IMST Posamezna številka stane 10 v.
78, številk*.
JMLarikbr« «Ime 1. oktobra 1917

t Ä
naročnina listu: —
Celo leto . . K 10 — Pol leta .... 5 — Četrt leta . .	* 2-50
Mesečno. . . » 1’—
Stana} Avstrije:---
Celo leto . .	„ 15’—
Posamesne številke — 10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računajo po *2 vin. od 6 redne petitvrste: pn večkratnih oznanilih velik popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
f7r««l£iišfvo in upravništvo: Maribor $Coro&ka ulica. 5. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen list zn slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. —12. ure dopoldne.
Wmpmwmjßm »v»trij»ko w^o poročilo«
Dunaj, 30. sept. 1917.
Italijansko bojišče.
Južni del gorske planote Bajnšica—Sv. Duh in gora Sv. Gabrijela so bili tudi včeraj zopet pozorišče srditih bojev. Italijani niso nikjer prodrli.
Vshodno in albansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Iz nemško ga poročila.
Berolin, 30. sept. 1917.
Francosko bojišče.
Vsled meglenega vremena pri vseh armadah tega bojišča slabejše bojno delovanje kot prejšnje dni.
Macedonsko bojišče.
" -....13
Ned jezeri Ohrida in Prespa živahnejši ogenj.
Gadoma s@ posvetuje.
General Cadorna se udeležuje večdnevnih ministrskih posvetovanj v Rimu. Gre se za 12. ofenzivo. Večina ministrstva zahteva od Cadorne, da mora tokrat zasesti Trst, naj stane kar hoče.
Tažni dogodek prihodnjih dni?
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je izjavil nekemu berolinskemu časnikarju, da imamo pričakovati za prihodnje dni važnega dogodka. Na časnikarjevo vprašanje, kakšen bi bil ta važen dogodek, je rekel Radoslavov: »To je sedaj še tajnost. Imejte potrpljenje, saj ni več daleč do njega «
Delo naših letalcev.
Dunaj, 30. sept. 1917.
Avstrijski letalci so v treh dneh uničili dve laški zrakoplovni postaji (v mestu Jesi in Ferrari) in uničili dve veliki italijanski zračni ladji.
Pomorska bitka ob flandrijski obali.
Dne 28. septembra zjutraj je trčil oddelek nemških P-čolnov ob flandrijski obali na večje število sovražnih torpednih rušilcev. V tej bitki je bil uničen eden sovražni rušilec, a nemški P-čolni so se vrnili nepoškodovani.
Ruska mornarica zahteva miru?
Iz Stockholma poročajo, da ruska vzhodna mornarica zahteva, naj se vlada takoj izjavi za premirje na vseh frontah in za pričetek mirovnih pogajanj. Med častniki in moštvom črnomorskega brodovja je razmerje zelo napeto. V listu »Ruskoje Slovo« navaja general Aleksijev vzroke svojega odstopa. General pravi, da je položaj ruske armade popolnoma razdrapan. Razmere v armadi so baje strašne. Red in pokorščina sta popolnoma izginili.
Španska mirovna nota,
Španska vlada baje pripravlja mirovno noto vojskujočim se državam. Noto pa bo španska vlada poslala še le tedaj, ko bo četverosporazum objavil svoj odgovor sv. Očetu.
M emškoii&eioitalma zagriz&most mm Južni j zalaz® l©i.
I
Maribor, 29. septembra, j j Opetovano se je v zadnjem Času pisalo o nestrpnem občevanju nemških železniških uradnikov s slovenskim občinstvom. Za te škandale je odgovorna južna železnica, ki vedoma in namenoma trpi take nedostatke. Zakaj se v takih slučajih takoj ne intervenira pri postajenačelniku ? Tudi je na mariborskem glavnem kolodvoru eksponiran organ generalne inšpekcije, g. c. kr. inšpekcijski svetnik Husnik, ki gotovo za take šikane ne bo gluh.
Občinstvo se šikanira od nemških uradnikov , ki so nastavljenci nemškega Volksrata. To gotovo ni slučaj, da so od Spielfelda do kranjske meje po postajah nemški in sicer hudo zagrizeni uradniki v veliki večini napram Slovencem, čeravno so, ne glede na druge nedostatke, že radi neznanja in mržnje slovenskega jezika manjvredni; dočim je na stranskih progah na Srednjem in Gornjem Štajerskem vse polno dobro kvalificiranih Slovencev, ki so bili prestavljeni tje samo za to, ker so Slovenci. Zakaj s§ teh ljudi ne pusti med domače ljudstvo in take nem-ikonacionalne peteline, ki se brigajo bolj za nemško-naeionalno politiko kakor za službo, ne postavi tje , kjer se jim ne bo treba ukvarjati s slovenskim ljudstvom? Tudi bi sčasoma bilo umestno, seznaniti javnost s pobesnelostjo nemških železničarjev napram slovenskemu železničarskemu osobju in občinstvu v letu 1914. Tedaj bo javnost strmela nad peklensko zlobnostjo t*h kulturonosev, ki so smatrali takrat za ugoden trenutek, iztrsbiti Slovence iz zemeljskega po-vrÄja.
Dostavek uredništva:	BadevOlje bo
sprejelo uredništvo „Straže“ pritožbe o postopanju nemških zagrizencev na Železnici. Prosimo podatEov*
Državni zbor.
Debata prigodom prvega čitanja proračunskega provizorija je bila v petek dne 2 8. pr. m. končana. Od jugoslovanskega kluba sta govorila dr. Laginja in dr. Lovro Pogačnik. V svojih go-
I1 vorih sta dala izraza opozicionalnemu stališču kluba, ker narodnopolitični program sedanje vlade I noče priznati jugoslovanskih želj in ker je gospo-! darski in politični sistem vseh vladnih organov na j jugu za Nemce in Lahe in proti Jugoslovanom, j Proračunski provizorij se je izroči! proračunskem odseku.
Seja, dne 28. sept. 1917. Nemec Schreiter je polemiziral s Čehi, češki agrarec Sediak pa z ministrskim predsednikom. Čehi in drugi samozavestni narodi ne bodo pustili več, da bi jim Nemci in Madžari gospodovali. Za poslancem Hartl (Nationalverband) je govoril češki radikalec Kalina. Čehi niso nasprotniki nemškega naroda kot takega in ne marajo nikogar podjarmiti, a češki narod hoče uživati svobodo. S policijskimi odredbami pa se Čehov ne bo odvrnilo od tega, kar celi svet hoče: svobodo, samostojnost in bratstvo vseh narodov. Čehi se niso nikdar navduševali za vojsko, ker prinaša vojska neizmerno gorja vsem narodom, a Nemci ste hoteli vojsko. Mi smo Vas svarili, a Vi se za to niste zmenili. Češko se pred ceiim svetom denuncira, a se ne pomisli, da so ravno dežele Češke za Avstrijo izredne važnosti. Motijo se nadalje tisii, ki mislijo, da se bo dalo avstrijske narode potlačiti z raznimi vojno-nadzo-
rovalnimi uradi, s policijskimi odredbami, ali pa s poslanci Hummer, Teufel in Wolf. Nato so govorili poslane; Wagner (kršč. soc), Domes (soc. dem.), Degasperi (Italijan), Hofer (Nationalverband) in Grim (kršč. soc.)
Besedo je dobil nato Slovenec dr. Lovro P o*-g a č n i k, ki je izvajal: Govorim v zgodovinskem času, ko gre za biti ali nebiti naroda ki je pokazal, da ni bolj hrabrega in nadarjenega naroda, kot je hrvatsko-srbsko-slovenski narod. V naši državi tudi ni naroda, ki bi toliko trpel, ki bi bil tako raz cepljen na razne kronovine in ki bi imel toliko sevražnikov. Govornik se pritožuje o zapostavljanju Jugoslovanov glede šole, justice in uprave. Z ozirom na vladno izjavo se je izrekel proti razdelitvi v okrožja; kajti blagor ljudstva ni v razkosanju ampak v ujedinjenju Mi se moramo združiti v zvezo prostih, demokratično vladajočih narodov pod habsbuškim žezlom. V tem se razlikuje naš program od programa ministrskega predsednika in vsled tega bomo glasovali proti proračunu. Govornik je opisoval izredno slab gospodarski položaj v Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Glede mirovnih ciljev je z obžalovanjen izjavil, da so v tej zbornici še vedno gospodje, ki mešajo svoje mirovne zahteve še vedno z osvojevalnimi načrti. Mir bi moral nastati na podlagi miru svobode, jedna-I kosti in bratstva vseh narodov. Govornik se za-I hvaljuje cesarju, ki se je prvi izmed kronanih glav j izjavil za mir. (Ploskanje in pritrjevanje.)
Predsednik naznanja, ds je cesar Karel vzel izraz udanosti, ki mu ga je poslala zbornica dne 25. sept., s hvaležnostjo na znanje.
Prihodnja seja v torek, dne 2. oktobra.
Nemški poraz.
V proračunskem odseku se je dne 27. t. m. glasovalo o poročilu kontrolne komisije^za državne dolgove. Nemški poslanec Krafft je predlagal, naj se sprejme poročilo komisije na znanje. Poslanec Seitz je predlagal, naj se sprejme poročilo z obžalovanjem na zcanje, ker je komisija protipostav-no dovolila dolgove, ki niso bili sklenjeni ustavnim potom. Olajševalno pa se prizna, da so nekateri člani kontrolne komisije bili moralno prisiljeni tako glasovati, ker se jim je v slučaju odklonitve vsled neomejenega absolutizma Stürgkhove vlade bilo bati preganjanja.
Predlog poslanca Seitza je bil sprejetfz veliko večino, zanj so glasovale vse nenemške stranke in nemški socijalni demokratje.
Predlogi in interpelacije slovenskih poslancev.
m*.
Poslanci Roškar, Pišekin tovariši so v državnem zboru vložili dne 26. sept. obširno utemeljen predlog, s katerim se c. kr. vladi naroča:
1.	Vse rekvizicije, katerekoli vrste pridelkov se naj v bodoče vršijo le na urejeni in postavno pravični podlagi.
2.	Kmetsko ljudstvo se naj varuje pred vsako j nasilnostjo oblastvenih in rekvizicijskih organov.
Pridelovalcem se naj določi zadostna množina živil, katero se jim mora tudi zajamčiti.
3.	Vladu naj odredi, da se od vseh katerihkoli pridelkov in živil, bodisi za ljudi ali živino, najprej pokrije vse potrebe v občini in okrajih; ter se zahteva za oddajo edino-le preostanek.
Poslanec dr. Karl Verstovšek je vložil dne 26. sept. obširno interpelacijo na jusličnega ministra radi sodnijskih razmer na Slovenskem.
I Interpelacija zahteva odločno od vlade, da nastavlja na slovenskem ozemlju le slovenske pravdnike. — Isti poslanec interpelira v dveh interpelacijah ju-
stičnega ministra radi konfiskacije »Straže« po dr- j žavnen pravdniku v Mariboru.
V seji dne 28. septembra je zahteval poslanec Verstovšek, naj vlada odpokliče iz slovenskega dela Štajerske vse begunce nemške narodnosti, katere je tu naselila v svrho germanizacije naših krajev.
Nemški državni kaneelar govori.
V	glavnem odseku nemškega državnega zbora je imel nemški kancelar dne 28. septembra sledeči govor:
„Globoko obžalujem trpljenje, povzročeno nevtralcem vsled gospodarske vojske četverosporazumo-vili držav. Mi smo pripravljeni, jim pomagati glede preskrbe z živili in z drugimi potrebščinami. Gospodarske in financielne težkoče Francije naglo naraščajo; še večje in težavnejše pa postajajo gospodarske stiske in vsled tega povzročene notranjepolitične razmere v I t a 1 i j i. V A n g l i j i učinkuje sigurno in neizprosno boj naših P-čolnov. Le upanje, ki pa bo varalo, da utegne priti v Nemčiji do notranjih razdorov, še sedaj mami vodilne angleške državnike, da se še oklepajo vojnih ciljev, ki so popolnoma nezdružljivi s političnimi in gospodarskimi življenjskimi potrebami Nemčije. V Združenih državah Severne Amerike skuša vlada z vsemi sredstvi vzdrževati vojno navdušenje. Napovedana vojaška pomoč Amerike četverosporazumovim državam nas ne more spraviti iz ravnotežja. V R u-s i j i vlada težka gospodarska kriza, kjer zlasti sredstva za prevažanje niso kos svoji nalogi.
Z odobravanjem so sprejele naše zaveznice in prijateljice odgovor Nemčije na papeževo noto. Ta odgovor je večino naših sovražnikov spravil v oči-vidno zadrego. Težko bi bilo umljivo, kako bi mogel S kak poznavalec mednarodnega položaja kedaj misli- j t;, da bi mi mogli podati v tako važnih vprašanjih , ki so nerazdružljivo spojena s celo vrsto drugih v-prašanj, kako izjavo v naš kvar. Za sedaj moram odklanjati, da bi natančneje označil naše vojne cilje. Wilsonov poizkus , napraviti razdor med nemjškim ljudstvom in vlado, je ponesrečen in nas bo storil še trdneje.“
Nemški državni tajnik o zasedenem ozemljil.
Za državnim kancelarjem je govoril državni tajnik pl. Kühlmann, ki je med drugim rekel sledeče:	Naši sovražniki so sedaj na vrsti, da pokažejo,
ali jih preveva isti duh kakor sv. Očeta, nas in naše zaveznice. V bližnjih tednih bo padla v tem velikem vprašanju odločitev. Nihče ne more poraziti e-notne Nemčije. Glede ozemlja, ki ga je Nemčija zasedla in c katerem zahtevajo naši sovražniki, da bi ga morala poprej izprazniti, sicer bi ne moglo biti nobenega govora o pričetku mirovnih pogajanj, izjavljam: Nemčija si je za morebitna mirovna pogajanja pridržala prosto roko. V zasedenem ozemlju pa ima v rokah dragoceno zastavilo za veliko dobo, ko se bo stlepal mir in tega zastavila v obliki zasedenega ozemlja, torej tudi Belgije, Že v naprej Nemčija ne more in tudi ne m a-ra dati iz rok.
Protestantovski pastorji za nadaljevanje vojske.
V	Arternu v Turingiji se je vršilo v pretekli ponedeljek zborovanje protestantovskih pastorjev, na katerem so sprejeli sledečo resolucijo, ki pomeni vrhunec hujskanja proti miru: »Od papeževega koraka za mirovno posredovanje, ker izhaja iz krivičnih in napačnih pridržkov in nagibov, ne moremo pričakovati, da bi nas privedel korak bliže do miru. Samo nemški meč nam more z božjo pomočjo priboriti mir, ki bi odgovarjal groznim žrtvam te vojske. Papfež je sedaj razprostrl svoje nežne duhovniške roke, da bi skoval mir, v katerem bi ne bilo nobenih zmagovalcev in nobenih premaganih. Mi pa hočemo imeti dober nemški mir od Boga, rie pa mednarodnega miru od papeža.«
Protinemško gibanje v Južni Ameriki.
V	mestu Buenos Aires se je dne 27. septembra vršilo veliko zborovanje, katerega se je udeležilo 20.000 oseb. Zborovalci so zahtevali, naj Argentinija v družbi z drugimi južnoameriškimi državami takoj prekine zveze z Nemčijo.
V	državah Uruguay in Paraguay se vrši velika agitacija proti Nemčiji. Sklicana sta kongresa obeh
držav, da se napove Nemčiji vojska. Ljudstvo zažiga in razbija hiše, ki so last Nemcev.
Kornilov v ječi,
Petrogradska agentura poroča dne 26. sept.: Kornilova in druge generale in častnike, ki so se bili udeležili upora, so minulo noč s posebnim dvornim vlakom prepeljali v Pihov, ’gubernija Mo-hilev, kjer ostanejo do glavne razprave zaprti.
Na bojiščih.
Na italijanskem bojišču in sicer na južnem delu Bajnške planote in v ozemlju gore Sv. Gabrijela je začela Cadornova armada dne 29. septembra zopet silovito napadati, a ni prodrla nikjer naprej. Menda je to pričetek 12. ofensive.
Na francoskem bojišču so boji nekoliko ponehali.
Na vseh ostalih bojiščih položaj nespremenjen.
Politične vesti.
Slovenska duhovščina tržaške škofije za jugoslovansko deklaracijo. Na sestanku slovenske du hovščine v Trstu dne 20. septembra 1917 je bila soglasno sprejeta sledeča izjava; Slovenska duhovščina tržaško-koprske škofije, zbrana na sestanku v Trstu dne 20. septembra 1917 z navdušenjem pozdravlja deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 80. maja t. 1., katera čimpreje izvedena naj prinese našemu narodu svobodno in samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom, — ter izjavo, izdano dne 15. septembra 1917 v Ljubljani, podpisano od zastopnikov cerkve ter slovenskih političnih strank na Kranjskem, — ter mirovno noto sv. Očeta Benedikta XV. — ter se jim s celim srcem in v polnem obsegu pridružuje.
Hrvatska duhovščina za združitev Jugoslovanov. Hrvatska duhovščina dekanije Požega v Slavoniji je sprejela jugoslovansko deklaracijo, ki so jo podpisali vsi navzoči duhovniki.
Jugoslovanski nadredno učiteljstvo za jugoslo -vansko deklaracijo. Upravni odbor »Zaveze avstr, jugoslovanskega učiteljstva« je dne 10. septembra sklenil poslati Jugoslovanskemu klubu manifest, naslovljen slovenskemu narodu. Iz manifesta posnamemo: Zahtevamo samostojno učiteljstvo in s a-mostojno narodno šolstvo, moralno in materijalno stoječ na trdnih temeljih s a m o o d-ločevanja zedinjenega jugoslovanskega naroda, osvobojeno od vsakega tujega gospodstva. Danes se naša prva beseda ne more glasiti drugače, nego tako le: V »Zavezi jugoslovanskega učiteljstva« združeno učiteljstvo se brezpogojno in navdušeno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kakor jo je priobčil državnemu zboru dne 80. maja 1917.
Proti jugoslovanski državni ideji. V Zagrebu bo baje v najkrajšem času začel izhajati nov ve lik dnevnik, ki bo v političnem oziru zastopal unionistično (madžarsko) stališče v smislu politike hrvatsko-srbske koalicije, v gospodarskem oziru bo zastopal agrarske tendence. Urednika lista, za katerega se je nabral (!?) fond enega milijona kron, bota poslanca dr. Vilder in Svetozar Pibičevič. — Iz Sarajeva pa poročajo: Hrvatski rodoljubi, ki so nezadovoljni z »jugoslovanskimi zmotami« »Hrvat-skega Dnevnika«, nameravajo ustanoviti nov list, ki bo zastopal »čisto hrvatske interese«. Kakor so pa izvedele zagrebške »Novine«, so omenjeni hrvatski rodoljubi -- bosanska vlada, ki hoče imeti glasilo, katero bi propagiralo avtonomijo Bosne in Hercegovine. Kot vladina eksponenta se ukvarjata z ustanovitvijo novega lista znani Šerif Arnavtovič in neki odpuščeni urednik »Hrv. Dnevnika«. — Za oba nova »hrvatska« lista, bo izdala vlada velike svote, da ima tako orožje proti agitaciji ujedinjenja Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Die nationale Abgrenzung; lin Süden. (Narodne meje na jugu.) Pri Hartmanmi v Zagrebu je izšla brošurica z omenjenim naslovom. Stane brez poštnine 1.20 K. Pisatelj (neimenovan) se bavi z vprašanjem, po katerih načelih se naj omejijo narodi na jugu in pride do sklepa, da se da to doseči le potom
ustanovitve jugoslovanske države pod Habsburžani. Knjiga je dragocen prinos k sedanjim našim političnim ciljem.
Nemški socijalist o jugoslovanskem vprašanju.
V »Sozialistische Monatshefte« piše Ludwig Quessel o jugoslovanski deklaraciji: »Jugoslovanska plemena Avstrije in Ogrske kličejo po vstanovitvi narodne države. V nasprotju s Čehi in Slovaki Jugoslovani ne izražajo želje, da se naj pretvori avstro-ogrska realna unija v narodno razčlenjeno zavezno državo, zastopajo marveč princip trializma (P). K Avstriji in Ogrski naj stopi kot tretja enakopravna država novo jugoslovansko državno telo iz ozemelj Istrije, Kranjske, Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine (in jugoslovanska Štajerska, Koroška, Goriška in Ogrska?) Po številu prebival-stva bi obsegalo to državno telo, ki bi se naj stvorilo iz avstrijskega ozemlja, 5 5 milijonov jjr-vatov in Srbov ter 1'3 milijonov Slovencev, ki teritorialno precej ločeno stanujejo od drugih narodov avstro-ogrske monarhije. Posebnost vseh po litičnih problemov v Avstro Ogrski, da so vsa no tranja politična vprašanja tudi vnanje-politična, se nam očitno javlja v državnopravnem zavarovanju Jugoslovanov. Kajti takšni habsburški Veliki Srbiji z okoli 7 milijonov prebivalcev, v velikosti južne Nemčije in kraljestva Saškega, po kateri stremi Jugoslovanski klub, bi stala nasproti na Balkanu Mala Srbija v velikosti Bavarske z okoli 4 milijonov prebivalcev. Da bi pa zamogle trajno obstojati druga poleg druge dve samostojni srbski državi, ki bi združene mogle nastopati kot velevlast za južnoevropske razmere, je pač komaj verjetno spričo močnega vsesrbskega gibanja, ki po vojni gotovo ne preneha. Brezdvomno si je bil Jugoslovanski klub svest v trenotku, ko je formuliral svoj delovni program, da njegovo državnopravno zavarovanje ni samo notranjepolitična deklaracija, ampak da je tudi vojni dokument, ki ga hoče najbrž uveljaviti pri mirovnih pogajanjih.«
Večina proti proračunu. V državnem zboruje položaj, kakor se poroča graškim listom, popolnoma nejasen. Večina zbornice je proti proračunu. Za proračun bodo baje glasovali samo: Nationalverband, kršč. socialci, konservativni Poljaki, par Italijanov in bukovinski Rusini. Seidler je optimist in se pridno pogaja s Poljaki.
Nezaupnica kontrolni komisiji državnih dolgov. Veliko pozornost je vzbudilo v državnem zboru, ko je proračunski odsek dne 27. septembra, kakor smo že kratko poročali, sprejel s 26 proti 14 glasovom naslednji predlog socialnega demokrata Seitza: »Poslanska zbornica jemlje samo z obžalovanjem na znanje poročilo komisije za kontrolo državnih dolgov in obsoja postopanje poslancev, ki so od leta 1914 člani te komisije, ker so opetovano sopodpisali neustavno najeto posojilo, o katerem sami priznavajo, da ima le formelne znake visečega dolga, v resnici pa pomeni trajno obre-menjenje državnega zaklada. Poslanska zbornica obsoja tudi, da si je komisija dala vzeti neodvisnost kontrole s tem, da je bila brez nje določena oblika posojila in rok povračila. Če je tudi priznati, da so se nekateri člani spričo brezmejno absolutističnega gospodstva ere Stürgkh opravičeno balj osebnega preganjanja, če bi bili vestno izpolnili svojo dolžnost, pa drugim ni priznati te olajševalne okolščine, ki v nobenem slučaju ni opravičilo.« — Če bo plenum zbornice sprejel to resolucijo, nameravajo člani kontrolne komisije odložiti svoje mandate. Večina proračunskega odseka stoji na stališču, da bi poslanci-člani komisije ne smeli sopodpisati državnih zadolžnic. Gre se za demonstracijo proti obsolutizmu. Nemci se hudujejo nad vlado, ker zastopniki vlade v proračunskem odseku niso nastopili proti Seitzovemu predlogu.
Razmerje posameznih skupin v državnem zboru
je sledeče: Zbornica šteje danes 475 poslancev, 41 mandatov je nezasedenih. Slovanske stranke imajo 236 zastopnikov, nemške pa 215; ostali poslanci so Italijani in Romuni. Najštevilnejša slovanska skupina v parlamentu je Česky Svaz, ki šteje (vštevši ukrajinskega hospitanta Čajkovskega) 95 članov, Poljski klub ima 79 članov, 4 poljski poslanci (skupina Stapinski) so izven kluba, v Jugoslovanskem klubu je združenih sedaj 32 poslancev (eden dr. Trešič, je izstopil), 4 mandati so nezasedeni; Ukrajinska sveza šteje 29 članov. Najštevilnejši nemški klub je Nationalverband s 96 poslanci, krščansko socialna sveza šteje 67 članov, nemški socialnodemokratski klub 40 ter 2 italijan-
STRAŽA.
Stran Hu
L Oktobra 1917._______________________________
3ka hbspitanta (Oliva in Pittoni), združenje dunaj-
skih svobodomiselnih poslancev 7, vsenemci so 3. Italijanov je 14-, Romunov 5. Trdno se more zanašati Seidler le na nemški Nationalverband (96), na krščanske socialce (67), na italijansko skupino Faidutti-Bugatto (2—3) ter v sili na nemške socialne demokrate (40). Njegova zanesljiva številka je 165 (96 + 67 + 2). Vse drugo je negotovo in odvisno od srečnih slučajev.
Državnopravni klub v češki zvezi. Manjše češke poslanske skupine v državnem zboru: mlado-čehi, narodni socialisti, državnopravna skupina in skupina poslanca Stranskega so se združile v po-sebDO zvezo v okvira Češke Zveze. Program te posebne zveze povdarja zlasti energično zastopanje državnopravnega položaja. Za načelnika je bil izvoljen poslanec Klofač, za namestnika poslanca dr. Körner in Stransky. Ta skupina je poleg a-grarcev najmočnejša v Češkem klubu.
Gosposka zbornica je pričela zborovati v sredo, dne 26. sept. Ministrski predsednik je podal vladno izjavo kakor v poslanski zbornici. — Desnica gosposke zbornice je izvolila kneza Friderika .Lob-kovica za načelnika.
Nationalverband za nadaljevanje vojske. Posl. Pantz je predlagal, naj se Nationalverband izreče za mir brez aneksij in brez odškodnin. Proti temu predlogu so razni poslanci kar najostreje nastopili in ga je načelstvo tudi odklonilo, tako da sploh ne pride na posvetovanje v klubu. Nekaj dni po cesarjevi mirovni noti pa sklene National verband kaj takega. S tem je Nationaherband pokazal, ; da hoče, naj se vojna nadaljuje in naj se vresni čijo temni aneksijski načrti.
Hrvatski sabor je pričel zborovati dne 25. septembra. Predsednik naznani, da je saborska deputacija izročila kralju adreso. Starčevičanec dr. Pavelič kritikuje adreso, ki ima samo namen, da uniči slogo med Hrvati, Srbi in Slovenci. Po govoru poslanca Radiča, je predsednik v odgovoru Paveliču rekel, da se jugoslovansko vprašanje ne more rešiti pred koncem vojske. Dne 27. t. m. se je razpravljalo o nujnem predlogu poslanca Radiča o volilni reformi. Radič je rabil ob tej priliki take izraze, da so ga izključili od 30 sej. Opozicija je proti temu nasilju burno protestirala. — Sabor je bil dne 29. septembra, ko je končal ves predloženi delovni program, odgođen na nedoločen čas.
Amnestija na Hrvatskem. »Hrv. Riječ« javlja: Kakor smo izvedeli, je kralj pomilostil eno kategorijo političnih obsojencev. Podrobnosti se bodo razglasile službenim potom.
Volitve na Švedskem. Te dni so se vršile na švedskem državnozborske volitve, pri katerih je bilo izvoljenih 98 socialistov, 62 svobomislecev, 50 konservativcev in nekaj pristašev drugih strank. Zmagala je torej struja ententi prijaznih poslancev.
Fedenske novice.
Sedemnajsta vojna pobožnost v Mariboru. Na
včerajšnjo Da p a c e m-nedeljo, 30. septembra, je Maribor zopet videl veličastno prireditev. ‘Po odredbi in pod vodstvom ’prevzv. gospoda knezoškofa se je vršila sedemnajsta vojna pobožnost. Ob treh popoldne so bile v stolnici litanije presv. Srca Jezusovega z dvema blagoslovoma. Na to se je razvila mogočna spokorna in prosivna procesija — število pobožnih udeležencev iz vseh stanov se more ceniti do 5000 — skozi stolno ulico, črez glavni trg, skoz Nagyjevo in sodno ulico in po Tegetthoffovi cesti v baziliko Matere milosti. Na glavnem trgu je procesija obkrožila ondotni Marijin kip in tukaj so mil. Nadpastir z duhovščino odmolili starčastito preginljivo molitev »Češčena bodi veličastna kraljica miru«. Spotoma so se molile litanije imena Jezusovega in litanije vseh svetnikov, v baziliki pa so bile še lavretanske litanije z zakramentalnima blagoslovoma. Najznamenitejši del slovesnosti je bila v srce segajoča petčetrturna vojna pridiga prevzv. gospoda knezoškofa, ki so v sladko tolažbo vsem vsled vojske hudo trpečim na svetopisemskih vzgledih pokazali, kako zvesto an-gelji božji ne le posamezne vernike, marveč zlasti naše ljube vojščake varujejo in branijo pri njihovih bojih v zračnih višinah, na zemlji v strelskih jarkih, na morju in pod morjem. Posebej še stojijo ob strani pogrešanim, vjetim, ranjenim in padlim junakom. Izredna ganjenost zbranih množic je
pričala o močnem vplivu oznanjevane besede bo žje na dovzetna, tolažbe in izpobude tako zelo potrebna srca Z molitvijo za mir, z nadpastir-skim blagoslovom in s cesarsko pesmijo je bila sklenjena pač nepozabna vojna pobožnost, katere udeleženci so prejeli od prevzv. gospoda knezoškofa podeljeni odpustek 150 dni. Dal mili Bog, da bi po njej prišli tem bliže miru, po katerem vsi hrepenimo!
Splošna vojna in mirovna pobožnost v Lavantinski škofiji. Znana so prizadevanja sv. Očeta pa- ! peža Benedikta XV. za mir. Zlasti sta pomenljiva njihovo mirovno pismo poglavarjem vojskujočih se narodov z dne 1. avgusta 1917 in dotični odgovor našega miroljubnega cesarja Karola I. Naša dolžnost je, da svetega Očeta in svojega deželnega očeta podpiramo v njunih naporih za pravičen, časten in stalen mir. V ta namen je s prelepim nadpastirskim listom v cerkvenim zaukazniku, raz-j poslanem preteklo soboto, zapovedana splošna vojna in mirovna pobožnost, ki se naj vrši po vsej Lavantinski škofiji prihodnjo roženvensko nedeljo, dne
7.	oktobra 1917. V obče naj obstoji iz litanij z blagoslovom, iz procesije vsaj v obsegu procesije na Telovo, iz molitve za mir s sklepnim blagoslovom in s cesarsko pesmijo. Natančnejši spored je prepuščen čč. dušnim pastirjem. — Pomnožene molitve naj ganejo ljubega Boga, da usliši naše vroče prošnje za vrnitev mirnih časov!
Duhovniška vest Za provizorja pri Sv. Barbari v Slov goricah je imenovan č. g. Stefan Belšak, provizor v Slivnici pri Mariboru.
Imenovanje. Za profesorja veronauka na o. kr. realki v Mariboru je imenovan c. kr. vojni kurat Ivan Bogovič. Imenovani je bil pred vojsko korni vikar mariborske stolnice in katehet na mariborskih mestnih šolah. Sedaj je vojni kurat pri južnoštajerskih mladostrelcih, ki so se pri zadnji soški ofenzivi posebno odlikovali, ter je dobil kot vojno odlikovanje duhovni zaslužni križec II. razreda na belo-rdečem traku.
60-letnica skladatelja Parme. Naš skladatelj Parma bo v kratkem slavil svoj 60. rojstni dan. Tem povodom vprizori gledališče v Zagrebu novo opereto, katero je spisal A. Grund, vglasbil pa Parma.
Vrl narodnjak umrl. Iz Lembaha pri Mariboru se nam piše: Dne 29. septembra je umrl tukaj g. 'Anton Crnko, občinski svetovalec, ubožnicar in namestnik načelnika krajnega Šolskega sveta. Bil je vzoren katoličan in narodnjak. Pri vseh volitvah ih drugih važnih zadevah je stal trdno na katoliško-slo-venski strani. Slava njegovemu spominu! Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 1. oktobra dopoldne.
Za nadučitelja v Št. Petru v Savinjski dolini je imenovan nadučitelj v Št. Juriju ob Taboru, Robert Senica.
Iz poštne službe. Poštna aspirantinja Ana Kunej je imenovana za poštno oficijantinjo pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Nove poštne znamke. Poštna uprava naznanja, da so poštne znamke, ki so bile izdane jeseni lanskega leta in sicer po 15, 20, 25 in 30 v ter dopisnice in zalepke, na katerih se nahaja slika rajnega cesarja, veljavne samo do 31. oktobra 1917. Izmenjati se jih bo moglo samo v mesecu novembru, pozneje ne več.
Po smrti pomiloščen. »Lidove Noviny« poročajo: Domobransko divizijsko sodišče v Krakovu je obvestilo te dni člane družine bivšega urednika nacionalno socijalnega lista »Straž« Josipa Kotka, da je Kotek vsled amnestijskega odloka z dne 2. julija t. 1. pomiloščen. Kotek je bil obsojen
23.	decembra 1914 zaradi veleizdaje na smrt na vešalih, milostnim potom so izpremenili to kazen v toliko, da ga niso obesili, ampak ustrelili. In sedaj ko je mrtev, so ga pomilostili.
Slovenske napise na železniške postaje! Na glavni progi južne železnice med Spielfeldom in kranjsko mejo ni niti na eni postaji slovenskega napisa, dasiravno so vsi kraji izključno ali po o-gromni večini slovenski. Sprevodniki tudi imen teh krajev ne izklicujejo v slovenskem jeziku. Tujec, ki se vozi po teh krajih, je mnenja, da se vozi po stari tevtonski deželi. Naša zahteva je, da se odslej napravijo od Spielfelda naprej na vseh železniških postajah Slovenskega štajerja dvojezični napisi in da se imena postaj izklicujejo tudi v slovenskem jeziku, a ne samo v jeziku privandra-nih tujcev. Zahtevamo za vse postaje na slovenski zemlji slovenskih uradnikov, tujce pa se naj prestavi v nemške kraje.
Železnica Konjice—Poljčane. Po dolgem času sem se zopet vozil po konjiški železnici in strmel
sem, kako je izginil, na popolnoma slovenski zemlji — slovenski značaj te proge. Samonemški napisi — sprevodnik, ki ne zna besedice slovenski, izklicevanje postaj samo nemško — na postajah samih nemškonacionalno osobje — ki noče govoriti slovensko, čeravno tolče nemščino, da se člo veku želodec obrača (Loče!). Ali ni to krivica, da se par konjiškim in loškim nemškutarjem na ljubo — ki znajo dobro slovenski — vsiljuje nemščina domačemu ljudstvu vsepovsod in se mu že doma otežkoči kolikor mogoče vožnja. Deželni železniški svet je odgovoren za te škandalozne razmere in seveda, ker ima namen germanizirati. Čudimo se le, da konjiški Slovenci ta izzivanja gledajo tako mirnodušno. Saj se menda ne bi gg. nemškutarjem zamerili in kršili Burgfrieden!
Podpore družinam Amerikancev. Jugoslovanski klub je na predloge posl. dr. Verstovšeka, dr. Pogačnika in Hladnika z vso vnemo opozarjal vlado na bedo družin Amerikancev. Posl. dr. Verstovšek in Hiadnik sta stavila tudi primerni predlog. Minister za notranje zadeve je javil jugoslovanskemu klubu da je izdal v zmislu zakona z dne 17. avgusta t. 1. izvršilno naredbo, po kateri se okrajnim glavarstvom naroča, da družinam onih avstrijskih državljanov, ki so v Ameriki in se vsled vojne ne morejo vrniti in so v dejanski potrebi in revščini, dovoli enako podporo kakor družinam vpoklicanih. Opozarjamo te družine, da se potom občin obrnejo na c. kr. glavarstva s prošnjami za podpore.
Prošnja. Kdor ima kogar poznanega med našimi vojnimi vjetniki v Forte S. Felice pri Veroni na Italijanskem, naj blagovoli sporočiti njegov naslov: Ani Erjavec na (Mavi, pošta Križevci na Štajerskem, da ta morebiti po tem sovjetniku izve za usodo svojega moža.
Vpoklici najmlajših letnikov. Pregledovanje najmlajših črnovojniških letnikov je končano. Kakor čitamo v hrvatskih listih, bodo v ogrski polo vici ti letniki vpoklicani najbrže dne 15. okt.
Šupilo umrl. Znani koalicionaš, bivši poslanec hrvatskega sabora, Franc Šupilo, je umrl v Londonu. Šupilo je še pred vojsko zbežal v tujino, kjer je agitiral za jugoslovansko idejo v pro-tiavstrijskem smislu. Bil je proti ujedinjenju Jugoslovanov v smislu naše deklaracije. Italijani so ga šteli med svoje prijatelje, ker je deloval za bratstvo z Lahi.
10? let stari duhovnik umrl. V Budimpešti je dne 27. septembra umrl starosta ogrskih duhovnikov piärist Ivan Matišek, star 103 leta.
Davek na dedščine. Finančni minister bo državnemu zboru predložil celo vrsto novih davčnih načrtov, med njimi tudi davek na dedščine, ki bi baje vrgel državi na leto 200 do 300 milijonov kron.
Osebni promet na železnici je zelo omejen. Radi tega svetujemo našim ljudem, da se prej, nego dalje kam odpotujejo, dobro prepričajo, kako kaj vlaki vozijo. Mnogim se zgodi, da se dolgo ne morejo vrniti, ker je ustavljenih mnogo vlakov.
//Neznosne razmere pri Južni železnici. Z Dunaja poročajo: Odposlanstvo jugoslovanskega uradništva in poduradništva Južne železnice je došlo v Jugoslovanski klub s prošnjo, izposlovati pomoč proti preganjanju in premeščanju osobja iz političnih ozirov. Izročena spomenica navaja podrobno vsak posamičen slučaj, ki je tudi dokazan. V dolgotrajni konferenci, katere so se od strani kluba udeležili: dr. Korošec, dr. Ravnikar, dr. Benkovič, vitez Pogačnik, dr. Pogačnik in prof. Verstovšek, se je obširno razpravljalo o vseh pritožbah naših železničarjev. Jugoslovanski klub je zagotovil svojo pomoč, da bo posredoval na vseh merodajnih mestih.^,
Splošno nabiranje perila. C. in kr. vojno m-' nistrstvo, vojnooskrbni urad, nam piše:	Za oskrbo
naših na bojnem polju se nahajajočih hrabrih bori-teljev s potrebnim perilom naj daruje vsako gospodinjstvo in vsak posameznik vse pogrešljivo in nepotrebno na životnem, posteljnem, namiznem perilu ild. vsake vrste, najsibo novo ali rabljeno, oprano ali neoprano, belo ali barvano, celo ali strgano; tudi konci in odpadki, platneno ali bombaževinasto blago in kosi so dobrodošli. Istotako tudi tkanine vsake vrste, kot blago, obleke, vezenine in pletenine, vsakovrstne preje in odpadki, Uvažuje se tudi najmanjši dar. Prišli bodejo po te dlarove učenci dne 16.. 17. in 20. oktobra t. 1. Po tem roku sprejema zadevne darove:	Sammelstelle des Kriegsfiirsorgeamtes in
Wien, IX., Währingerstrasse 32 (telefon št. 12.367). Poštne pošiljatve do 20 kg z označbo „Altmaterialienspende“ (darilo starega blaga) so poštnine proste. Vsakdo naj podpira to zbirko po močeh v blagor
naše zmagovite armade in domovine. Pojasnila daje c. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbni urad, Dunaj, IX., Berggasse 22, kamor je tudi nasloviti vsa vprašanja in poročila. — Pišite izključno samo slovensko.
Nesreča. V črešnjevskem predoru se je dne
21.	sept., kakor smo že poročali, zgodila nesreča na sledeči način: Nekaj vojakov se ni hotelo voziti v vagonu za živino. Bilo je ob 3. uri zjutraj. 8 vojaki so šli od bistriške postaje dalje na Pragersko in sicer ob progi. V predoru jih je povozil vlak. 1 vojak je bil mrtev, 2 sta bila hudo ranjena. Našel jih je ob 4. zjutraj železniški u-službenec. Vse 3 vojake — tudi mrtvega — so spravili z naslednjim vlakom v Maribor.
Gospod&rskf aftviee*
Vojne centrale. Centrale so državne organizacije za uredbo živil in drugih potrebščin. Danes je precej vsa avstrijska javnost že spoznala, da te centrale niso kos svoji nalogi in da se pri njih gode tudi krivice, šikane, brezobzirnosti, protekcije in še marsikaj drugega in hujega. Upamo, da bo stvar v državnem zboru prišla s primerno brezobzirnostjo v pretres. Kako nujno potrebna je stroga in brezobzirna kontrola, kažejo dobički, ki jih je napravila dunajska vnovčevalnica za živino. Ustanovljena je bila s kapitalom poldrugega milijona kron, čistega dobička pa je napravila pet milijonov kron, torej več kakor 350 odstotkov. Ker je bilo tej družbi naloženega 50.000 K davka, se je proti temu branila na žive in mrtve, dočim je njen ravnatelj brez pomisleka le na tantijemah pobasal 169.192 K. Tako vidimo na vseh koncih in krajih le eno:	Kdor more, pa žre in po
tegne, če treba svojemu bližnjiku kožo z ž:vota.
Obroči za sode. Graški listi pišejo, da se dobiva železo za obroče za razno vinsko posodo in sicer za Štajersko pri tvrdki Greinitz v Gradcu in pri tvrdki D. Rakuš v Celju.
Za prevažanje sadja. Štajersko cesarsko na- j me8tništvo naznanja, da za prevažanje sadja po železnici do 50 kg, ako tvori prtljago, ni treba nobenega dovoljenja, pač je treba prevoznega dovoljenja za večje množine sadja.
Zelje zaseženo. Vlada je zasegla ves letošnji prideljek na zelju ter -določila za zelje najvišje cene in sicer za sveže zelje 45 K za 100 kg. Za prevažanje svežega zelja je treba posebnega dovoljenja. Deželne politične oblasti imajo pravico, da smejo določiti za svoje upravno ozemlje tudi nižje najvišje cene, kakor so zgoraj označene.
Cene za seno in slamo zvišane. Z naredbo urada za prehrano z dne 27. septembra se je cena za seno in otavo zvišala od 17 na 23 K me-terski stot, za žitno slamo na 18, za grahorico 11 K, za koruzno, fižolovo, bobovo, lečino, makovo in repično pa na 7 K. Te cene veljajo ne samo od 27. septembra naprej, ampak že od 16. junija 1917 dalje. Deželni urad za krmila mora prodajalcem, ki so že oddali seno ali slamo in so dobili plačano po stari ceni, plačati razliko. Seveda mora to prodajalec sam zahtevati od omenjenega urada.
Zaradi pomanjkanja krme. Letošnja suša bo v zvezi z vojnimi dajatvami napravila neizmerno škodo pri živinoreji. Kar smo v teku dolgih let dobrega dosegli, vse to bo šlo v kratkem v zgubo. Naša živinoreja bo padla nazaj na stopnjo, na ka-koršni je bila pred davnimi leti. Pa ne samo po svojem številu, ampak tudi po svoji kakovosti. Zmanjkalo bo delavne živine, zmanjkalo živine za užitek in mlade živine. Manjkalo bo prireje, užitka (mesa in mleka) in skupička. In ta udarec se bo čutil nekaj časa! Spričo pretečega propada naše živinorejo je reševati, kar se še rešiti da. Najhuje prizadeti so naši mali posestniki, ki redijo komaj toliko živine, kolikor jim je neobhodno potreba. En junec in ena molzna krava, ki se skupaj vpre-zata! Pa še za te ni dosti krme! Naj se letos naša varčnost pri krmljenju podvoji, da bo kaj več vspeha! Kar je količkaj porabnega za pokla-danje, naj se porabi za krmo in za steljo edino le l to, kar ni za drugo rabo. Koruznica, äjdovica in [ pieve, vse naj se^ porabijo za krmo. Jesenska paša | naj se porabi do zadnje bilke. Na ta način se \ bodo tudi najbolj zaravnale velike in neštevilne j razpoke, ki jih je napravila letošnja suša po na- t ših travnikih. Pa tudi vse druge odpadke, kakor [ sadne tropine in vinske tropine, je porabiti za po- f kladanje. Pa ne samo živinoreja je težko priza- f deta vsled pomanjkanja krme, ampak ludi naše !
poljedelstvo in ž njima vred vse naše gospodarstvo. Če manjka živine, tudi gnoja ne bo in tako j nam bo manjkalo zanaprej glavnega pripomočka j za rodovitost naših pridelkov. Naši žitni in drugi \ pridelki so že sedaj nižji, kakor so bili pred voj-\ sko, ker jim manjka tako dobro obdelane in tako 1 gnojene zemlje, kakor so jo imeli prej. Zanaprej j bo pa še slabše, ker bo gnoja še bolj manjkalo.
\ Z umetnimi gnojili si pa tudi ne moremo poma-[ gati. ker jih tudi manjka. Že letos bo treba dobro I preudariti, za katere sadeže in kako bomo obrnili ! domači gnoj, da nam bo bolje zalegel. V takem I položaju, ko zmanjkuje vseh pripomočkov za moč-I no obdelovanje in gnojenje -zemljišč, smo prisiljeni, j obračati se zopet k širšemu pridelovanju žita, ki \ potrebuje primeroma manj -gnojeno zemljo, kakor ‘ drugi pridelki. Kakor pri živinoreji, tako borno tadi pri poljedelstvu prišli nazaj v razmere preo teklih časov, ko se je tudi pri nas sejalo več žita in manj okopavin, kakor jih sejemo danes. Tudi v tem oziru bo seveda mali posestnik huje prizadet, ker na svojem malem posestvu skoro ne more omejiti pridelovanje krompirja in^turšice, ki sta mu glavni živež in ki jih pridela komaj za svoje potrebe. Vsak gospodar pa naj spričo nastalih raz mer dobro preudari, v koliko mu kaže pri današ-njem pomanjkanju živine in gnoja več žita sejati, kakor doslej. In dosledno seveda tudi to, koliko mu bo treba za jesensko in spomladno setev več žita za seme pustiti, kakor v preteklem letu.
Ime HLpriee.
Budimpešta brez vžigalic. Deželno društvo ogrskih trafikantov, ki iz lastnih skladišč zalaga trafikante z vžigalicami, sporoča občinstvu, da v Budimpešti ni prav nič več vžigalic in da železnice ne dovažajo nobenih vžigalic, tako da je ta mesec došel le en vagon vžigalic, med tem kojih Budimpešta rabi 10 vagonov. Dokler ravnateljstvo državnih železnic ne odredi, da se sprejemajo po-šiljatve podeželnih tvornic, toliko Časa bo glavno mesto brez vžigalic.
Italijanski oficir v zaboju, ali ponesrečeni beg vojnega ujetnika. Iz Dornbirna na Predarlskem se poroča: Pred kratkim je prispel semkaj avstrijski sanitetni vlak z izmenjanimi invalidi v svrho po- j gostitve in prenočitve nastanjeni v novi realki, da j prestopijo naslednji dan na švicarski vlak, ki naj bi jih preko Feldkircha, St. Gottharda in Lugana prepeljal v Como. Zaboji italijanskih invalidov so ostali čez noč v kolodvorski čakalnici. Zjutraj je neki železniški uslužbenec nenadoma začul človeške klice po pomoči iz čakalnice. Pri pregledovanju je zapazil, da moli iz nekega zaboja človeška roka. Zaboj so takoj odprli in iz njega se je dvignil mlad, popolnoma zdrav Italijan, ki je bil v svojem skrivališču v adamovi obleki. »Odreše-nec« se je moral seveda najprej takoj obleči, nakar so mu na njegovo prošnjo dali kozarec vode. Vrh tega je hotel takoj v bolnišnico. Vroči n, sopara in predolgo bivanje v zaboja so ga silno zdelali. Italijan je bil neki italijanski oficir, naš vojni ujetnik, ki ga je eden invalidov spravil v svoj zaboj in ga hotel iz avstrijskega ujetništva vtihotapiti v Italijo. Toda možakar je imel smolo. Najbrž je bil preveč radoveden in se je hotel prezgodaj j nasrkati svežega švicarskega zraka, ali pa je bila njegova osebna svoboda v zaboju le malo preveč omejena. Seveda so ga takoj aretirali in tudi prtljago vseh ostalih italijanskih invalidov natančno preiskali.
Srečna družina. Neka menažerija je imela nad vhodom napis:	»Tukaj je videti najsrečnejšo dru-
žino celega sveta skupaj živeti v prelepi slogi, brez vezi in brez zakonov: leva, tigra, volka in ovco«. — S svojo zakonsko usodo nezadovoljen mož vpraša posestnika menažerije:	»Kako dolgo
pa že živč te živali skupaj?« — »Že nad tri mesece«, odgovori zaupno posestnik menažerije, »pač pa se mora ovca večkrat nadomestiti!« — Možje odšel zamišljen domov.
Dobro sredstvo. A: »Kako to, da ti brusiš tolikokrat žago v sobi, ko vendar to delo grozno cvili?« — B: »To pa zato, ker me žena vedno zmerja. Ko pa začnem s pilo drgniti po žagi, zbeži kot zaje!«
Kaj je „bojkot“? Tolikokrat se sliši besedica „bo'kot“, pa skoro nobeden ne ve, odkod to ime. L. 1879 je bil na Irskem kot oskrbnik in ftgent na lorda Erne (grofija Mayo) posestvih nastavljen Karol Boykott. Ker je bil znan kot zelo trd gospodar, je irska deželna zveza izdala zoper njega prepoved. In
vsled te prepovedi so odpovedali ravno pred žetvijo vsi delavci, posli so zapustili hišo, vozniki ga niso hoteli voziti, železnica ni hotela njegove živine prepeljati na 'Angleško, mesarji, trgovci in peki mu niso hoteli prodati živil in v hotelih mu niso dali več prenočišča. Spoznal je sam, da kjjub vojaški straži, ki ga je obdajala, ne more -več v kraju ostati. Boykott je moral v Ameriko. Na svojo starost je prišel na Irsko nazaj in se zdaj sam zavzemal za revne najemnike. Ime „bojkot“ je pa ostalo kot zadnje sredstvo proti neljubim osebam ali napravam.
Maribor. V kratkem bomo torej dobili električno razsvetljavo. Preddela so v teku, tako se je ugotovilo v zadnji seji mestnega sveta. Cena za luč ,bo za kilovatno uro 7 v. Ce bodo dobili dovolj--gradiva, bodo spomladi 1918 pričeli pola-: >pti- träföiice za tramvaj.
Maribor. Za mesec oktober se je sladkor v mariborskem okrajnem glavarstvu sledeče razdelil: Studenci:	potrebuje se 1650 kg, Oskrbovalni odbor
1650 kg; Dobrovci: 375, Raunig 375, od septembra ostalo o kg; St. Ilj: 2625, Plevnik 920, Gasser 500, Hercog 750 (78), Paleš 100 (126), Hamer 150; Fram: 1390, Zamolo 420, Kodrič 550, Högenwart 420; Kamnica: 1650, Poš 950 (131), Ravnjak 600 (5); St. Jurij ob Pesnici: 940, Dokaj 910 (30); Jarenina: 2213 kg, Cvilak 570 (9), Kramberger 480 (25), Pinterič 290 (14), Jamernik 300, Ferk 520 (10); St. Jakob: 1552, Arnuš 800, Schneeberger 680 (80); Sv. Križ: 690, Verdonig 690; Krčevine: 2160, Sok 750, Serec 650 (5), Mycllil 600 (85); Hoče: 1350, Polž 1340 (Oj; Rače: 830, Sijanee 400, Dušic 430; Gornja Sv. Kungota: 900, Vaupotič 600, Gobec 300; Spodnja Sv. Kungota: 960, Vaupotič 430, Likavee 500 (30); Leitersberg: 2200, Perko 400, Kodrič 100, Polzi 700, Paluc 650, Lupinšek 350; Lembah: 1245, Zemljič 400, Rot-2770, Kukovič 300, Boldin 300, Jäger 350, Oder 200, ner 420, Kasjak 200, Sorko 220; Sv. Lovrenc n. M.: Kores 120 (85), Karničnik 320 (4), Odbor Sv. Lovrenc 1000 (94); Sv. Marjeta n. D. p.: 870, Macu n 870; Sv. Marjeta o. P.: 1425, Baumgartner 900 (4), Jager 520); Sv. Martin pri Vurbergu: 865, Krajnc 805; Sv. Nikolaj: 400, Pauko 400; Ploderšnica: 412, Schönwetter 412; St. Peter: 1500, Lorber 500, Lajn-šic 1000; Pekre: 390, Sorko 390; Planice: 250, Kodrič 250; Podova: 745, Novak 745; Pobrežje: 1770, Mayer 630 (79), Prehtler 450 (255), Marko 550 (140), Suhci* 440 (54); Ruše:	1875, Kupčič 250, Konsum
450.(38), BtigsU 400 (18), S er n ec 570: Reka: 790, Lebe 790; Ribnica-Brezno: 210, Povoden 150 (66); Raz-j vanje: 600, Koc 606; Radvanje: 2270, Travisan 800 1 (106), Lobnik 1140; tl. M, Brezje: 800. Horvat 800;
I Žitečja vas: 480, Krajne 480; Slivnica: 1120, Loh 600 (10), Polajnko .100); Tezno: 1110. S abed er 400, Walzt 560 (154); Svečina: 1350, Sinonig 950, Skribe 400; Selnica o. D.:	2452, Jagrič 700, Kanzler 480
(35), Pinter 330 (23), Golob 380, Hojnik 110. Peklar 370 (37); Pekel: 825, Sima 300, Drofenik 330, Svele 200; Makole: 2450, Košorok 600, Ozebek 650, Dreo A00, Novak 500; Sv. Martin n. P.: 1350, Kos 1350; Gornja Polskava: 1087, Čisel 340 (44), Uran jek 400, Navratil 300; Poljčane: 1665, Žumer 400, Vodenik 050, Oberst:i 300, Savsky 300; Pragersko: 700, Tiš-Icr 450 (252); Studenice: 850, Kaučič 850: Spodnja Polskava: 975, Sicher] 975; Sv. Venčesl: 525, Skrbiš 525; Črešnjevec:	Polivaušek 900, KroŠelj 250;
Laporje:	Krošelj 1100 (105); Tinje:	Rožman 630;
Slov. Bistrica: 6800, Omerzu 400, Wernig 300, Stiver 500, Krautsdorfer 430, Odbsr 2100; Sv. Ana v Slov. gor.: 975, Repulusk 500, Zemljič 460 (14); Sv. Anton v Slov. gor.: 1610, Tušak 700, Markovič 600, Ozvatič 310; Sv. Andraž v Slov. gor.: 190, iOzvatič 190; Sv. Barbara: 1237, Sabeder 400, Šauperl 400, Kostanjšek 440; Sv. Benedikt v Slov. gor.: 1600, Su-menjak 1600; Sv. Trojica v Slov. gor.; 1350, Golob 500, Cauš 400 (16), Ceh 400; Sv. Jurij v Slov. gor.: 1856, Bauman 470, Brglez 470, Siter 460, Sehömvet-ter 460; Sv. Lenart v Slov. gor.:	1740, iSedminek
500, Spitzy 400, Dimnik 490 (10), Zemljič 350; Negova: 225, Sumenjak 225; Sv. Rupert v Slov. goric.: 1927, Lorber 700, Bauman 500, Golob 400 (31), Rois 300; Biš: 225, Ketiš 225.
Poljčane. Tukajšnjo nekdaj Svetlinovo hišo je kupil pred kakim pol letom trgovec Savski, ki je bil nekdaj zaveden Slovenec. Ker mu je menda Südmarka priskočila na pomoč, je stopil na stran naših narodnih nasprotnikov. Savski pošilja svoje otroke v oddaljeno nemško šolo, dočim ima slovensko pred nosom. Na cesarjev rojstni dan je izobesil edini v Poljčanah »frankfurterico«. Izposodil si jo je menda v Peklu, ker je šolski vodja Schmuck ta dan ni izobesil. Pekelski in poljčan-ski velenemškutarji pa so bili ta dan jako skromni v obešanju zastav. Bo pa drugič boljše, ko bo Viljem godoval.
Celje. Dne 27. septembra je umrla v starosti 16 let Nina Stiger, soproga tukajšnjega veletrgovca Gustava Stiger. Na tukajšnjem vojaškem pokopališču so bile te dni pokopane sledeče vojaške osebe: Miha Volčič, Jakob Kač, Alojzij Kavka in Vacljav Pajkert.