« nekovo predavanje nam bo gotovo nudilo novih vidikov v pojmovanju gorskega športa, ki je v gorati Sloveniji danes že na zadovoljivi stopnji. — TK. Skala,
Službeno iz LLAP. iN a izredni glavni skupščini dne 4. t. m. je bil izvoljen sle« deči upravni odbor: preds. Ante Sneler, podpredsednik svet. Dekleva Ivan, tajnik Kramaršič Vlado, tehn. referent Gnidovec Ante, blag. Rova«. Dorče, odborniki Oblak Avgust, Pevalek Mirko, prof. Oop Josip, Samuda Otmar, nadz. odbor Hafner Mijo in ravnatelj Šetina. — Prva seja novo iz« voljenega upravnega odliora se vrši danes v sredo ob 20. uri v posebni sobi kavarne Evropa. Z ozirom na predstoječo savezno glavno skupščino je seja izredne važnosti, vsled česar naprošamo vse gg odbornike, da se je zanesljivo udeleže. — Ponovno pozivamo bivšega tajnika komisarijata ao» •poda Oktavija Čeka, da zanesljivo preda tekotr današnjega dne arhiv podsveza v kavarni Evropa v smislu dostavljenega mu dopisa. — Tajnik.
Službeno iz LNP. Redna seja poslov« nega odbora se vrši danes, v sredo ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Tajnik II.
2SK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 20. pri Kmetu. Prosim za polnoštevil« no udeležbo radi važnega dnevnega reda. Tajnik.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Da« nes ob 15. trening vseh nogometašev. Zbi« rališče pri Kačiču. Točno in polnošteviltio! Načelnik.
ŽSK Hermes ima danes ob 20. uri iz« jemoma plesne vaje v hotelu Bellevue.
Koiumiki Savez SHS, Pododbora Ljub liana. V sredo, dne 7. t. m; se vrši v - re« stavraciji <rZvezda» sjx>rtni večer, razde« liter diplom in kolajn s predavanjem o razvoju slovenskega kolesarstva. Začetek ob 30. uri. — Vsi kolesarski khibi Staven i« ;e se vabijo k poinoštevrini udeležbi. — Odbor.
Mednarodni kongres za tujski promet
Komunike generalnega sekretarijata.
Na letošnjem mednarodnem kongresu za tujski promet, ki se je vršil v naši državi, so biie zasiojMne Avstrija, Belgija, Bolgarija, Grčija, Anglija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norve&ka (švedska). Madžarska, Poljska, Rumunija, Švica in Turška. Večinoma po delegatih, ki so za tujski promet do-tifne države najmerodajnejši. Francija in
moram peljati. Halo, gospod Frugeres!« Med vrati se ie pojavil slikar.
> V pičli uri se vrnem. To rekši je odpeljal konja na drugi konec vasi. Ko se ie vračal, je obstal pri vsakih vratih in kiicai ljudi: ;-Lepo istorijo vam moram povedati... Gospa baronica je notri pri slikarju... Ha, ha! Mislim, da ne izbirata leče! Gospodu baronu poganjajo najbrže prav lepi rogovi, stavim da!«
To je bila senzacija v vasi! Vsi so molili glave skozi okna. ko sta stopila gospa baronica in njen kavalir iz bajte očke Buca. Ali se je kaj dogodilo med njima? Nihče ni mogel povedati. Videli so samo, kako je Frugeres galantno pomagal baronici na konja in nežno pritisnil njeno roko k svojim ustnicam. Amazonka je odhajala, a se je večkrat lire peneče ozrla na bajto in na slikarja ... Kakšno pohujšanje!
V ponedeljek zarana je Buc zmagoslavno sklical vso vas. Tedajci pa se je pojavil baron in ie zaklical po svoji navadi: Dobro jutro, očka Buc, žena te vara!«
Vsi. ki so stali okoli stoječi, so se za-smejaii tako giasno. da je Francheville osupnil; nikoli še ni bil deležen takega priznanja še očka Buc s svojimi malimi strupenimi očmi in brezzobimi usti se je veselo muzal ko je prijel za čepico in odgovori!: »Hvala lepa. gospod baron, prav tako je kakor pri vas.«
Španija sta opravičili svojo odsotnost, Rusija in Finska se pa nista udeležili kongresa, . ker Se nimata oficijelnih organizacij za propagando turoma.
Kongres je otvoril v Beogradu trgovinski minister, na kar so se vršila zborovanja v raznih mestih Jugoslavije, večinoma pa na parniku Jadranske plovidbe >Ka-ragjorgjet, ki je vozil udeležence ob dalmatinski obeli. Pri tem so se udeleženci seznanili t vsemi večjimi kopališči in letovišči naše države. Kongres je razpravljal o vseh za turizem važnih problemih. Na dnevnem redu je bilo med drugim vprašanje žepnega mednarodnega voznega reda, ki bi bil zlasti dobrodošel ameriškim turistom na potovanju po Evropi. Da se doseže čim večji uspeh v propagandi tujskega prometa, je bilo sklenjeno, da bodo oficijelni uradi za propagando tudi v bodoče brezplačno zalagali turist-ofJice s propagandnim materija-lom.
Splošno je vladalo naziranje, da ovirajo razvoj turizma mučne procedure s potnimi listi in vizumi. Glede propagande v Ameriki je bilo sklenjeno popularizirati tujski promet potom skupnih oglasov v ameriškem tisku in izdati posebno brošuro, v kateri bo imela vsaka na kongresu zastopana država na razpolago dve strani. Brošura se bo tiskala v en milijon izvodih Vse države so obljubile podpirati mednarodne turistične razstave, novinarsko propagando in poset novinarjev. Bodoči kongresi bodo dostopni vsem novinarjem, da se seznanijo z delom turistovskih organizacij v poedinih državah. Na vseh sejah se je pokazala resna volja za skupno, delo, ki pa ne sme ovirati propagande poedinih držav za svoj tujski promet.
Generalno tajništvo v Haagu se je zahvalilo po kongresu s posebnim dopisom našemu trgovinskemu ministru dr Spahi za gostoljubnost in brezhibno organizacijo kongresa, kakor tudi ekskurzije po našem Pri-morju. Udeleženci so bili z ogledom naših mest, kopališč in letovišč zelo zadovoljni. Vrnili so se kot najboljši propagatorji za našo državo in bodo storili vse, da se zanimanje za jugoslovenska letovišča v inozemstvu čimbolj poveča.
Nadaljni rezultati nedeljskih občinskih volite? v mariborski oblasti
V srezu Maribor levi breg: Ceršak: Včerajšnje poročilo le treba korigirati v toliko, da ie bila napredna samo prva lista, ki je dobila 4 mandate, obe ostali listi pa sta bili klerikalni Ostali sta s 3 mandati v manjšini in le ta občina, domovina g. Žebota, po dolgih boiih prešla v napredne roke.
Gradišče: Lista dosedanjega župana s. Krampia 70 glasov in 5 mandatov. Kmečka lista 25 (2)
Vukovski dol: naprednjaki 53 (4). SLS 52 (3) Občina ostane v naprednih rokah Sp. Duplek: Obe listi SLS. Prva 50 (3), druga 63 (4).
Sv. Križ: Tri SLS liste 118 glasov (6). 3 napredne list? 68 glasov (3)
Sv. Marjeta ob Pesnici: Obe listi kompromisni Prva 52 (4). druga 43 (3)
Senarska: Napredna lista župana Vrači-ča (SDS) 40 (4) obe klerikalni 34 (3)
Sv. Benedikt: SLS 49 (4), Liudska stranka I 51 (3). Lista združenih kmetov 14 (1), Ljudska stranka II 16 (1)
Trotova: SLS 42 (6). Kmečko-delavska stranka 12 (1)
Sv Troilca: SLS I 29 (3), SLS II. 19 (2), Narodna gospodarska lista (napredna) 11 (1) obrtna (napredna) 14 (1)
Čagona: Volilci gospodarske stranke 14 (1). SLS 61 (6).
Žikarce: Obe listi SLS. Prva 49 (4), druga 29 (3).
V	srezu Ljutomer: Veržej: SDS 5, SLS 4
Mala Nedelja: SLS 5, naprednjaki 4. Radoslavci: naprednjaki 5, SLS 2, neopredeljeni 2. Moravci: SLS 5. naprednjaki 2. Ključarovcl: SLS 3. lista župana Znidari-ča 4.
V	okraja Ormož:
Vltan: Vseh 9 odbornikov naprednih. SLS dobila komaj S glasov.
Vodranci• Kompromisna lista (SLS 6. naprednjaki 3). Jastrebci: samo lista SLS.
Poziv vs*m izseljencem, ki se vračaio v domovino
Zagreb-SpHt koncem novembra Od organizacij izseljencev v Splitu ln Zagrebu smo prejel' naslednji poziv:
Skrajni čas je. da se v naši državi posveti veži a pozornost izseljenskemu vprašanju Tudi na§3 država bi morala sistematično skrbeti za stike z našimi izseljenci, da bi na ta način en milijon naših izseljen, cev živel v kar najtesnejši zvezi z domovino.
Zaio pa je potrebno sodelovanje vse naše javnosti, najbolj pa nas izseljencev, ki se vračamo v domovino tn se predobro zavedamo, kaj pomenijo za nas in za ves naš narod omejeni in nezadostni stiki naših izseljencev ta ki hočemo, da se tudi pri nas, slično kakor Prt drugih narodih, katerih emigracija je številna, uvede v tem pravcu kar najofošrrnejša akcija tako v izseHeni-štvu kakor v domovini
Zaradi tega vas pozivamo, da stopite v kolikor mogoče intimne stike z organizacijama v Splitu in v Zagrebu zaradi priprav za izselieniški kongres, ki se bo vršii v zfc. četfcu prihodnjega leta Kjerkoli živi nfeko-, liko izseljencev, ki so se vrnili v domovino, naj se organizirajo in dogovore, kdo jih bo zastopal na kongres" če se ga že sami ne bodo mogli udeležiti Vse informacije se dobe: V Splitu na Francoski obali 5, v Zagrebu pri g. M. Bartulici, tajniku organizacije izseljencev, Akademski trg 12.
»Skrivnostni umori nad Črnomljem" in moja zadnja beseda
Poklical sem očete na odgovor, la mi je nekoč izza plota že pobijal šipe na oknih moje hiše, in jih sedaj pobija sredi cesta, stoječ in kričeč, — zmotil sem se: bH je to pot njegov fant, za katerega se zavzema sedaj njegov oče. No, p« saj ta zmota ni tako težka: familija je ista.
G. dr. Ignacij Malnerifi jje ostal navzlic mojemu odgovoru in navzlic uničujočemu ^Poslanemu*, g. šerka neizprosno nepoc učljiv. Deloma seveda ironije niti razumel ni (— tiskovna napaka 1527It), deloma ope» rira z metodami (davki, žandarji, naloge porote, potvore zmirfa, netočna dejstva itd), katere naj radi tiskovnega zakona kvalificira bravec sam.
Eno pa stoji: zemlja se vrti kakor to tr« dijo astronomi, pa naj potem njihovim iz° sledkom ugovarjajo vsi lajiki vsega sveta.
Ce končno • omisli g. Malnerič, da sta znanstveno spoznavanje in v prvi vrsti na njej temelječa humanost nezdružljiva, se moti. Prav tako, kakor če misK, d« se hu» manost in borbenost izključujeta. Kajti po bijati nepoučenost m nepoučljivost, površ« nost in nekritičnost, borniranost in bru« talnost, kjerkoli in kadarkoli jo najdeš, je brez dvoma eminentno prosvetna in z njo humana naloga. In zato tudi etična. In če jo po svojih skromnih močeh vršim, me* r.im, da mi to ni v sramoto.
Dr. Ivan Robida.
Porota
Smrtna obsodba Terezije Šolarjeve pred mariborsko poroto
Maribor, 6. decembra.
V tokovcih pri Murski Soboti » našli dne 6. februarja t. 1. daleč proč od domače hiše mrtvega posestnika Štefana Soiarja z razklano glavo. O morilcih ni bilo sledu, vsakdo, ki je videl mrtvega Šolarja, pa je bil prepričan, da je bilo morilcev več, kaj« tt mrtvi Šolar je imel 14 ran.
Ljudski glas je kmalu našel sled za zlo« črnskimi rokama. Domačini so orožnikom povedali, da se je z umrlim mnogokrat prepirala njegova žena Terezija Šolar in hčerka Frančiška Jakiša, tudi pretepali sta ga že, celo s sekiro, ker jima ni hotel iz* ročiti posestva, ampak ga je namenil svo« jemu sinu Jožefu Šolarju Obdolženi ženski pa sta odSočno tajili krivdo na umoru, ter obdolžile sina, oziroma brata Jožefa So« larja. Mati Terezija Šolar je pravda, da je tisto noč odšel mož v hlev krmit krave, potem pa ga ni več videla. Pač pa je zju« traj baje slišala lajanje psa, šla ven in vi« dela pri hlevu Jožefa Soiarja poleg njega na tleh pa nekaj belega. Šolar je tedaj za« grozil, da jo ubije, 6e kaj pove. O tem oi nič -povedala hčerki, ker se je baje bala sina Šolarja. Laž obeh žensk pa je imela kratke noge. Orožniki so šli v hišo šolar« jevih in našli takoj nepobitne dokaze, da je bil pokojni Šolar zavratno v spanju umorjen s sekiro, na postelji.
Postelja je bi3a na novo prekrita, toda cb straneh so lepeli krvni madeži, ravno tako na stolu, na kolovratu in klopi. Za temi sledovi so preiskali še obleko obdol« ženih in našli na površniku hčerke Franci« ške Jakiša in na krilu žene umrlega lerva* ve madeže, čeprav je bilo krik* že izprano in se je sušilo na vroči peči. Pod posteljo je ležal moker izpran predpasnik hčerke, in druge mokre krpe. V peči so iztaknili v pepelu krvave krpe in krvavo slamo. V kuhinji pa krvave burklje, grebHoo in kr« vavo sekiro. Stena je bila oškropijena s krvjo. Orožniki so preiskali tudi dvorišče in našli na visokem kupu gnoja zakopano s krvjo oškropljeno slamo.
Nadaljna preiskava je dognala, da je pri šla prejšnji dan žena umorjenega k sose» dom po trage, katere je prejšnji teden po« sodila. Prišla pa sta tudi dva lovca Florjan Lengel in Štefan Zrinski, ki sta usodno noč od sobote na nedeljo v bližnjem gozdu lovila lisice. Ko sta okrog tretje ure z ju« traj šla v grmovju, sta videla priti obto« ženko Terezijo Šolar in Frančiško Jakiša ter njenega moža Erno Jakiša, ki je nesel na rami trage. šli so proti domu iz one smeri, kjer so našli drugi dan ležati pokoj« nega šolarja. Frančiška Jakiša je začela te« daj naenkrat stokati: Joj, bog moj, Erno Jakiša pa je rekel: nekaj časa vaju še spremljam, da vaju ne bo strah. Erno Ja« kiša namreč ni bival skupaj s svojo žena Ko je ob priliki obdukcije Florjan Lengel obdolženki Tereziji Šolar očital umor nje« nega mOža, mu je ta zagrozila s požigom, če bo še naprej govoril.
Krvne madeže pa sta hoteli obdolženki označiti s krvjo svinje, katero so baje prej šnji teden klali. Prva obdolženka se je še tolažila proti priči Francu Litropu, da bo za njo dobro, če se ne bo spoznalo, da se nahaja na najdenih rečeh človeška kri. Drugo pričo Vere Szeredy sta obdolženki v preiskovalnem zaporu izpraševali, če bo sta ustreljeni ali obešeni. Predsedniku je enkrat Terezija šolar tudi priznala, da j« v prepiru v hlevu na postelji ležečega moža udarila s sekiro po glavi, a že v nasled« njem trenutku je priznanje zopet prekli« cala in trdila, da je pokojnega moža umo« ril sin Jože Šolar.
Sodni izvedcnci so seveda takoj ugotovili človeško kri n« najdenih madežih. V gozdu blizu hiše umorjenega so našli čez par dni še krvavo rjuho, slamnjačo in per« je iz podvzglavnika prvoobdolženke. Dru« ge priče so zopet videle tisto jutro okrog 4. ure priti obtoženca Erno Jakšiča od hi« še pokojnega. In tako prihaja obtožnica so glasno z ljudskim mnenjem do zakljuSka, da so mogli biti zahrbtni, zverinski morilci edino Terezija Šolar ter Frančiška in Brno Jakšič.
Razprava je trajala do 10JO, nakar so porotniki potrditi glavno vprašanje, da je
Terezija Šolar kriva umora svojega moža in hudodelstva obrekovanja, ter je bila nato obsojena na smrt na vešalih
in v plačilo zasebne odškodnine obreko--vanemu smu Šolarju v znesku 4250 Din. Nasprotno pa so porotniki zanikali krivdo soobtoženifi Franca in Erno Jakiša. ki sta bila oopolnoma oproščena in sta takoj od« šla domov.
Dopisi
ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo vabi na kencert, ki se bo vršil drevi ob 20. uri. So-dfclnje kvartet iz Maribora in salonski orkester čitalnice iz Slov. Bistrice. Ne zamudite izrednega užitka in posetite prireditev v najlepšem številu! Zdravo!
SV. LOVRENC POD PROŽINOM. Tudi pri nas se biie hud boj za občinske volitve, ki se bodo vršile v nedeljo, 11. t. m. Postavili smo tri skrinjice. Prva ie SLS, druga »Neodvisne kmečke delavske zveze« iu tretja «Socialistične kmečko delavske zveze* Pretečeno nedeljo, 4. t. m., ie sklicala SLS volilni shod. Poslali so v Celje po časti tega gospoda patra kapuci-na, ki je daroval tukaj sv. opravilo z namenom, da privabijo klerikalci na shod kar največ volilcev. Poklicali so na shod razen domačih tudi govornike iz Ceiia. Prišla sta govornika advokat dr. Anton Ogrizek in tajnik SLS Fran Dovnik. Kakor vedno, so se tudi takrat hoteli posluževati za svoi Shod tukajšnjega pokopališča pred cerkvijo, ker so bili mnenja da ie SLS itak klerikalna in rma pravico zborovati na njivi miru, ker se tukaj počutijo najbolj varne Ali zmotili so se. Višia oblast iim ie zborovanje na pokopališču še pravočasno za-branila. Takoj, ko so volilci zvedeli, da ie shod na tem kraju na prostem zabraitjen, se je vse ženstvo in polovica volilcev razšla. Ostalo je pred cerkvijo nekal radovednežev, ki so bili klicani v župnišče. Vseh zbranih ie bilo kakih 50 poslušalcev, med temi blizu 40 nasprotnih strank Prvi Je govoril g advokat dr Anton Ogrizek o delu v oblastni skuoščini kako bodo spomladi zidali hiše v Celju, RogaSki Slatini, v Dobrni. v Čakovou in Dolini Lendavi kar seveda nas St Lovrenčanov nič ne zanima, ker vemo. da stane vse to ogromno denarja in da zadene tudi nas davkoplačevalce Nas zanimajo sedai samo občinske volitve ta njeno gospodarstvo, o tem nam pa gospod doktor ni nič povedal. Nato je govoril obč!nski odbornik g Ivan Feren-čak o občinskem gospodarstvu. Omenil ie med drugim tudi. da ie občinski odbor prejel za letne izdatke okoli 30.000 Din. Ker pa je povodenj porušila mostove, so si morali izDosoditi nri delavca odbornika Frana Rozmana nadaljni 30.000. ni pa omenil. ali dinarje ali krone in na kako visoke obresti, in ali ie zopet vse poravnano. Zadnji ie govoril g. Jočef Gaišek (Loški Pe-pek), ki je navduševal volilce, naj se ta teden pozdravljalo »Zivio prva«, nakar so dali medklice »Zivio druga« in »Živio tretja«. Nato so volilci odšli s prepričanjem, da na dan volitev dne 11 decembra 1927 vsi vržejo svojo kroglico v drugo in tretjo skrinjico. — Opazovalec
ŽABNICA PRI SKOFJI LOKI. Tudi v naši vasi se je z zimo začela nova gledališka sezona. Kakor vsako leto je tudi letos dramatični odsek gasilnega društva pridno na delu. — Tako bo prired'1 v soboto, dne
10.	t. m. ob pol 20. zvečer in v nedeljo, dne
11.	t. m ob 15. popoldne Cankarjevo dramo »Hlapcic Vsi okoličani se vabite, da se pokvoštevilno udeležite. Sploh pa se opaža v naši vasi nekako prerojenje oo raznih zar drtigah in drugih ustanovah.
DIŠAVE »SLON* so že pred mletvijo do dobra očiščene in zmlete ponovno presejane ter kot take le v zavitkih stavljene v promet.
Žrebanje drž. razredne loterije
Beograd, 6. decembra.
Danes so brii izžrebani naslednji večji dobitki:
20.000 Din dobi srečka 85.181. /o 10.000 Din dobijo srečke: 40.480, 44.268 71.540 in 120.178.
Po 4000 Din dobijo srečke: 45.788, 51.872 74235, 75.883, 77.579. 93.830 in 111.241.
Po 2000 Din dobijo srečke: 2732, 2871, 4459, 5021, 5186, 5966, 6264, 6720, 8284, 10.078, 10.460, 11.170, 11.597, 13690, 14.686, 14.969, 16.223, 17.090, 17.896, 18.048, 18.534, 18.766. 19.263, 19.727, 20.700, 20 814, 21341, 22.146, 22.759, 25.914, 26.839, 28.212, 28.355, 29.628, 37.965, 42380, 46.572, 49.070, 53.787, 55.053, 57.414, 59.476, 61343, 62.578, 62.813, 63.431, 65.295, 65.462, 67.954, 71.444, 72434, 73.339, 74.816, 75.299, 76309, 79.541, 83.467, 85.159. 85.377. 85.871. 86.808, 88.271, 88.499, 90.238, 90.429, 94.816, 95368, 95341, 96.004, 96.537. 97.180, 98.404, 98.746, 101.665, 102.148 104.921, 105.197, 106.805, 106.884, 106.629, 108.836, 111377, 112.645, 113.837, 114.828, 114.985, 116392, 119.763, 120.739. 130.879, 121.449, 122.415 in 123.904.
Illllllllllllllll
Čista polt, nežna koža«
Kakor pomlad sama, je milina mladostno sveže kože, ki pa lahko ovene. Oster srak, izvr« sevanje poklica, domače delo itd ji škoduje. Že mala upora« ba snežno«bele in nežno duh« teče Nivea«creme varuje in leči kožo. Vendar samo
Nivea-crema.
minimumu
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (228 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (379 m 4 kw). PRA« GA (349 m 5 kw), LONDON (Daven« try 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 ro 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw). DAVEN« TRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 13» m 30 kw).
Cstrtek, 8. XII. FRANKFURT 19.30: Akademski koncert. — 1. Reger: BScktmova saita. — 2. Schomann: Simfonija v D - molu. — 3. Brahms: Klavirski koocert v P - moto. 4. Beethoven: Leonorina uvertura it. 3. LANGENBEG 18: Koncert batalajk io bando-nijev.
30: Orkestralni koncert. — 1. Haydn: Simfonija v D - duru. — 2. Mahler: Otroške i« žalne pesmi. — 3. Schomann: Klavirski koncert v A - molu. — 4. Beethoven: Peta simfonija v C - molu. STUTTGARtT 19.30: Prenos akademskesa koncerta iz Frankfurta. PRAGA 19.30: Simfoničen koncert. — 1-Brahms: Simfonija v C - molu. — 2. Reger: Variacije na Mozartovo temo. — 3. R-Strauss: »Pavliha« LONDON 20.15: Mendetssohn: »Pesmi brez besed«.
ZAGREB 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage.
BRNO 19.30: Prenos simfoničnega koncerta ie Prage.
RIM 20.40: Koncert orkestra in solistov. DUNAJ 21.30: Komorna glasba. — 1. Boccheri-ni: Godalni kvartet v C - dura. — 2. Men-deissobn: Godalni kvartet v D • duru, op. 44 št. 1.
DAVENTRY 21.45: Orkestralni koncert.
23,13: Bachova in Chigueliova skladba za zbor.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 21: Pevski koncert.
Petek, 9. X1L BERLIN 20.30: Simfonični-koncert. — 1. Bach: Brandenburški koncert št. 3. — 2. R. Strauss: Koncert za rog in orkester. — 3. Beethoven: Simfonija št. 3. 22.30: Potjnden koncert orkestra in so-Hstov.
LANGENBERG 20: Koncert solistov in komornega orkestra. STUTTGART 20: Božični koncert. — 1. Corelli: Božična godba. — 2. Haydn: Simfonija v B • duru. — 3. Bach: Božična kantata za tenor, bas, mrfani zbor, cimbale, orgle in veliki orkester. PRAGA 20.10: Zabaven večer. LONDON 20.15: Mendelssohn: »Pesmi brez besed«.
21.05: Simfoničen koncert. (Nadaljevanje ob 22.35.)
ZAGREB 20.30: Klasičen večer. (Iz Shakespearove drame »Kralj Lear«.) BRNO 19.15: Klavirski koncert. RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert
lahke glasbe. DUNAJ 20.30: Obcrleithner: »Železno razpelo«;
opera v 3 dejanjih. DAVENTRV 21: Prenos iz variieteia. Sledi instrumentalen koncert. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta
z filharmonije. STOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert.
Sobota, t«. XII. FRANKFURT 20.15: Koncert španskega kitarista Miguela Siobeta. LANGENBERG 18: Orkestralni koncert. — 1. Sibeiius: Historične scene. — 2. Oberthur: Romanca 2a harfo in orkester. — 3. Turin«: Sevitlanska suita. STUTTGART 20.15: Komorna giasba. — t. Bre-val: Sonata za čelo in klavir. — 2. Schu-mana: Klavirski trio št. 1. Sledi »Lov za srečo«.
PRAGA 19: Smetana: »Vdovi«. (Prenos iz Narodnega gledališča.) LONDON 20.15: Mendelssohn: »Pesmi brei besed«.
20.45: Koncert vojaške godbe. ZAGREB 20.30: Koncertni večer. BRNO 19: Prenos iz Narodnega gledališča v Pragi.
DAVENTRV 23.15: Koncert komorne glasbe. VARŠAVA 20JO: Koncert lahke večerne glasbe.
Pred o si nabavt'e m-satni <tro| s og'eJte stroi
„Tr umph"
modei tO
Glavno zasopstvo za Slovenijo
Lud • Ik Žitnik
L-ubl ma Kolodvor ska ulica v6. dvorišče
Dr. Stanislav Lapajne
odvetnik v Ljubljani
naznanja, da je otvoril svojo pisarno in jo pridružil odvetniški pisarni g. dr. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljub« ijani, Aleksandrova cesta št. 2, I. nadstr. (palača Ljub« Ijanske kreditne banke).
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJubljana, Masarykova cesta f (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
KOSTANJEV TANINSKI LES
kupuje stalno
Ffa&t H. KtsMlMlt.
SALAMI
prvovrstno novo robo uleiane
dobita povsod
r'tva hivatska tvornlca «a-ain. suhega mesa in masti
I Minite M
d. d. Petrinj«
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Franc Paine. Ljubljana, Celfe - Maribor
S. R. Minclov:
Atlantida
Mahoma me je porazila njegova slišnost z oživelim in važnim porcelanastim Kitajcem.
»Ladje? In zakaj po zraku?...« sem se začudil.
»Da, niso imeli naših siromašnih aero-planov in zrakoplovov, ampak prave zračne ladje! Ponavljam, Atlantidci so znali in vedeli več od nas! A na ladjah skupine ljudi, sredi med njimi — Zevs. veliki umetnik — Apolon, najlepši kra-sotici — Venera in Diana, ves cvet uma fn talentov...«
»Vi ste pesnik!!!...« sem rekel. »Vaša slika je res imenitna za fantastičen roman!«
Profesor je zmaja! z glavo.
»Ni to fantazija!...« je rekel zamišljeno. »Fantazija je vedno za resničnostjo! ...«
Od hiše je urnih korakov prihajal lo nama poln in plečat gospod v beli flanelasti obleki; v njem sem spoznal svojega prijatelja. Panama mu je tičal skoraj na tilniku, temno bradico mu je na-lik preči delil v sredini siv pramen.
Ko me je zagledal, mi je pomolil obe roki naproti.
»Evo ga! . . . Pozdravljen, prijatelj!«
je vzkliknil, ko je prihajal k nama, motreč me s svojimi teannimi očmi. Na profesorja se ni niti ozrl.
»Lejti si no, pa kakšen balon smo si pripasali?! . . . je dodal, me pogladil po životu in sedel med naju.
»Nu. tudi vas je pošteno napihnilo na vse tri strani! . . .« sem odvrnil.
»Da, da! Težak, debel sem postal!« je z nasmehom pritrdil Ivolgin. »Kaj hočemo: leta tečejo, nič ne rečejo!...«
Začela so se običajna vprašanja. V tekto pogovora sem se uveril. da je bila Ivolginova debelost nezdrava; lice mu je bilo videti velo, oči, ki so bile za kratek čas oživele, so izgubile blesk in so se trudne zaprle.
»Kaj, ali ste zdravi?« sem vprašal.
»Kakor vol! . . .« je bil odgovor. »Nekoliko prenaporno delam . . .«
»Resnica!« je potrdil profesor. »Pretiravate, prijatelj! . . .«
»S čim se pa ukvarjate?«
»Skupaj s profesorjem se baviva . . . s spiritualistiko!«
Ostrmel sem. Ta zdravi možek s svojimi nazori je bil vedno tako daleč od vsega meglenega in fantastičnega!
»A, tako?!« sem dejal. »Nemara pa celo mizice vrtite?«
Ivolgin je sklonil glavo; lasje na njegovem temenu so bili silno zredčeni.
»Tudi mizice vrtiva! . . .« je pritrdil. »Zakiaj se čudite? Več je stvari na zemlji, Horacij . . . itd.«
»Kaj vaju pa zanima pri tej stvari? Kaij sta dosegla?«
»Zanima naju neznano. Dosegla pa sva mnogo: sedaj imava zelo važne pogovore z Zevsom.«
»S kom?!« sem strme vprašal. Zazdelo se mi je, da se prijatelj šali ali pa da je zblaznel, toda ne — izraz njegovega obličja kakor tudi njegovega soseda je bil docela normalen in resen.
Lahno sem ga podrmal za rokav.
»Velecenjeni, ali je pri vas tu-le vse v redu? . . .« sem polglasno vprašal, kažoč s prstom na svoje čelo.
Ivolgin in profesor sta se spogledala in nasmehnila .
»Vidite . . .« se je obrnil k njemu profesor, »tako ljudje splošno sodijo — kar je nepojmljivo, to je tudi nenormalno! . . .«
»Vse je v redu, dragi prijatelj! . . .« mi je odvrnil Ivolgin. »Rečem vam pa, da me je 151etno opazovanje blaznikov uverilo, da še ni znano, kdo je bolj normalen — oni ali mi, ki smo zdravi!«
»To je?«
»To, da ves svet, vsaka stvar v njem dejansko sploh ni to, za kar jo mi imamo! Vzemimo kar nebo — saj je sinje,
v resnici pa ni tam nikake sinjine in medplatneni prostor je črn kakor saje v dimniku! Ako nismo mi bolni, ki vidom »sinje« nebo, zakaj bi smatrali za boine one, ki vidijo, da je črno? To ni znak bolezni, ampak je čisto priprosto. Kakor vse »halucinacije«, rezultat večje dovzetnosti ali občutljivosti človeškega aparata. Naj povem v prispodobi: mi, zdravi, smo ljudje, ki hodimo v gosti megli po ozkem grebenu visokega zidu. Ničesar ne vidimo skozi njo, ampak samo slutimo . . . Drugim pa se zavesa včasi odgrne ... to so po našem mnenju blazniki!«
»In — ali je interesantno. kar vam je sporočil Zevs?«
»To je pa njegova stvar!« Ivoigin je pokazal z roko na profesorja. »Konstantin Borisovič, pripovedujte!«
Starec si je položi! roke na kolena in se je z vsem telesom nagnil naprej.
»Poslednja leta Atlantide so bila strašna! . . .« je začel z glasom, s kakršnim začenjajo profesorji svoja predavanja. »Prebivalstvo se je bilo izredno pomnožilo; ekonomska kriza je bila silovita, toda s prav redkimi izjemami se ni hotel nihče preseliti v divjo, z ledom pokrito, negostoljubno Evropo ali v Afriko, polno strašnih zveri. Življenje
je postalo neznosno; od zlobe zaslepljeni proletarijat se je spustil v srdito borbo s kulturo, z inteligenco, s kapitalom in jih je vrgel ob tla. Po vsej celini so se začeli pokolji, požari, ropanje, klanje starcev in otrok; z ognjem in mečem se je uničevalo vse, kar je bilo v tisoč-letih zgradilo delo in znanje . . .
Zevs je bil največji inženjer Atlantide. Četa najboljših in najbolj nadarjenih ljudi se je strnila okoli njega za poslednji boj in je z električnimi puškami in ubijajočimi žarki branila korak za korakom njegov dvorec, toda razjarjeni element je zmagoval: sovražnik je vdrl v kleti in se je pripravljal, da požene poslopje v zrak. Na ploščati srrehi dvorca so stale v popolni pripravljenosti tri srebrne zračne ladje. In Zevs je dal znak, da naj se umaknejo in zasedejo ladje.
Zevs je bil med onimi redkimi, ki so vedeli za skrivnost o praznini pod celino. Vedel je, da so dnevi Atlantida šteti. Na to so ga opozarjali čedalje bolj pogosti potresi. Kjer je bilo mogoče, je zgradil pod zemljo orečudne stebre, toda ker je slutil izhod borbe s podivjano maso. je dela opustil in je podmi-niral glavne skale, ki so držale oboke.
(Konec jutri.)
Naročila, uv osa- dopiso-. ILcoča,jq, nahJi- oglasov, j t, poslah, na. Oglasnt, otL daLak -Julm,', IjnJbljanM,, VrtsiriLova+.TaLsl-z^gi
JLali oglasi, hi, služijo v parnudovalrui. tn, roajaL na, ruuruuvt, občinstva,- vsaka besada, sopar- -Naj-msinjsi zstasak Vin, 5 -. Vruiojbuui, za, šifro Pmj-.
Ujt, pristojbina. jp^vpoAa, ti obuvam. e tuaročiU>m,, so" ctrs* oglasiti*- pnobcuo čtkovtu, račun, poibu. Hranilnic* Qub!jaJia.st ttSjz.
m.***^, d&pvr<nranfa ut, oglasi, hrgoufks&a, al* rrddasnMga, zsULČaja,'. vsaka, buida/	— Naj-
nanjli znsstk Vin, to-~. Vristojbina, ta, šifra JJia, 5---
Vino čez ulico
črno liter . . . . 10 Din belo liter . . . . 11 Din jamčeno pristno priporoča Tinčka klet na Sv Petra cesti 43.	39721
80—100 Din
fin! damski žametasti klo-buftki v modni lopi št. 10, Vodnikov trg.	39762
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer » LJubljani,
Valvazorjev teg	196
Snežne čevlje in galoše
sprejema v popravilo tvrdka S. Tre-bar, Sv. Petra c. 6.
37513
Hotel. Vratarja
zmožnega nemščine in italijanščine, s kavcijo ter dobrimi spričevali sprejme hotel štrukelj.	397«
Železne obroče
za barele in sode od 2— 3001. enkrat rabljene, ter doge za s o d č k e od 30 1 proda F. .Cvek, Kamnik.
39278
Dipl. inženjerja
začetnika sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo zahtev na podružnico »Jutra* v Mariboru pod •Diplom, inženjer«. 39770
2 stroja za elektri-ziranje
eden na cestni tok in eden na galvanični tok, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*.
Velik dobiček
Iščem moške in ženske v vseh mestih za razprodajo novega patenta. Ponudbe pod »Rapid. na oglasni oddelek »Jutra.	39620
Instrukcijo
iz vseh gimnazijskih predmetov daje visokošolec. — Uspeh siguren. Dopise na oglasni oddelek »Jutra. pod Uspeh 33».	39733


Brivski pomočnik
dober delavec. lahko takoj dobi =talno službo. Gabrijel Vajt, salon za dame in gospode v Kranju 39695
Dijakinja
višješolka želi inštruirati za stanovanje in zajtrk. — Dopise je poslati pod šifro .Vestna 730» na oglasni oddelek .Jutra., 39736
Čvrstega vajenca
sprejme taknj za ključavničarsko obrt eventuelno tudi s hrano in stanovanjem v hiši. Leop Grošelj, k i ji; 6.. v mojster, Ljubljana 7. Vodnikova cesta 25.
39666
Trg. vajenca
pridnega in ooš.enega. ki ima res veselje do trgovine. sprejmem listi, ki so dovršili najmanj i razreda srednjih šol. imajo prednost — Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na tvrd ko V Avsee. trgovina z mešanim blagom. Št Vid pri Stični. Dolenjsko 39367
4gilne zastopnike
sprejme v vseh krajih S!o-vt-irije ;n Prekmurja sve-tnvna zavarovalnica Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra, nod .Dober zaslu Je k.	37364
Natakarico
s kavcijo sprejmem v prometno gostilno poleg Ljubljane. Dopise in; Zadruga gostilničarjev, Ljubljana — okolica.	39724
PoStrežnico
mlajšo k; je že služila kot sobarica, sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
39713
Brivski pomočnik
dober delavec, ki zna striči tudi na bubi. lahko dobi takoj stalno službo brano in stanovanjem hiši ter plačo po dogovOTU Karel Doležal. brivec. Je-žica štev. 56 pri Ljubljani 39716
Frizerko
prvovrstno — z večletno prak;o. spr";mem s 15. de-.'-mbrom ' Plača 1800—2(100 Din. — Frizerski .Salon Split. Narodni trg
»t. 15.
39706
Postrežnico
sprejmem ia dopoldan Nas'ov v oglasnem oddelku •Jutra..	39730
Potnico
za obisk privatnih strank T.Hhljnni in okolici, sprej-J.;«™. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 39729
SDretno šiviljo
ta avtomat, šivalni stroj takoj ■ p r e j m « trgovina Ahlin v Šiški. Delo trajno, na račun.	397«
Ribje olje
.veže. najfinejše norve-iko, iz lekarne dr G Pic-coli-ja v Ljubljani priporočim hledim. slabotnim osebam.	»1
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje raktično in teoretično kan-i-iate za samostojne šoferju Pouk je temeljit in tspeh siguren. Kandidate prejemamo vsak dan Pro-pekti gratis. Natančne informacije v avto-šoli. Zagreb. Kaptol 15 — Telefon 1-95.	76-a
18Ietno dekle
iz poštene hiše. ki se je izučelo na deželi šivanja, želi službe, da se v šivanju izpopolni. Naslov v oglas, oddelku »Jutri*. 39546
Pekovski pomočnik
zmožen vsakega dela. želi službe Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo <-Jutra, v Maribortf pod »Pomočnik*.	39768
Najboljši koks
Cebin, Wolfova ulica l/II.
IU
Peri
gosje, račje kokošje pur je proda vsako množino io po najnižji eem tvrdka E Vajda. Cakovec Medji mur;e Telefon St 59 60, 8 83?
Generator (Dinamo
in motor tvrdke Siemens-Schuckert za 110 voltov napetosti in sicer: Generator Type G M. F. 15 b za 7.5 kw, s kompletno skle-palno ploščo, motor G. M. 85 za 1.7 kw, vse rabljeno ali dobro ohranjeno, proda ugodno Gozdni urad K Auersperga, Soteska p. Straža pri Novem meatu.
39659
N O
U u ->
5 o
O 2
SJ K f . o
Z >
—	aj u
—	-a Si
t/3 o < =
S s
o -d
Sg « ii "S — o a s
o
° _ « s o. i
= s -
>o O —
»o u, --
a: = U =
i; n <
— '* T*-
Plesno obleko
in razne druge stvari poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
39734
Štirisedežen auto
malo rabljen, novejSega tipa, kupim. Ponudbe b točnim opisom in ceno ua ogl. odd. cjutra* pod «Lahki štirisedežni avto». 39665
Atlas
za srednje šole, kupim. — Ponudbe na oglae. oddelek «Jutra» pod šifro «Vpraša-nje 30».	39741
Hlode
bukove La m hrastove od 20 cm naprej t u p n j e v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana.
Srebrne krone
kupuje in plača dobro F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	209
Brinjevo olje
kupuje v vsaki množini drogerija Ant. Kane sinova
v Ljubljani. Židovska ulica 197
Moško suknjo
črno obleko, frak in perilo prodam. Naslov „ oglas, oddelku .Jutra. 39744
Moderne spalnice
najfinejši izdelavi ima po jako nizki ceni naprodaj Ig. Repše. Ljubljana, Poljanska 21.	39759
Zimsko suknjo
črne hlače, žaket. vse dobro ohranjeno, proda Česen, trgovina v Križevniški ulici.	39766
Razprodaja
različnega hotelskega pohištva, posteljnine, odej porcelana, stekla in srebr-nine se vrši 8. decembra ob 3. uri popoldne v zdravilišču cRikli. na Bledu.
39705
Špecerij. prodajalno
na prometni točki v Zagrebu. dobro idočo. obstoječo 30 let. s tanovanjem sobe. kuhinje in pritiklin, lokal z izložbo, štelaže, vse lepo in masivno, pravica za točenje in trafika, stanarina mesečno 1200 Din z ugovorom. prodam radi odhoda z blagom in inventarjem kakor stoji za 40.000 Din. Takojšnje ponudbe na naslov: Franjo Savnik. trgo-vac, Zagreb. Pantovčak 30 39661
Krtačena vata
za odeje, fina, bela, 12, 10 in 7. volna Din 12 kg — fine in cenejše odeje po znižanih cenah, dobavlja izdelovalnica odej Paulm Co.. Ljubljana, Metelkova St. 5.	39279
Depilatorlum Venns
odstranjuje vse neljube dlake po obrazu in životu sploh, v 5 minutah, brez britve. Cena 20 Din. Dobit« v lekarnah, drogerij»h in parfumerijah. V kraje, kjer ni, razpošilja diskretno: Centralna zaloga Angel Hribar, Slovenjgradec.
39706
HELLESEHS
bateriie za žeine svetilke Dvojna cena -vKiatni čas gorenja Gen. zas'ops?vo
VIKINK. Zagreti
Ulica Ban Icbč ča br 2
m»»i

Vri
nove in rabljene vseh vrst ter JUTO za eni' balažo ima vedno v zalogi
Slomškova ulica 11
Odol» prazne steklenice
k n p n j e drogerija Anton Kano sinova. Židovska nI. št. t. 28Ž
Staro kolo
kupim do 1000 Din. Zgla-siti se je v gostilni Vodovodna cesta 26.
Kupim vsako množi« no
trdega lesa:
orehov, bukov, jese> nov, javorjev in drug trd ies v rezanem in surovem stanju — — proti takojšnjemu plačilu. — Slavonija, Polgar, Aškerčeva ul. 15/1.	12887—a
Stara okna
kupi Josip Kastelic, Mala čolnarska ulica 13 39725
Črno zimsko suknjo
za srednjo osebo, kupim. Ponudbe na oglas odde£k .Jutra, pod «še nova..
39767
Prazen lokal
pripraven za manufakturno in galanterijsko trgovino, na zelo prometnem kraju, na Dolenjskem ali Štajerskem iščem. Ponudbe pod značko <Takoj 84» na ogl. oddelek «Jntra>.
Delavnico-skladišče
veliko in lepo, oddam na Starem trgu lla. 39727
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin želi mirna in solidna uradniška družina (3 člani) brez otrok, s 1. majem, februarjem ali za takoj. Cenjene pismene ponudbe pod šifro «Red in mir. sprejema iz prijaznosti trafika na Marijinem trgu.	39672
2 sostanovalca
preprosta, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	39718
Sobo
oddam s 15. decembrom mirni gospodični ali gospodu. Poseben vhod. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	39676
Proti dobri plači
želim 2 lepi sobi za taioj. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra, pod »Beograd..
39731
Opremljeno sobo
lepo, parket-irano, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam na Starem trgu lla/II.	39726
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Kamenita miza, Zg. Šiška 17. 39722
Stanovanje
3 sob in pritiklin v centru takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra..
39735
Gospa v Sp. Šiški
ki bi vzela mater z otrokom in bi ga oskrbovala čez dan, naj javi naslov in pogoje Mari Peternelj v Spodnji SiSki.	39335
Stanovanje
želim za takoj. Dam dobro nagrado. Kos, hotel Llovd v Ljubljani.	39743

Lepo sobo
blizu pošte takoj oddam boljšemu gospodu. Na?lov v oglasnem oddelku Jutra.
39697
2 opremljeni sobi
ena s dvema, druga manjša s eno posteljo, lepi ia zračni, v novi hiši, s souporabo kopalnice oddam takoj v Zgornji Šiški. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*	39S77
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Na?lov v oglasnem oddelku c Jutra*. 39525
Opremljeno spalnico
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra«	39531
Štedilnik
z 2 cilindroma. Samot vloga, malo rabljen, kupi Anton Cvenkel, St. Peter v Sav. dolini.	39750
m
Majhna vila
skoraj dozidana, pod dobrimi pogoji naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn •Jutra..	39687
Manjšo hišo
dobro ohranjeno, v metni ulici ali ob progi električne železnice kupim. Dopise na naslov: Košto-maj, brivec v Zagrebu — Ilica 104.	39740
Lepo posestvo
vse v dobrem stanjn. ki meri 25 oralov, prodam. — Naslov pove uprava Jutra v Celju.	39755
Sobo z 2 posteljama
zračno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
39715
Opremljeno sobo
takoj oddam na Kodelje-vem 258.	39714
Opremljeno sobo
(tudi preprosto) želi zakonski par. — Ponudbe i navedbo cene na oglasni od-delek «Jutra. pod značko •Profesor..	39712
2 opremljeni sobi
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra..
39739
Zakonca
brez otrok, iščeta opremljeno sobo s souporabo kuhinje za takoj ali pa s 1. januarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod •Zakonca..	39737
Prazno sobo
v sredini mesta, s souporabo kuhinje oddam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra.,	39738
Sobo
popolnoma separirano, oddam takoj na Taboru. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. — Soba je pripravna tudi za pisarno.
39747
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano, z vso oskrbo, v centru mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	39746
Gospod iz Štajerske
ki je bil v Ljubljani 5. decembra pri Meiskalu na Miklavčičevi cesti 16/111, se prosi za naslov na ogl. oddelek .Jutra* pod šifro •Karolina 40».	39748
Drž. uslužbenec
se želi seznaniti s preprosto gospodično v starosti od 23—28 let. Pogoj dobro srce. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro •Odkritosrčnost 20». 39710

Violinski bas
proda podoficirska čitalnica 39. pe&d. puka v Celju.
Pianino
ali kratek, le prav dober klavir kupim. Ponudbe na Bohoričevo ul 3, dvorišče.
39557
Kobilo
oddam takoj do julija
1928 v	vso uporabo proti
oskrbi	in reji Naslov
up-avi	Jutra
Mlad psiček
(Seidenpintsch) majhen, naprodaj na Sv. Petra nasipu št. 71, na dvorišču, 39675
Znižane cene pri ,.Tribuna* za Božič
Mamice, ne zamudite ugodne prilke, da si ogledate veliko izbiro vsako-] vrstnih otroških vozičkov, igračaih vo-< zičkov, stolec, nolendarjev malih dvo-' koles in trlcikljev šivalnih strojev in m dvokolea. .'osebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, Šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se shrajunjemo tudi preko zime. - TRIBUNA F B U, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4 - Cenik franka
Tovarna POHIŠTVA
2.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega oobištva oo nainlžiib cenah
NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z.
kujigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Stitarieva ulica štev. 2.
Oblastno dovoljena
RAZ P R O DAJ A
vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928.
Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente
FOTOCINKOORAFI.IA
KUNOV ZAVOD KLIŠEJEV
BEOGRAD Prizrenska ul. 15.
izdeluje
najlineiše klišeje. najceneje in hitro. Naročila na naslov: Beogjad-Voždovac ulica Voivode Steoe 86.
/

PAZITE!
Sobo
oddam gospodu ali gospodični z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
39758
Sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra..
29760
Prazno sobo
veliko, odda nasproti tobačne tovarne Miklič. Lepa pot št. 3.	39765
Na domačo hrano
izvrstno, sprejmem takoj v boljšo zaključeno družbo še 3 gospode. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
39757
(J» rc!
^.Iftirfh-iK
Knjigovodjo
ali knjigovodinjo sprejme podjetje za soudeležbo, ako vloži v podjetje večji kapital Cenj"ene ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dravograd*
2 gospoda
želita s 15. decembrom sobo blizu obrtne šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro «15. december 2».	39719
Sobo v vili
oddam zakonskemu paru — hišniku brez otrok — v Ljubljani — Pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra, pod »Hišnik*
39704
Družabnika (co)
s kapitalom 40—50.000 Din želim za dobro idoče podjetje. ki donaša mesečno 4—5000 Din čistega. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dobro idoče.
39754
2 mladi gospodični
samostojni, s precejšnjim premoženjem, bi radi dopisovali z boljšimi izobraženimi gospodi od 25—30 let, v svrho krajšanja dolgih zimskih dni Cenj dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Solntni žarek, in »Lunin svit*. 39756
Pri nakupu božičnih

A"" daril bodite praktični!
Oblačilnica Ilirija. Ljubljana. Mestni trg 17/1.
je znatno znižala cene platnu, šilonu, batistu in vsej manufakturi ter dala s tem priliko vsakemu, da si nabavi lep, ?en, praktičen dar.
Poleg znižane cene še zraven na obroke. Znižane cene samo do 20. decembra.


Ne zamudite prilike!

HLODE
smrekove in jelove, od 20 cm naprej od 4 m dolžine naprej, suho blago, vsako množino kupi proti takojšnjemu plačilu
Fr. Gorfanc & Cie,, Kranj
FOTO-aparate
in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija
LJUBLJANA, Židovska ul<ca 1.
■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 U
¥sako količino parjene žagane 0
0 ■
0
bukovine
kupuje J. PREMROU, Sušak. 0
CD B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD 0
Zahvala
&
Ob priliki požara dne 30. novembra 1927, zvečer ob pol 10. uri, ki mi je popolnoma uničii gospodarsko poslopje, mi je dolžnost javno se zahvaliti vsem, ki so se požrtvovalno udeiežiii lokaliziranja požara, kakor požarni brambi iz Doba, ki je bila takoj na mestu požaraz obema brizgalnama, nadalje marljivi požarni brambj iz Vira, kakor tudi požarni branrbi iz Domžal, ki je v trenotku stopila v akcijo z motorno brizgalno.
Nesreča me ie zadela, ko nisem bil doma, nahajal sem se na kupčijskih potih. Sreča pa je bila, da ni bilo nikakega vetra, sicer bi katastrofa bila še večja.
Torej še enkrat najlepša hvala vsem vaščanom, ki so se neumorno udeležili pri gašenju požara, kakor tudi gori navedenim požarnim hrambam, ki so mi rešile ostala poslopja divjega plamena.
Bog plati!
DOB PRI DOMŽALAH, 7. decembra 1927.
Anton Videmšek
gostilničar, mesar in posestnik.
$
H»«
Urejuje Davorin Rsvljen. Izdaja za Konzorcij «Jotra» AdoLf Ribnikar. Za Narodno tiskamo dd. kot dskanjarjs Fran leserSek. Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani