GDK: 156.6:907.13 Varstvo narave, lov in lovstvo Nature Conservation, Hunting and Huntsmanship Mladen BERGINC* Izvleček Berginc, M.: Varstvo narave, lov in lovstvo. Gozdarski vestnik št. 5-6/1996. V slovenščini. Avtor navaja mednarodne akte ter organiza- cijske in upravne spremembe v Sloveniji, ki so na novo uredili skrb za varstvo narave in tudi lovstvo. Razlaga motive ljudi, da se posvetijo lovu, odnosu lovcev do varovanja divjadi ter v času oblikovanja novega zakona o lovu in divjadi navaja usmeritve, ki bi jim moralo v prihodnje slediti sodobno lovstvo. Ključne besede: varstvo narave, lovstvo Odločitev ZA varstvo narave pomeni od- ločitev za sonaravni, uravnoteženi razvoj, temelječ na načelu trajnosti. Ta zagotavlja varstvo strukture, funkcije in raznovrstnosti naravnih sistemov, omogoča ohranitev ekosistemov in njihove pestrosti v vseh pojavnih oblikah ter po drugi strani zago- tavlja kakovost našega življenja. Ta cilj pa lahko dosežemo le, če je varstvo narave celovito in če so naravo~ varstvene načela vgrajena v pravne siste~ me in postopke tistih dejavnosti, ki posega- jo v naravo. Zato zadeva varstvo narave prav vse vladne resorje in tudi nevladna področja. Skrb za omogočanje čim bolj ne- motenega poteka naravnih procesov, ob spoštovanju drugačnosti življenjskih oblik, in preprečevanje slabšanja stanja naravnih vrednot je namreč uspešna samo takrat, ko je splošna. Tako usmerjeno delovanje vseh in vsakogar je idealno stanje, vendar je ravno zato treba težiti k njemu. To v celoti velja tudi za področje lovstva, ki ima pri poseganju v naravo zelo pomembno vlogo. Za današnji trenutek je značilno novo razporejanje pristojnosti, pravic, lastnine * M. B., dipl. iur., ry'linistrstvo za okolje in pro- stor, 1000 Ljubljana, Zupančičeva 6, SLO Synopsis Berginc, M.: Nature Conservation, Hunting and Huntsmanship. Gozdarski vestnik No. 5-6/1996. ln Slovene. International acts as well as the organization and administrative chang es in Slovenia, regulat- ing a new nature conservation and huntsmanship are stated in the article. The author discusses the motifs of those who decide on occupying them- selves with hunting and their attitude towards game protection; the directions modern hunting is sup- posed to follow in the future are explained in the time when the new act on hunting and game is being in preparation. Key words: nature conservation, huntsmanship in vpliva, ki sta mu - hočeš nočeš - pod~ vržena tudi varstvo narave, pa tudi lovstvo. Obe sta tako pomembni dejavnosti, da kot javni službi in strokovni področji spadata v določene kompetence državnega urejanja. Hkrati sta tudi pomembni področji civilne- ga, nevladnega delovanja. Posebno to ve- lja za lovstvo, ki kot vplivna in dobro orga- nizirana nevladna organizacija v pozitiv~ nem pa tudi negativnem pogledu pomemb- no posega na področje varstva narave. Značilnost tega časa pa je tudi razčišče­ vanje idejnih izhodišč, delitev nezdružljivih funkcij, vzpostavljavljanje novih mehaniz- mov nadzora države in civilne družbe. ln končno je to tudi čas, ko skuša naša mlada država čimprej ujeti korak z gospodarsko in demokratično razvitim svetom, kjer so poleg priznavanja tržnih zakonitosti izjem- no pomembna načela varstva narave in nove etike narave, ki je porok za preživetje človeštva na Zemlji. Naj omenimo obvez~ nosti, ki nam sledijo iz konvencije o biološki raznovrstnosti, ki jo bo prav te dni v ratifikacijskem postopku obravnaval Držav- ni zbor, dalje za ratifikacijo pripravljene konvencije kot so CITES, Bonnska kon- vencija in še posebno direktive Evropske unije o ohranjanju naravnih habitatov ter samonikle favne in flore, ki spada med Gozd V 54, 1996 257 Varstvo narave, lov in lovstvo temeljne dokumente za pridruževanje naše države EU. Posvet o vlogi lovstva pri uravnavanju razmer v naravi je prišel o pravem času tudi zato, ker se vodijo intenzivne priprave na novo lovsko zakonodajo, ker nastaja po naročilu Državnega zbora strategija var- stva narave, ker je v pripravi povsem na novo zasnovani zakon o ohranjanju narave in varstvu naravnih vrednot, poleg tega pa čakajo na novelacijo še drugi predpisi, ki posegajo v naravne sisteme in populacije (ribištvo, vode ipd.). Vse to nas prej ali slej pripelje do sooče­ nja pogledov na vprašanja o ohranjanju narave, na gospodarjenje z živimi naravni- mi "viri" (ki so v jeziku etike narave življenj- ske skupnosti, živi osebki in populacije), od katerih je dolgoročno odvisno preživetje človeštva. Razprave o teh pogledih pa bo- do lahko konstruktivne le, če bodo imeli dokazi težo, če bomo zagotovili širino obravnavanja in če ne bo šlo za nekritično branjenje podedovanih pravic določenih skupin. Varstvo narave je nastalo pred skoraj dvesto leti najprej kot filozofski problem, se nato razvilo v idejno gibanje in končno tudi v operativno javno službo, ki naj bi v javnem interesu vsaj približno držala ravno- težje z dejavnostmi, ki rušijo naravne siste- me in s tem ogrožajo tudi človeško civiliza- cijo. Varstvo narave je sprejeto in razumlje- na v družbi, ki je zmožna dolgoročnega razmišljanja, kjer so javni interesi vsaj enakovredni zasebnim, kjer štejejo dokazi in se spoštujejo odločitve tudi takrat, ko niso popularne, saj pomenijo kratkoročno odrekanje za doseganje dolgoročnih ciljev. Zato varstvo narave, vsaj v svoji začetni fazi, nima gospodarsko in materialno vpliv- nega lobija, ne more prijateljevati s poslov- no politiko, ima pa na svoji strani javno mnenje, katerega vpliv z ozaveščanjem javnosti narašča. Lov je bil poleg nabiranja rastlinske hrane izvorno najstarejši način za preživetje člo­ veka v obdobju najzgodnejših kultur. Zato je potreba po "lovu" še globoko vsidrana v človekovi naravi, je del njegovega življenja in rečemo lahko, da je zabeležena v njego- vem genskem zapisu, čeprav je v civilizira- nih družbah lov zaradi preživetja že zdav- 258 Gozd V 54, 1996 naj nepotreben in predstavlja atavističen ostanek iz človekove živalske narave. Člo­ vek ima v svoji podzavesti tudi druge ata- vizme, ki so bili v naravnih skupnostih nujno potrebni za preživetje, v civilizirani družbi pa so za skupnost moteči in uničuje­ či, če jih ne znamo usmerjati v neškodljivo ali celo pozitivno smer. Tako je npr. možno naravno tekmovalnost usmeriti v podjet- nost, prikrito napadalnost v športno merje- nje moči ipd. Motiv prvotnega, primitivnega lova je bil prvenstveno pridobiti živalsko hrano, obleko (koža) in orodje (rogovi, ko- sti, zobje ipd.), vendar je bila v njem vsebo- vana tudi posesivnost, težnja po razpola- ganju z življenjem drugega bitja, poeno- stavljeno rečeno težnja po trofeji, ki naj dokazuje in slavi lovčevo moč in spretnost. Težko bi bilo na tem mestu račlenjevati, kaj vse motivira ljudi, da se ukvarjajo z lavam. Jasno pa je dvoje: da je motiv pre- živetja že davno ugasnil, medtem ko med motivi še vedno živi želja po pridobitvi tro- feje. Velik del lovcev se zaveda, da je med večinsko populacijo nelovcev njihova želja ali strast po lovu nesodobna in težko ute- meljiva, zato jo skušajo povezati z drugimi razlogi, med katerimi je v ospredju skrb za ogrožene živali (predvsem vrste divjadi) ter vsekakor pozitivno in vsega odobrava- nja vredno zanimanje za naravo in njeno varstvo. Lovstvo bo s svojo organizacijo moralo slediti razvoju družbe, upoštevati fenomen zasebne lastnine in sprejeti nara- vovarstveno etiko. Izhodišče za varstvo živalskih vrst je priznavanje živalim njihove moralne pravi- ce do življenja in spoštovanje le-tega ter spoznanje, da je vrsta nosilka enkratnega in neponovljivega genskega sklada ter kot taka neprecenljiva vrednota. Živalske vrste so del ekosistema in tudi sleherni njihov ekosistem je v svoji organizacijski in funk- cionalni urejenosti enkraten in izjemen. Za učinkovito varstvo vrst je zaradi medseboj- ne povezanosti in odvisnosti pomembno varstvo celotnega ekosistema. Poseganje v populacije živalskih vrst z lavam mora zato biti premišljeno in odgovorno. Lov kot šport mora nadomestiti odstrel živali, če je to nujno potrebno, zaradi poru- šenega ravnovesja. Marsikje je poseg res nujno potreben, posebno v prostoru, kjer Varstvo narave, lov in lovstvo ni več velikih plenilcev. Trofejni in komer- cialni lov pa naj vedno bolj dopolnjuje in nadomešča fotolov in opazovanje ter do- življanje živali v naravi. Lovstvo dostikrat poudarja, da so prav lovci in posestnik/ lova v preteklosti ohranili nekaj ogroženih vrst ptičev in sesalcev, ki so bile kot škod ljivci obsojene na izumrtje (medved, planinski orel idr.). To je res! Hkrati pa lahko odkrito povemo, da temeljni motiv ohranitve nikakor ni bil naravovarst- veni nagib, temveč zagotovitev trofejnih vrst. Ob prizadevanjih za ohranitev medve- da so isti lovci dopustili iztrebljenje risa in (skoraj tudi) volka. Tudi ruski carji so ohra- nili pragozd v poljski Bialowieži in savojski kralji Gran Paradise, vendar ne zato, ker bi vizionarsko predvidevali današnje narod- ne parke, ampak zato, ker so hoteli zagoto- viti zase dovolj veliko lovišče za trofejne zebre oz. kozoroge. Pri tem seveda ne gre zanikati, da so ti ukrepi dali pomembno podlago za varstvo narave, vendar so tak- šni načini kot vzorec za današnji čas ne- uporabni. Zato bomo na Ministrstvu za okolje in prostor dosledno zastopali stali- šče, da sta pomen in vloga lova v naravnih parkih specifična, podrejena varstvu nara- ve in varstvu vrst, ne pa obratno. Tudi v programu usposabljanja lovcev je veliko naravoslovnih in tudi naravovarstve- nih prvin, vendar lovske organizacije ne moremo nekritično šteti med naravovar- stvene organizacije kot tudi lovskega go- spodarjenja z vrstami in biotskimi skupno- stmi ne med biološko utemeljeno upravlja- nje z biocenozami. Zato naravovarstveniki tudi ne moremo pristajati na zahteve lovske organizacije in tudi nekaterih drugih interesentov ne glede pravice do lova, da si namreč z novim lovskim zakonom ponovno sami in brez bioloških meril določijo, kaj je divjad in kaj je za njih zanimivo varstvo živega sveta in narave. Temu bi sledilo še ribištvo in si odrezala drugi del "naravne torte". Na preostalih koščkih naravne substance, kjer ostanejo le še problemi in odškodnine, pa naj bi potem javna služba za varstvo narave v imenu države in mednarodne javnosti izvajala celovito politiko varstva narave. Jasno je, da lova, ki izhaja iz motiva trofeje, ni možno naenkrat spremeniti ali zakonsko ukiniti. Vendar si prizadevamo in si bomo prizadevali tudi v prihodnje, da bo dejavnost lovstva kar se da usklajena z načeli varstva narave in zanj čim manj moteča. Priložnost za to je v novi lovski zakonodaji, ki naj upošteva današnja spo- zrianja vede o življenju in celovitega pojmo- vanja narave kot človekovega življenjskega prostora. Sožitje varstva narave in lovstva je po našem prepričanju nujno potrebno, možno pa predvsem: • s priznanjem, da je varstvo narave kot univerzalni javni interes pred lovstvom kot pristranskim interesom določene skupine ljudi; • s splošno uveljavitvijo naravovarstve- nih načel, ki naj postanejo splošno veljavna in obvezujoča za vse, ki posegajo v narav- ne sisteme - med drugim tudi za lovstvo in ribištvo; • z omejitvijo pojma divjadi na tiste vrste prostoživečih živali, ki jih lovci in lovski upravičenci sami gojijo v polnaravnih in naravnih ekosistemih, in da pri tem ne prizadevajo bistveno naravnih biocenoz in ne povzročajo procesov v nasprotju z na- čeli varstva narave; • z odpravljanjem trofeje kot motiva za lov (ubijanja živali), in da lovstvo sprejme vsa načela varstva narave kot izhodišče svojega ravnanja in jih vključi v program vzgoje in izobraževanja lovcev; Kolikor ob nastajajočem lovskem zakonu ne bo prišlo do tovrstnega etično-idejnega premika v vrstah lovstva, je v prihodnje pričakovati ostrejše soočenje med varst- vom narave in lovstvom, bodisi na ravni nevladnih organizacij, pri javnem in vzgoj- nem delovanju (med drugim zahteva po umiku lovskih organizacij iz šolskih in obšolskih programov) pa tudi med pristojni- mi vladnimi resorji. Novonastajajoča zakonodaja na področ­ ju varstva narave in lovstva je priložnost, da se lovstvo na primeren način umesti v varstvo narave kot sistem celostne skrbi družbe za ohranitev nežive in žive narave. Ocenjujemo, da je z nekaterimi temeljni- mi rešitvami, predlaganimi v nekaterih do- sedanjih predlogih zakona o lovu in lovstvu možno doseči učinkovito delovanje lovstva v sistemu varstva narave. Pri dozdaj pred- GozdV 54, 1996 259 Varstvo narave, lov in lovstvo stavljenih rešitvah podpiramo predvsem naslednja ključna izhodišča: • da je lovstvo upravna in strokovna de- javnost v javnem interesu z jasno poudar- jenim javnopravnim značajem in s tem po- vezano ustrezno vlogo in pristojnostjo države; • da je skrb za varstvo narave skozi lov- stvo, predvsem z delovanjem društev, tre- ba širiti na vse prostoživeče živalske vrste in varstvo njihovih ekosistemov in da tako postanejo aktivni varovalec tudi tistih vrst, ki jih danes ne zanimajo (npr. dvoživke, plazilci); to naj postane tudi predmet vzgoje in lovskih izpitov; • nujno je zagotoviti velikopovršinsko, ekosistemsko upravljanje z divjadjo; ne- sprejemljiva je drobitev na mala upravljal- ska območja; • kot divjad je treba določiti tiste živalske vrste, katerih osebki se lovijo in so torej predmet lova. To so osnovna izhodišča, katerih uzako- nitev bi bila porok za ureditev modernega, tudi z varstvom narave povezanega siste- ma lova in lovstva. DOKUMENT OZN O ŽIVALIH SVETOVNA DEKLARACIJA O PRAVI- CAH ŽIVALI V prepričanju, da ima sleherna žival svo- je pravice in da zanikanje teh pravic vodi človeka do izvajanja zločinov proti naravi in proti živalim, v prepričanju, da je spošto- vanje načela, da imajo vse živalske vrste pravico do življenja, temelj sožitja človešt­ va na Zemlji, v spoznanju, da je človek že ničkolikokrat z genocidi, z iztrebljanjem mnogih živalskih vrst prekršil in še krši to sožitje v lastno škodo in v prepričanju, da človekovo spoštovanje živali samo utrjuje njegovo spoštovanje do drugega človeka in da se mora zato človek že od otroštva naprej učiti živali opazovati, razumeti, spo- štovati in ljubiti oznanjamo: Člen 1 Vse živali se rojevajo enakopravne pred naravo in življenjem in imajo enake pravice do bivanja; 260 GozdV 54, 1996 Člen 2 Vsaka žival ima pravico do spoštovanja. Človek, tudi sam živalska vrsta, si ne sme lastiti pravice do ubijanja drugih živali. Nje- gova dolžnost je, da vse svoje znanje upo- rablja tudi za varstvo živali. Vsaka žival ima pravico do človekove skrbi, zdravljenja in varstva; Člen 3 Nobena žival ne sme biti izpostavljena trpinčenju ali izkoriščanju. Če je že usmrti- tev kake živali nujna, jo je treba izvesti hipoma, brez bolečin in mučenja; Člen 4 Vsaka divja žival ima pravico živeti svo- bodno v svojem naravnem okolju, pa naj bo to zemlja, voda ali zrak, in pravico raz- množevanja. Sleherno jemanje svobode, celo v znanstvene namene, nasprotuje tem pravicam; Člen 5 Vsaka žival, ki navadno živi v človekovi družbi, ima pravico, da živi in raste v ritmu in življenjskih razmerah, svojstvenih svoji vrsti. Vsaka sprememba v tem ritmu in razmerah, ki ji jo vsili človek zaradi trgov- skih namenov, krši te pravice; Člen 6 Vsaka žival, ki si jo je človek izbral za svojega tovariša, ima pravico do tiste sta- rosti, ki je značilna za njeno vrsto. Opusti- tev take živali je okrutno in ponižujoče de- janje; Člen 7 Sleherna delovna žival ima pravico na razumno odmero delovnega časa in napo- rov ter na ustrezno prehrano in oddih; Člen 8 Poskusi na živalih, ki jim povzročajo te- lesne ali duševne bolečine, niso v skladu z živalskimi pravicami - ne glede na to, ali gre za medicinske, druge znanstvene ali trgovske poskuse; TREBA JE ODKRITI IN RAZVITI DRU- GAČNE EKSPERIMENTALNE METODE; Varstvo narave, lov in lovstvo Člen 9 Če žival redijo za prehrano, jo morajo namestiti, hraniti, prevažati in ubiti tako, da pri tem žival ne trpi niti strahu niti bole- čine; Člen 10 Nobeno žival človek ne sme uporabljati za zabavo in razne predstave, v katerih nastopajo živali, ker to ni v skladu z žival- skim ponosom; Člen 11 Vsako dejanje, ki se konča z ubojem živali je biocid, to je zločin proti življenju; Člen 12 Vsako dejanje, ki se konča z ubojem številnih živali, je genocid, torej zločin proti Foto: Janez Konečnik ž~va!~k~ vr~ti. Onesnaževanje in zastruplja- nje ZIVIJenjskega prostora živali je prav tako genocid; Člen 13 Z ~rtvo živaljo je treba ravnati spoštljivo. Nasrlne scene, v katerih so žrtve živali morajo biti prepovedane tako v kinu kai televiziji, razen če bi s tem hoteli predočiti kršenje pravic živali; Člen 14 Društva proti mučenju živali morajo imeti svoje predstavnike tudi na ravni vlade. Ži- valske pravice morajo biti zavarovane ena- ko kot človekove pravice. BRUXELLES, 27. januarja 1978 GozdV 54, 1996 261