PBIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PODPISUJTE! P'iot! fi>i(jc,(in/i.W(i(ii in /in/i/imVfii, 2.11 lllf'« III 2« /jpf.ifpITfll/r' »Ii'ffH«IKJ poijoclbt1 ! Leto IV - Cena 10 lir • 5 jugolir - 2.50 din TRST torek 28. decembra 1948 Poštnina platana v gotovim A OHO Spedizione in abbon. postale oteV. JUZ lUo/ 1 v Cangkajšek pred zlomom Katastrofalni porazi demoraliziranih Cangkajškovih čet pove-čavajo revolucionarno vrenje med delovnimi množicami kitajskega Prebivalstva in pospešujejo 'notranji zlom gnilega kuomintan-(lovega režima. Cangkajškova vlada se zaveda dejstva, da je njen sovražnik ne samo vsak dan močnejša narodnoosvobodilna vojska, temveč tudi ljudstvo na teritoriju pod njeno kontrolo, in zato izdaja brutalne ukaze, da H obdržala uredi} na svojem ozemlju. «Riže-ve vstaje« lačnega prebivalstva v vseh večjih mestih kuomintango-ve Kitajske, stavka 120.000 šang-hajskih delavcev, stavka 17.000 učiteljev nižjih in srednjih šol, stavke transportnih delavcev ter delavcev tekstilne in drugih industrij v Pekingu, Tiencinu, Cingtau, Šanghaju in Nankingu ter partizanske akcije v zaledju Cangkajškovih armad so privedle kuomintangov režim do tega, da uvede obsedno stanje na vsem teritoriju, ki je še pod njegovo kontrolo. Iz strahu pred vstajo so 'kuomintangove oblasti prepovedale v Šanghaju vse stavke ' in zborovanja. Po uvedbi obsednega stanja je po vsem teritoriju kuomintangove Kitajske zavladal nov val terorja, povsod se vršijo aretacije v množicah in zapirajo zlasti v Nankingu univerzitetne študente. Finance kuomintangove Kitajske so v popolnem razkroju. Valutna reforma, ki jo je nedavno izvedla Cangkajškova vlada je doživela popoln neuspeh, ker je nemogoče vrnili denarju njegovo prvotno vrednost. S. novembra je bila kuomintangova vlada prisiljena priznati devalvacijo «zlatega juanan za 80%. Cene so dosegle fantastične višine. Samo v Šanghaju je cena rižu v nekaj dneh skočila za 1000 odstotkov. Ljudstvo kuomintangove Kitajske je izgubilo vsako upanje v možnost stabilizacije gpspodar-xtva in financ, ker te počivajo na fevdalno - kapitalistični osnovi in na ropanju ljudske imovine od strani vladajočih familij. Hoteč odvrniti od sebe odgovornost pogrezanja kuomintangove Kitajske v propast je predsednik Cangkajškove vlade Veng Ven Hau podal pred mesecem o-stavko. Cangkajšek do danes še ni uspel rešiti krize svoje vlade. Sele čez mesec dni je sprejel o-stavko Veng Ven Haua in dal mandat za sestavo nove vlade Sun Fou, bivšemu podpredsedniku zakonodajnega Juana (kitajskega parlamenta). Sun Fo pa še do danes ni mogel sestaviti nove vlade. Naravno je, da Cang-kajškov režim, ki propada, išče izhoda iz obupnega položaja v ]K>moči Amerike, ki je ves čas financirala njegovo borbo proti lastnemu narodu. V poslednjih 14 dneh so se kar vrstili pozivi, ki sta jih Cangkajšek in njegov zakonodajni Juan itd pošiljala Trumanu in kongresu ZDA. Na koncu je poslal Cangkajšek še svojo ženo v goste k gospej Trumanovi, da se ob skodelici čaja pogovorita o možnosti ustavitve «rdeče nevarnosti». Znano je, da je ameriški kongres odobril aprila meseca tega leta Canglfajšku «pomoč» v znesku 46.1 milijonov dolarjev, v največji meri v obliki vojnega materiala. Toda ameriško orožje, ki so ga prejele kuomintangove čete, je danes v veliki večini n rokah narodnoosvobodilne armade, medtem ko more Cangkajšek pričakovati novega v najboljšem primeru šele po 3. januarju 1949, ko se bo sestal Sl. kongres ZDA. Pošiljanje 1.250 vojakov ameriške pomorske pehote v Cingtau je prozoren manever, ki naj bi dal moralno oporo Cangkajško-vemu režimu. Z druge strani je pa to znak, da ZDA žele obdržati vsaj nekaj oporišč v južni Kitajski. Toda kljub takim manevrom ZDA se evakuacija ustanov kuomintangove vlade iz ogroženega Nankinga in Pekinga nadaljuje s pospešenim tempom. Za kuomin-tangovo mornarico, ki je 20. novembra pričela s selitvijo svojega glavnega stana iz Nankinga na Formozo, so se začele s svojimi pisarnami in napravami seliti različne kuomintangove ustanove ter trgovinske tvrdke in družbe proti jugu Kitajske. Od 22. jiovembra naprej, ko je Šanghaj zaimstda prva skupina ameriških državljanov, zavzema evakuacija tujcev iz Kitajske vse širši obseg in vse hitrejši tempo. Z manjšim uspehom beže iz velikih mest severne Kitajske brezglavo in panično razni paraziti delovnega ljudstvu Kitajske, ki iz razumljivih razlogov ne želijo dočakati prihoda narodnoosvobodilne vojske. Vedoč, da je liadec Cangkajška samo vpra- Z debato o proračunu za I. 1949 zvezne skupščine FLRJ moriŠItSl Ictstlil Proračun za leto 1949 je za 37 milijard dinarjev večji od letošnjega - Jugoslovanski narodi nočejo ostati več zaostali in nekulturni Balkanci - FLRJ ima vse surovine za razvoj težke industrije zsi «rške m^narhoiašiste (Jspešen napad demokratičnih borcev na mesto Edeso - Demokratična vojska je do sedaj prizadejala monarhofašistom veiike izgube BEOGRAD, 27. (Tanjug) — Na skupni seji Zvezne ljudske skupščine in Doma narodov, na kateri je začela danes zjutraj splošna debata o zakonskem načrtu državnega proračuna za leto 1949 je govoril predsednik zvezne vlade maršal Tito. Med drugim je dejal: »Načrt državnega proračuna za leto 1949 jasno dokazuje povečanje naše gospodarske moči in napredek pri uresničenju našega petletnega plana kljub vsem zaprekam ter da smo že do sedaj dosegli rezultate, ki so vredni omembe. V primeri s proračunom prejšnjega leta tako z zveznim kakor z onimi poedinih republik, opazimo, da prekaša sedanji proračun lanskoletnega za 37 milijard dinarjev, da dosegajo letos investicije za povzdigo socialne življenjske ravni poedinih republik in vse države številko 26.20S.OfiO.GOQ dinarjev v primeri s nekaj več kot 13 milijardami dinarjev lani za iste svrhe. Za prosveto in kulturo je določeno 8.625.809.000 dinarjev, t. j. okrog 2 milijardi dinarjev več kot leta IS48. Za socialno skrbstvo in higieno je predvideno letos 22.305.338.GC0 dinarjev, t. j. 4 milijarde več kot lani. Te številke dokazujejo same po sebi, da se približujemo socializmu. Številka 51.1S3.090.000 dinarjev za investicije \ etikih gradenj,"t. j. za uresničenje petletke jasno označuje našo pot v socializem. Vse to dokazuje, da so bili napori naših delavcev v preteklem letu kronani z velikim uspehom. V tej proračunski debati pa moramo govoriti hrabro tudi o naših napakah, nedostatkih in pomanjkljivostih, ki so med nami še številne. Treba jih je odkrivati, da bi jih lahko odstranili, da bi lahko še hitreje napredovali v novem letu 194«. Leto 194j je bilo za nas v resnici najtežje v povojni dobi v vsakem pogledu. Predvideli smo, da bo najtežje, toda vseeno so vzniknile nove nepredvidene težave v mnogo večjih razmerah, kot se je moglo predvideti. Kljub vsemu temu pa lahko v glavnem trtlimo, da smo v preteklem letu premostili predvidene težave zahvaljujoč enotnosti naših narodov in visoki zavesti ter duhu požrtvovanja naših delavcev. Premagujoč notranje težave, smo se borili z nepredvidenimi zunanjimi težavami, ki so prihajali z dveh strani in hotele preprečiti izvršitev naše petletke, zgraditev socializma v naši državi. Takšne težave se niso pojavile samo v zadnjih šestih mesecih v letu 1948, ne, one datirajo od prej in so se povečale posebno v teh zadnjih šestih mesecih ter zavzele takšen obseg, kot da bi imele sovražen značaj. Pravim sovražen, ker klevete in fantastične izmišljotine najrazličnejših vrst se povečujejo s konkretnim gospodarskim pritiskom, kjer se razni sporazumi in obveze' na debelo kršijo s strani nekaterih zavezniških in prijateljskih držav. Te metode se niso do sedaj rabile niti med kapitalističnimi državami, to je v mednarodnih odnosih sploh. Zakaj vse to je danes docela jasno, ZDA prikrito odobravajo nizozemski napad na Indonezijo Anglo-ameriška večina v Varnostnem svetu je odklonila obrambo interesov in zakonitih pravic indonezijskega ljudstva - Resolucija, sprejeta v petek, je šibka in nezadostna ter krivična - Indonezijsko ljudstvo se bo odločno branilo proti napadalcu Kitajska, Kolumbija in Sirija, ostali | Sledila je ustanovitev cele vrste PARIZ, 27. — Varnostni svet se je danes zopet ses.tal in nadaljeval razpravljanje q Indoneziji. Na dnevnem redu je tudi palestinsko vprašanje zaradi egiptskega protesta v zvezi z boji pri Negevu. - Ukrajinski ,delegat..Tarašenl«*, je poročil, da ni mogel priti pravočasno v Pariz in sodelovati pi*f"se-jah Varnostnega sveta, ker mu je francoski konzul v New Yorku odklonil vizum. Zato bo ukrajinska delegacija šele danes obrazložila svoje stališče o indonezijskem vprašanju. Nato je zahteval umik nizozemskih čet v Indoneziji na prvotne položaje. Predložil je tudi osnutek resolucije v tem smislu. Sovjetski delegat Malik je predložil osnutek resolucije, ki nalaga nizozemski vladi, naj preneha •/, vojaškimi operacijami v Indoneziji v teku 24 ur. Sirijski delegat je izjavil, da ie bil nalog za ustavitev ognja brezploden in zaman, ker so se Nizozemci polastili najvažnejših delov ndonezijske republike in ker mislijo nadaljevati borbo proti indonezijskemu ljudstvu. Dejal je, da bi moral Varnostni svet podvzeti bolj odločne ukrepe proti teinu napadu. Indonezijski delegat je zahteval prekinitev seje, dokler Varnostni svet ne preuči dokumentov posredovalne komisije. Ta komisija je danes poslala Varnostnemu svetu poročilo c dogodkih v Indoneziji. V poročilu izrecno meče odgovornost za napad na nizozemsko vlado-Poročilo pravi tudi, da je pričakovati, da bodo Indonezijci nadaljevali z odporom. Ameriški delegat Jessupp je zatrjeval, da je indonezijska republika bila prisiljena «braniti se proti komunistom« ter je kritiziral stališče Sovjetske zveze v zvezi z resolucijo, ki je bila izglasovana v petek. Sovjetski delegat Malik pa je nato izjavil, da je Varnostni >Vet in njegova anglo-ameriška večina odklonil obrambo interesov in pravic indonezijskega ljudstva. Z odklanjanjem sovjetske resolucija je anglo-ameriška večina v Varnostnem svetu krenila na pot zakrin-kovanja nizozemskega napada. večina sledi samo egoističnim idejam, ki upoštevajo samo ozke in. terese. ZDA so dokazale, da nasprotujejo sovjetski resoluciji, ki zahteva od Nizozemcev umik čet na prejšnje položaje. Resnica je, d;; ZDA ni na tem. da se nizozemske čete umaknejo. Sovjetska delegacija smatra resolucijo, ki je bila sprejeta 24. decembra, kot šibko in nezadostno. Ta resolucija ne obsoja nizozemskega napada. Resolucija zahteva umik čet obeh strank, do čim bi se moralo to zahtevati samo od najjadalca, to je od Nizozemske. ne pa od Indonezije. S tem da je Varnostni svet sprejel to krivično resolucijo, je slabo ravnal. Ravnal ie proti načelom ustanovne listine. Ce hoče biti vreden naloge, ki mu je bila poverjena, mora sprejeti predlog za umik čet ter podpreti ukrajinski in sovjetski predlog, j Varnostni svet je pri glasovanju odbil ukrajinski predlog, za katerega so glasovale ZSSR. Ukrajina, so se vzdržali. Dalje je Varnostni svet odklonil sovjetski predlog, naj se nizozemski vladi ukaže prekinitev sovražnosti v Indoneziji v 24 urah. Nato je indonezijski predstavnik '‘fzjavil, da se bodo Indori‘ežijci Jbra-n^ proti nizozemski vojski, nakar je bila seja odložena na jutri. Najprej bodo razpiavljali o palestinskem vprašanju, nato pa nadalje vali razpravo o Indoneziji. Minister za gospodarstvo indonezijske republike Prawiranegara je po radiu iz Singapora, Bangkoka in po indijskem radiu izdal preglas, v katerem izjavlja, da nastopa v imenu izredne republiške vlade, ki da je pripravljena dati nalog za prenehanje sovražnosti in za nadaljevanje pogajanj pod sledečimi pogoji: 1. Takojšnja osvoboditev članov republiške vlade; 2. umik ni-zozemskih čet na položaje, ki so jih zavzemale pred 18. decembrom 1948; 3. priznanje «de jure« in «de fac-_to» suverenosti republike na Javi, Sumatri in Maduri; 4. ustanovitev na f ^mokratični podlagi vlade neodvisne Indonezije brez nizozemskega vmešavanja; 5. umik nizozemske vojske iz vse Indonezije v "im krajšem času po ustanovitvi indonezijske vlade. Ameriški tisk obširno komentira ofenzivo nizozemskih čet proti indonezijski republiki. Medtem kc vrsta reakcionarnih časopisov odkrito ali prikrito izraža simpatije do Nizozemcev, drugi časopisi od ločno obsojajo nizozemski napad. Napredni tisk poudarja, da ni vloga Wall Streeta samo v oskrbovanju nizozemskih imperialistov z orožjem in njihovem finansiranju, pač pa tudi v vsiljevanju tako imenovanega protikomunističnega stališča Nizizemske, kar znatno olajšuje nizozemski napad. Ze ameriška resolucija pred Var nostnim svetom jasno kaže prikrite ameriško odobravanje nizozemskega napada. Ta resolucija namreč postavlja v isto vrsto napadalca in napadenca, da bi tako lahko vprašanje rešila v svojo korist, dočim zahteva ZSSR umik nizozemskih čet na prvotne položaje, kar izrecno poudarja nizozemski napad, dočim Indonezija ni dolžna umakniti svojih čet. ker je njen položaj zakonit. Beograjska «Borba» piše, da je biJo po prihodu, dboru obsodbo tržaškega fašizma, Vidalijeva skupina pa zahteva obsodbo tržaškega delav k ega razreda«. malih marionetskih držav, gospodarska blokada, na oblast pa je prišla protidemokratična ameriška vlada Hatte. Nizozemska kolonialna buržoazija bi lahko nadaljevala vojno samo zaradi zaščite ameriških imperialistov. Posredovalna komisija je imela nalogo utrditi po. ložaj ameriških monopolistov v Indoneziji, dočim so imele nizozemske kolonialne čete, opremljene z ameriškim modernim orožjem, nalogo čuvati ameriške interese in interese nizozemskih trustov. Zato ne morejo izjave ameriških predstavnikov, ki hinavsko zatrjujejo; da so zaskrbljeni zaradi dogodkov v Indoneziji, nikogar prevarati. Kam. mindszenm aretiran zaradi protiljudskega delovanja BUDIMPEŠTA, 2v. — Uradno javljajo, da je bil kardinal Mind-szenty aretiran pod obtožbo Veleizdaje, delovanja proti državni varnosti, vohunstva in špekulacije z valuto. Vsi popoldanski listi so objavili na prvi strani to poročilo notranjega ministrstva. Mindszent}’ je zadnji čas stalno pošiljal okrožnice in pastirska pisma s propagando proti ljudski oblasti. Vlada je pokazala izredno potrpežljivost, končno pa je bila Prisiljena poslužiti se zakona ta o-brambo republike. Celo nekateri škofi so odklonili čitanje kardinalovih pastirskih pisem in več duhovnikov je javno obsodilo njegovo postopanje. Kardinal pa je stalno odklanjal in oviral sporazum med vlado in cerkvijo. Glasilo kmečke stranke «Esti Szo* p.iše, da je bilo jasno, da je Mind-szenty predstavljal oviro za mirno rešitev spora med cerkvijo in državo. Zato se mora zakon strogo ;zvajati, posebno še, ker je kardinal tudi odgovoren za vohunstvo in za razne nedovoljene finančne špo kulacije. Priitiljutlski elementi nreil sodiščem v FLRJ BEOGRAD, 27. (AFP) — Na seji ljudske skupščine je predsednik sporočil, da je bil neki slovenski poslanec obsojen pred ljudskim sodiščem na dosmrtno prisilno delo zaradi protiljudskega delovanja. Prezidij ljudske skupščine je tudi izdal dovoljenje za postopek proti bivšemu namestniku finančnega ministra Obrenu Blagojeviču in poslancu Djeku Hodjiču. Blagojevič je obtožen, da je skušal skrivaj pobegniti y tujino in da se je polastil državnih fondov. Aretiran je bil preteklo spomlad in je svoje dejanje priznal Hodjič je obtožen, da je pomagal leta 1945 nekemu znanemu kolaboracionistu zbežati v tujino in da je leta 1948 vodil sovražno propagando proti petletnemu načrtu in proti jugoslovanskim voditeljem. Bedeli omith namestnik L. Claya? VVASHINGTON, 27. Ameriški poslanik v Moskvi Bedeli Smith je danes odpotoval proti Berlinu in Parizu. Komentator ameriškega radia Drew Pearson je izjavil, da je verietno, da bo Bedeli Smith naslednik poveljnika ameriških čet v Nemčiji generala Luciusa Claya. da se to ni zgodilo zaradi tega ali onega voditelja naše države. Da ne leži vzrok v naših določenih ideoloških koncepcijah, je danes prav tako jasno. Da ni vzrok v našem «odklonu» k kapitalističnemu taboru, to je tudi povsem jasno, čeprav napori mednarodne reakcije Pa tudi gotovih komunistični voditeljev želijo, da bi bilo to . res. PRAVI VZROKI SOVRAŽNE GONJE Vsekakor se bom malo več zadržal na tem vprašanju, ker ima velik odmev v našem .lotranjem življenju. Nezajezena gonja, ki jo vodijo danes ne samo zapadne države, temveč tudi ljudske demokracije, ima namen prizadeti vso našo državo in nam nanaša težko škodo ne samo z moralnega vidika, temveč tudi z materialnega. Z moralnega vidika zaradi tega, ker do danes nismo hoteli z raznih' raz***-gov govoriti mnogo o vsej tej gonji; toda danes so stvari dosegle takšno točko, da moramo razpravljati malo obširneje, čeprav pri tem tudi ne povedati vsega iz razumljivih razlogov. Dovolj je citati razne časopise in poslušati radijske oddaje ne samo zapadne Evrope, temveč tudi iz Budimpešte, Bukarešte, Prage, Varšave, Sofije itd. in lahko se bo takoj razumelo, a da pri tem ni potrebna velika . pamet, za kaj gre. Videlo se bo v čem obstaja naša krivda, videlo se bo, da gre dejansko za to, da hočemo mi zgraditi čim prej socializem. in da ga mi gradimo. Gre za dejstvo, da mi elektrificiramo in industrializiramo našo državo, da ne ostajamo še nadalje zaostala agrarna država, ki ne dela njč drugega kot to, da nabavlja surovine drugim državam, da bi nam te potem pošiljale svoje dokončne proizvode. Gre za dejstvo, da bi naša država še nadalje. ostala ne .samo izvor surovin za narode, ki imajo že ■močno industrijo ter nabavljala od njih po visokih cenah njihove industrijske produkte, kakor se prakticira še danes ih kot- se je to delalo v preteklosti■, medtem ko bi naši. narodi ostali še nadalje ubogi in zaostali na nizkih <živ&jenjski in kulturni ravni, še dalje trpeli in še še dalje imenovali zaostali in nekulturni Balkanci. Ne, dokler bo obstajala kapitalistična oblika trgovine, to se pravi izmenjava raznih dobrin enako med socialističnimi državami, kjer si vsak prizadeva prodati po najvišji ceni in kupovati po najboljši ceni, nima nihče pravice v tako dolgem razdobju zahtevati od kogar koli. da ne bi izvršil vse mogoče za povečanje do maksimuma lastnih možnosti in za izboljšanje življenjske ravni zaostalih držav, kot je na primer naša kljub velikemu rudnemu in drugovrstnemu bogastvu, ki ga poseduje. Nikakor nismo bili iznenadeni, ko so nas zapadni reakcionarji na. padi zaradi našega petletnega plana ter zatrjevali, da ga narekuje ambicija ter da je neuresničljiv. Toda zelo smo bili presenečeni, ko so nam prišli z istimi očitki naši vzhodni prijatelji t- j. razni državniki ljudski demokracij. Takoj potem. ko smo. zaceli uresničevati naš plan, so določeni odgovorni državniki teh držav začeli- dajati različ- ne izjave, ki so nas zelo začudile. Iz vsega, kar so trdili, se lahko napravi logični zaključke, da nam ni treba napraviti drugega kot na. daljevati s sejanjem naših polj, in sicer na zelo primiteven način, omejiti se na dobivanje industrijskih surovin od prijateljskih držav, ki so v tem pogledu dobro opremljene. Nekateri od teh« zdravih marksistov« naslanjajo svoje čudno stališče naravnost na citatih iz marksistično-leninistjčne teorije. Toda prav na temelju te teorije je takšno stališče nevzdržno. Na temelju marksizma-leninizma je pravilno, da se mora osnovati industrija tam, kjer obstajajo surovine. Ce bi n. pr. sestavili plan za ustvarjanje težke industrije in .da pri tem naša država ne bi imela za to potrebnih pogojev, če ne bi posedovali železne rude in če bi bili primorani uvažati jo ali pa jo prositi od držav ljudske demokracije, kjer ta industrija že obstaja, tedaj bi se lahko govorilo o napaki in te države bi imele "vzrok odkloniti' našo zahtevo v pritheru, da bi bili v stanju zadostiti vseeno našim potrebam. Toda mi imamo v naši državi toliko železne rude, da lahko obskrbimo z njo močno težko industrijo in dosežemo če presežke ter jiin pošiljamo drugim državam, v prvi vrsti, razume se, ljudskim demokracijam v zamenjavo za proizvode, ki jih potrebujemo. Ce bi n. pr. mi gradili podjetja za destilacijo koksa ter ne bi pri tem imeli potrebnega premoga, tedaj bi nam lahko odklonili njegovo nabavo. 1.oda mi imamo su rovine ter moremo in moramo rešiti ta problem z našim premogom. ker sicer ne bi mogli napredovati v našo težko industrija, t. j! imeli bi potrebo ogromnih materialnih sredstev, v primeru da bi' bili prisiljeni uvežati ves potreben koks za našo novo' težko industrijo. Isto se lahko reče za naš baker. /Jaka^,, ne bi šrrieli predelovati svojega.materiala v svoji-državi ter iz^a£a,ti0,dokončne proizvode^ Isin* velja za naš hoksit. ki ga imamo neiz mernih količniah. Zakaj ne bi mo predelovali naš boksjt pri nas le za zadovoljitev svojih potreb ter razen tega za, izvoz presežkov v države, ki ga potrebujejo? Isto se lahko reče za druge, rude, za antimon ter ostale neželezne metale, ki jih posedujemo v zadostni količini ne samo za zadovolitev , naših potreb temveč tudi za oskrbo naših prijateljev, če jih potrebujejo in če nam pomagajo mehanizirati in modernizirati čim hitreje našo industrijo in graditi našo težko industrijo. Toda če nam naši zavezniki ljudskih demokracij pri tem nočejo pomagati, če krši jo. sporazume in razne obveze, ki so jih naprarn nam prevzeli, v tem primeru, se razume. smo prisiljeni prodajati naše surovine drugam, pa čeprav tudi kapitalističnim državam, da bi mogli kupovati razne stroje, ki jih potrebujemo za mehanizacijo rudnikov, za našo težko industrijo itd. (Nadaljevanje sledi) ATENE, 27. — Radio (iSvcDcd^a Grčija« poroča, da so enote grške demokratične vojske v noči med 21. in 22. decembra po dolgih bojih vdrle v mesto Edesa v Zahodni Ma* kedoniji ter tam uničile sovražnikove utrjene postojanke. V mestu samem so bili srditi boji posebno v bližini postaje in vojašnic. Več mladeničev se je pridružilo demokratični vojski, ki se je nato umaknila iz Edese v noči od 22. do 23. decembra. Isti radio poroča o vseh operacijah demokratične vojake v tem letu in javlja, da znašajo sovražnikove i*gube do 30. novembra 30.000 mrtvih, 54.500 ranjenih, 5500 ujetnikov in 10.780 dezerterjev. V istem Času je bilo uničenih 1600 tovornih avtomobilov, 162 tankov in sestreljenih 10 letal. Uničenih je bilo tudi 80 lokomotiv in 380 mostov. Grška kmečka stranka je po radiu poslala grški .demokratični vladi ob obletnici njene ustanovitve pozdravno brzojavko, ki poudarja, da kmetje in vse grško ljudstvo z navdušenjem pozdravljajo obletnico ustanovitve svoje prave demokratične vlade, v' katero imajo popolno zaupanje. Clan grške delegacije v tako imenovani komisiji za‘ Balkan je sporočil, da je ameriški vojni minister Kenneth RoyaI po inšpekciji v Grčiji sklenil, da bo od ameriške vla de zahteval, naj nujno pošlje grški vladi 70 vojnih letal ter naj prevzame stroške za izvežbanje 20.000 rekrutov, ki jih bo grška vlada poklicala pod orožje v februarja 1949. Kakor poroča tisk, je ameriška vlada baje sprejela to zahtevo. Danes je na letališču Hassanu blizu Aten prispel tudi upravitelj Marshallovega načrta za Evropo Harriman. AFP poroča iz Beograda, da je preko Jugoslavije potovalo 3500 grških c^rok, ki potujejo v druge države ljudske demokracije, poseb. no v, CSR. 30 let Beton repuniike Sovjetska zveza se pripravlja na ianuqfj%j,lM9v.r-: 30 letnice ■ Beloruske republike. bo)*tibai5oqjitskfiiindjl8stii.se je spremenila Bela Rusija v deželo z razvito industrijo in visoko kulturo. Do leta 1918 je bila na ozemlju sedanje Bele Rusije samo ena višja šola. Sedaj je samo v mestu Minsku 12 višjih šol; instituti za različne panoge pa so bili odprti v okrožnih središčih: Vitebsku, Gom. lju, Mogilevu, Orši, Brestu, Grod-nju in drugod. V Beli Rusiji je bi. lo ustanovljeno leta 1929 znanstveno središče — akademija znanosti ZSSR. Med vojno je izgubila beloruska akademija vsa svoja poslopja, tako knjižnico, muzej in znanstvene naprave, ki so jih hj-tlerjevci požgali ali pa izropali. Sedaj je popolnoma obnovljena. Njeno znanstveno delo je usmerje. no v razvoj narodnega gospodarstva in kulture. Zgodovinarji ustvarjajo veliko zgodovinsko delo — Zgodovino Bele Rusije, ki je deloma že natiskana. V Minsku so odprli veliko razsta. vo «Bela Rusija v preteklosti in danes«. Številni razstavljeni predmeti dokazujejo v zadnjih letih Po osvoboditvi Kalgana nadaljuje osvobodilna vojska pritisk na vseh frontah Več kuomintangovih divizij uničenih - Katastrofalen padec kitajskega denarja v Šanghaju • Ljudstvo bo sodilo kuomintangove vojne zločince NANKING, 27 — Radio «Nova Kitajska« poroča, da je demokratična vojska 23. decembra pri svo. jem naglem napredovanju zasedla Kalgan 150 km severozahodno od Pekinga. Pri tem je osvobodilna vojska uničila pet kuomintangovih divizij in dve konjeniški brigadi. Narodnoosvobodilne armade so zavzele tudi mesto Fanceng, važno kuomintangovo strateško oporišče ob reki Han v honanski pokrajini. Med boji od 7. do 24. decembra je komandant kuomintangovih čet v severni Kitajski general Fueoji izgubil nad dve tretjini svojih mož, to je sedem divizij od dvanajstih. Kljub slabemu vremenu in snežnim metežem nadaljujejo sile narodnoosvobodilne armade Kitajske na vseh frontah s pritiskom na kuomintangove čete. Močan pritisk izvajajo zlasti na osamljena kuomintangova oporišča v koridorju med Mandžurijo in severno Kitajsko. Z osvoboditvijo Kalgana so bile zavarovane zveze med Mandžurijo in pokrajino Sujuan, kar je za narodnoosvobodilno armado v severnem delu ožje Kitajske ne-orecenljiva pridobitev. | Agencija «Nova Kitajska« poroča i dalje, da so študenti in profesorji univerze v zahodnih predmestjih Pekinga z navdušenjem sprejeli enote osvobodilne vojske. Organizi drugim, da so njegove čete dobile nalog uničiti nacionalistične čete ter osvoboditi Peking, Tiehcin, Tiangan in Kalgan. Proglas dodaja, da sta bili dve od teh mest že osvobojeni. .General Lin P.iao poziva vse prebivalce teh mest, poseb. no tujce, naj se ne razburjajo, ker bo njihova imovina zaščitena. Dalje poudarja, da nacionalistični delavci ne bodo aretirani, če se ne bodo upirali z orožjem. Upravno uradništvo poziva, naj ostane na svojih mestih, in jim zagotavlja, da bodo lahko nadaljevali svoje delo, če bodo to želeli. Končno opozarja na delovanje tujih vohunov in pripominja, da se bo strogo postopalo proti vojnim zločincem in antirevolucjonamim elementom. Radio demokratične vojske sporoča, da je osvobodilna vojska zavzela v novembru 109 vasi, pri čemer je bilo ubitih ali ranjenih 82.000 sovražnih vojakov, nad 10.000 pa zajetih. V istem mesecu je Osvo. bodilna vojska zajela 1700 topov in 84.000 pušk. V jstem razdobju se je 15.000 kuomintangovih vojakov pridružilo osvobodilni vojski. Zaradi strahu pred nenadno ofenzive proti prestolnici in pred notranjimi upori je izdala nankinška vlada različne omejitve in druge ukrepe. Po poročilu Associated Pressa bo odslej potopljena vsaka dosežene kmetijske in industrijske uspehe. 2e letos je dosegel skupni žitni pridelek predvojno raven. V vaseh so zgradili 360.000 stanovanjskih hiš. V mesti«! republike so obnovili nad 6000 podjetij. Zmogljivost električnih central je presegla predvojno raven. — Ustvarjajo nove industrijske panoge. V 200 kolhoznih vaseh so uredili na čast 30 letnice republike parke in trge. Književniki, umetniki in igralci bodo dostojno proslavili 30 letnico sovjetske Bele Rusije. Belorusko državno založniško podjetje bo izdalo okrog 100 različnih knjig. Sovjetsko-iranska trgovinska pogajanja TEHERAN, 27. — Na tiskovni konferenci je iranski vladni predsednik Mohamed Saed izjavil, da so se med ZSSR in Iranom začela trgovinska pogajanja in da bo v kratkem poročal o njih poteku. LONDON, 27. — AFP porota, da bo v kratkem odpotovala na Cey-lon jugoslovanska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev trgovinskega dogovora. rali so skupine dobrovoljcev, ki soj ladja, ki bi jo ponoči opazili na šle osvobodilni vojski nasproti, da ! Jangceju. Po zadnji naredbi vlade jo pozdravijo. j bo zaprt Vsakdo, ki ga bodo ujeli, Poveljnik . osvobodilne vojske v ; da posluša oddaje radia demokra-M-ndžuriji general Lin Piao je iz-ltičrp armade. dal proglas, v katerem javlja medi V Šanghaju so opazili katastro- MAOCETUNGOV SODELAVEC GLAVNI KOMANDANT NARODNOOSVOBODILNE ARMADE KI TAJSKE GENERAL CU DE falen padec vrednosti kitajskega denarja. Unča zlata, ki je veljala pred dvema dnevoma neljaj manj kot 4000 «zlat;h« juanov, stane sedaj nad 5000 juanov. Hkrati se je podražil v. zadnjih 24 urah ameriški dolar za približno 25^. Agencija Nova Kitajska poroča: Pričeli so razpravljati o problemu, da bi sestavili spiske kitajskih vojnih zločincev. Pri izdelavi * teh spiskov mora sodelovati vse ljudstvo. 0 papeževem božičnem govoru Kdo mu bo verjel? Katoliška vera poudarja vsako leto za božične praznike «...in mir ljudem na zemljin. Zato Je bilo pričakovati, da bo poslavar rimokatoliške cerkve tudi na letošnji božič govoril o miru na zemlji kakor je govoril tudi druga leta. Toda samo govoril, storil z dejanji pa ničesar, kakor ni storil tudi druga leta predvsem pa tedaj, ko je bilo svetovno klanje pred tremi in več leti na svojem vrhuncu. Zato morama tudi leios kakor prejšnja le^a ponovno poudariti, da Je govoril in samo govori) ter nič napravil. Za razliko od prejšnjih let pa je potrebno omeniti, da letos papež niti ni omenjal tiste, ki so krivi vojnam, ki še vedno trajajo na poedinih točkah sveta. Predvsem ni omenil monarhofašistič-nih napadalcev, ki pod vodstvom in s poinočlo angloaraeriških imperialistov napadajo ljudsko armado v Grčiji. Niti z fcesečico ni omenil na novejšega na. pada nizozemskih imperialistov v Indoneziji. Skrbno se je izosnil imenovati Cangkajška, ki se z ameriškim orožjem v vrednosti okrog 500 milijonov dolarjev bori proti zmagoviti kitajski ljudski armadi itd. Vseh teh imperialističnih napadalrev papež ni omenil, kaj šele, da bi jih obsodil! Dalje papež v svojem božičnem govoru o miru na zemlji ni povedal, da je samo nekaj dni prej posredoval pri vrhovnem ameriškem poveliniku na Japonskem Mac Arthurju za pomUoMi. tev največjega japonskega fašističnega zločinca in krivca vse japonske napadalne politike — Toja. Kako si na! po njegovem govoru katoličani zamišPrjo mir, ako ne z uničenjem vzrokov vojne, ako ne z vodenjem takšne politike, ki bi dovedla predvsem do snešto-vanja ob'to!ečih mirovnih pogodb ter hkrati do sklenitve vreh tistih, ki so predvirtene: predvsem z Nemčijo, Av-stri‘0 in .laponsko, kakor to predvide. vajo potsdamski, moskovski in drugi mednarodni dogovori? Tudi o tem pa. pež ni delal niti besedice! Ce vsega tega torej ni omenjal, kaj je moge! sploh de*ati v obrambo miru razen puhHh fra? kot vsako leto, ki pa ne pomenijo delati za resnični mir. temveč prav narobe... Jašgi!insi“ hiaucsv Tržaški «slovenski» dolarski (takrat je, so ponovno dokazali, da se niso izneverili Jzdajalski politiki svojega lastnega naroda, ki so vodili med vojno. V njihovem glasilu uDemokrac.ijin smo že večkrat Citati «načelne» članke o tem. kako Trst ne spada v slovensko in jugoslovansko etnično področje, temveč kako je Trst takšno mesto, ki mora ostati samostojno in ki mu je tre-baseveda dodati še kos Slovenije, tako da bi slovensko etnično področ• Ce š ebolj razkosali, kakor je razkosano in kakor je bilo razkosano v preteklosti. To stališče je prav ta-o izdajalsko, kakor je b.l izdajalski kolaboracionizem s fašisti in nacili. Drugo njihovo «načelno» stališča je njihovo pristajanje na Marshallov plan, s katerim hočejo zadnje čase varati slovenski tržaški živ sij, češ da bo z njim dosegel popravo po fašistih mu prizadejanih zločinov na gospodarskem peliu. j I so taka «načelna» stališča :e 1 Cankar ožigosal kot hlapčevska in j njihove nosiielje hot hlapce. Tega j se tržaški dolarski demokratje prav \ dobro zavedajo. Vendar pa je njihovo hinavstvo tako reliko in n.i-> hova Ico^fi tako deiseia, da si pri j vsem tem še upajo prirejati nekak-I šne proslave m s tem skruniti slav-; no in ne umrlo Cankarjevo d/Ha. I Skruniti, smo da$ali, kajti potvoriti ga ne morejo, ker je Cankarjeva beseda še danes tako aktualna, neposredna. živa, da reže esiro in globoko v sedanje razmere povsod na Slovenskem, . pa tudi pri nas v Trstu. Begunsko in doia.sko glasilo «De-mokracija« ki objavlja v svoji zadnji številki «Sporočila» Paveličeve-ga pajdaša Mačka, ja je dvakrat hlapčevsko in nobeno ponašanje s Cankarjevim imenom ter s frazami o nacionalnih pravicah ga ni in ga ne more pretihotapiti med naše ljudstvo. PRIMORSKI DNEVNIK «*• 5 28. decembra 1948 Se o komemoraciji Iga 61 litina v Učlsiezai ' Tov. Grgič Rudi ima dve stabt lastnosti, i rvič je to zelo razburljiv človek, druga njegova slaba lastnost pg je prevelika nagica v odloieva-nju! Frej ko napiše članek za svoje glasilo, bi morali počakati in mnogo prem išljevali, kaj naj napiše, ker se v Nabrežini njegovemu, članku, ki ga je napisal za časopis sil L evoratore*. marsikdo posmehuje in njegovim izvajanjem malokdo da verjame. Drugače je dober fant; toda njegova politična kariera se je pr čela šele leta 1C45 pri OINOO v Sežani. Osvobodilne borbe slovenskega naroda se je udeležil, ko je bilo že vse osvobojeno. Resnici va ljubo pa moram povedati, da je cd takrat, zelo aktiven, energičen in požrtvovalen. Ako ne bi bil iz Sežane premeščen, bi gotevo pemrgal graditi socializem v Juno~lav!ji. Usoda ie hitela, da je pršel v Nabrežino, kjer je bil od «brbičevcev* (takrat Vidali ni imel glavne b"S"de) imenovan na sedanje mesto. B;l ie priden v izvrševanju svoje službe. Prišlo je do znane kritike Informacijskega urada. Lepa pril ka Za Vidalija, da se enkrat za vedno orfkriža aktiv rtov slovenske narodnosti, ki so mu bili vedno trn v neti. Obrzdati na je bito treba nekaj manj zavednih za povezavo med mestom in deželo Med temi je tudi naš Rudi. ki zvesta sl"di V id ”1' je vi ra zb! jaški politiki. Uprizorili so veliko gonjo proti novi Jugoslaviji. Vrečam se k stvari. Zn orne ljudi, ki v suoji zaslepljenosti čitajo samo «11 Lavoratores, je ta članek «pohvale vreden*. Toda smola je, da imamo v Nabrež:ni tudi mnogo takih, ki s svojo glavo mislijo. Ugotoviti moram, da je n«slov Rudijevega čla-ka popolnoma zgrešen! Tovariša S’avko in Anton ter tovarišici Frida in Gizeln tvso klečeplazili še pred nobenm sovražnikom slovenskega naroda, ne pred naclfašisti in ne pred Hafnerjem! Besede klečeplazci in nesram-ne*4 lahko prihranite zase! Dejstev glede komemoracije našega pesnika ne bom ponavljal več. Resnica je bila napisana o Primorskem dnevniku. Ako se na-d.e kdo. ki meni ne verjame, nič za to, sva vseeno prijate’ja! Program prireditve bi obstajal le iz kulturnega predavanja in nekai recitacij njegovih poezij. Torej nič političnega, kakor to trdi Grgič. Vedno sem b'l nasproten, da sc v prosvetna društva uvaja politika. Poleg tega je resnica še ta. da po eadnji odborovi seji. na kntero so bili povabljeni vsi odborniki razen nadzornikov in razsodišča, ni bilo nobenega tajnega sestanka. Parkrat so prišli skupaj predsednik, tninik in blagajničarka, da pregledajo članarino, urejevali so knjige in drugo. Tov. Gizela je bila zraven, kor ni nič čudnega, saj je v do-mr,či hiši! Tov Grgiču je dobro znano, kdo je dr*al prosvetno delovanje pokonci in kdo je na vseh sestankih priporočal, da bi morali aktivisti poiggat.i več pozornosti prosvetne. mu delu. ker resnica je, da je bilo pri vseh premalo za-im-nja za presveto. Danes, ko hoče Vidali rcbHi SFPZ in vsa prosvetna društva, češ da ne gojijo prave napredne ku’ture (oni bi radi pojili Dene sne-rijevo kulturo), so ustanovni nekakšno srrosvetno leomisi'0«. s katero hečejo razbiti naše prosvetno dr"Vvo. Ker so proti t"imt, da bi kulturne priredtve bile Izklnična naloga prosvetnih društev, skuša ta novopečena «prosvetna komisijan v četrtek prirediti komemornci-o našega pesnika pod zrst.evo Vdalilevega itr'ijanskega rinternaeionalizma». Omeniti moram, da pre ’s'd ik Pertot Anton ni sodbrzel* s pismom, ki ga je pr pl el od «prosv°tne ko-misile* na policijo, ampak ie p!sm takoj izročil meni. Kakor je policija poklicala tov. Franca, tdeo jr bil pc’-lican tudi predsednik PD Na policiji je bil čltan previs pisma, ki ga je ime’ tov. Fravl v svo em ževn. Tovariši, čemu bi talce potvarjali resnico? Razbijači slovenske napredne kul ture ste samo vi! Laž. izsiljevanje, obrekovanje, teroriziranje, razbijanje slovensko - ital'farskega brat stv«. blatenje oseb. ki z vami ne mislijo, to so vr še lastnosti, katerih se roslučujete proti ljudem ki vas -pcm.ilujeln! Smililo se nam. tovariši, ki ver jame io vršim besedam, ko bodo spregledali, takoj bo «pn njih*. SLAVKO. TRŽAŠKI DNEVNIK TfcSClČfltllf po'ZCftJ Določbo o povišanju najemnin hočejo uveljaviti na Tržaškem ozemlju thed dnevi je bila v italijanskem parlamentu zelo osti a debata o povišanju najemnin. V tej. debati so bili seveda najbolj goreči zagovorniki povišanja najemnin prav demokristjan^ ki so se ponovno pokazali pred svetem kot «resn črn zagovorniku interesov italijanskega ljudstva, kateremu so ob priliki zadnjih volitev obljubljali vsa mogoča izboljšanja, ki jih pa seveda niso nikoli uresničili. To dejstvo sme navedli prav zaradi tega, ker vemo iz lastnih izkušenj, da je namreč vojaška uprava uveljavila na našem ozemlju ozemlju marsikateri ukrep italijanske vlade, ki je bil škodljiv interesom bodisi italijanskega prebivalstva kaker tudi ljudstvu Tižiškega ozemlja; kakor hitro pa je bil u-krep italijanske vlade takšen, da je predvideval vsaj majhno izboljšanje položaja italijanskega ljudstva in je tukajšnje prebivalstvo zahtevalo, da bi se ta ukrep uveljavil tudi na našem ozemlju, se je vojaška uprava «spomnila», da je tukaj Tržaško ozemlje in dp je torej zaradi tega nemogoče uveljaviti italijanskih odredb in ukrepov. Prav zaradi teh dejstev, ki so danes znana vsemu tržaškemu ljudstvu, se danes že razpravlja med našim prebivalstvom o možnosti, da bodo tudi tukaj v kratkem povišane najemnine. S prvim januarjem bodo namreč povišane v Italiji najemnine za 30 odst., katerih bodo oproščeni le najemniki, ki jih podpira ECA, vsi tisti kj so težko bolni ter brezposelni in upokojenci INPS (pokojninskega zavoda), ki nimajo nikake stalne podpore. To se pravi, da bo ukrep o povišanju najemnin veljal za skoraj vse. italijansko prebivalstvo. Kot smo že prej ugotovili, je prav mogoče, da bi si vojaška uprava tudi tokrat dovolila izvedbo tega ukrepa tudi na našem ozemlju ter bi dopustila, da bi tržaški lastniki hiš povišali najemnino za 30 cdst. Zato je dolžnost vsega tržaškega prebivalstva, da stoji budno na straži ter ne dovoli na noben način, da bi na našem ozemlju stopili v veljavo tisti ukrepi, ki bi lahko še poslabšali položaj tržaškega prebivalstva, ki postaja zaradi težkih gospodarskih razmer vedno bolj kritičen. Uspela božičnica na Proseku - Kontovelu Pretekli petek popoldne so naše žene priredile proseškim in kon-tovelskim otrokom v proseški dvo. rani božičnico, ki je imela izreden uspeh- Udeležilo se je je veliko v Citnjtn in širite Primorski dnevnik! število mater in obdarovanih je bilo 240 otrok. Izreden uspeh je doživel tudi program, ki ga je izpolnilo lutkovno gledališče s prav posebnim uspehom, dalje pevski zbor in pa deklamacija Jadranke Cibiceve. Obdarovana sta bila tudi dva partizanska invalida. Danes odločitev glede generala Gsposita Danes bo kasacijsko sodišče iz-. eklo sodbo glede priziva, ki sta ga proti sodbi izrednega porotnega sodišča vložila general Esposito in polkovnik FiriJlo. Priziv je sod š če obravnavalo že v četrtek, vendar je bil izrek sodbe odgoden do danes, ker da je zadeva precej zamotana. Esposita zastopa odvetnik Poilucci, polkovnika pa odvetnik Kezich. Uspelo gostovanje tržaških košarkarjev v Ljubljani LJUBLJANA, 26. — Na povabilo ljubljanskega Železničarja so gostovali včeraj in danes tukaj košarkarji Tomažiča u Trsta, kjer so odigrali dve tekmi preti moštvu slovenskega prvaka v košarki SSD Železničarja. Kakor je bilo pričakovati, so v obeh srečanjih zmagali Tržačani, ki so pokazali visoko kva.itetno igro. Gostje so se predvsem odlikovali v obvladanju žoge, kakor tudi v svojevrstnem načinu igre, s katerim so nadkrilili domačine. Najboljšo igro v moštvu Trsta sta pokazala Mico! in Verita, ki sta bila obenem tudi najbolj uspešna v svojem moštvu. Kakor smo izvedeli, bodo gostje ponovili svoj obisk v Ljubljani sredi januarja, ko bodo nastopili proti moštvu Enotnosti, ki je trenutno v zelo dobri formi. Sedaj pa še nekaj besed o domačih igralcih. Železničar s svojo igro v obeh tekmah ni povsenv,zadovoljil gledalcev. Igralci so posebno v prvem polčasu obeh tekem igrali zelo raztrgano, nervozno ter brez sistema, kar je imelo za posledico višanje rezultata s strani gostov. Tako so na primer vodili' Tržačani v drugi tekmi že Z 8:3, nakar so ig.al-ct Ze’ezhičarja s požrtvovalno igro znižali rezultat. Upajmo, da bosta tudi poraza koristno vplivala na igralce Železničarja. Tekmi sta se končali takole: v soboto je zmagal Tomaž-č z rezulta tom 35:26 (22:12), v nedeljo pa z rezu.tatom 40:23 (21:8). V obeh tekmah so nastopili: Tomažič: Verita (24), Co azz;(18), M col (14), Licianini (7), Miclceloz-i (7), Forza (2), Zella, Sanbi. Železničar: Amon (20), Vozelj 17), Feguš (5). Deu (3), Miler (2), Remic (1), Dvoržak, Brdnik, Kržič Sodila sta Kosec in Erbežnik Dinamo Helsingborg 3:1 (2:1) ZAGREB, 26. — Danes je bila na grišču v Maksimiru pred 12.000 gledalci odigrana prijateljska mednarodna nogometna tekma med švedskim moštvom »Helsingborg« in domačim «Dinamom», Tekma se je končala z zasluženo zmago Dina ma z rezultatom 3:1 (2:1). To Je že peti poraz enega naj- boljših švedskih moštev v Jugoslaviji. Sežana - Partizan (Koper) 1:0 Preteklo nedeljo je gostovalo v Kopru nogometno moštvo FD Sežana: ki je v prijateljski tekmi premagalo domačega Partizana z tesnim rezultatom 1-0. Izredno težek in blaten teren je resno oviral potek igre in ni dovoljeval hitrih in tehničnih kombinacij bodisi na eni ali drugi strani. Moštvo FD Sežana je že v prvih 10 min. prešlo v vodstvo z go om,.ki g * je r. r c ,r c e*--'- a- >.>>« 5 4» *• y , rj/V/R ■ Prejšnji teden so iz dvorane v Vicolo Ospedale 23 začeli odnašati pod in začeli tla cementirati. Pravijo, da bodo dvorano spremenili v hlev za prašiče. Omenjena dvorana je bila zgrajena leta 1946 na mestu, kjer je bilo prej nekakšno skladišče; zgradilo jo je demokratično preoival-stvo Skorkije s prostovoljnim delam. Leta 1947 je bila obnovljena, olepšana, prizidan je bil tudi prostor za predsobo in za «buffet». V dvorani so imeli svoje sestanke in prireditve prosvetni društvi »Vojka Smuc« in «Magajna» in vse masovne organizacije. Po čigavi zaslugi in s čigavim odobrenjem se sedaj ta dvorana spreminja y hlev, se upravičeno sprašujejo demokrat je Skorkije, predvsem pa tisti, ki so za njeno zgraditev prispevali s prostovoljnim delom? • Železniški promet v Trstu V tednu od 6. do 12. t. m. je prispelo 1300 vagonov z 16.587 tonami blaga ter je bilo odpremljenih 1833 vagonov s 27.652 tenami blaga. Glede na izvor odn. namembo se razdeli 'ledeče: dovoz odvoz država vag. ton vag. ton Avstrija 505 6888 964 15305 Jugoslavija 289 3209 107 1203 Italija 325 3209 385 4899 CSR 149 2170 360 5401 STO 22 326 * 13 195 Madžarska 5 64 20 295 Švica 3 10 13 238 Francija 2 4 1 11 Blagovna struktura (v metrskih lonah): rude in kovine dovoz 4344, odvoz 8374; moka in žito 24 — 9809, druga živila 2322 — 3599; volna in bombaž 51 — 804; stroji 194 — 29; premog 173 — 2593; les 4992 — 264; razno blago 4131 — 2104. V naslednjem tednu od 13. do 19. decembra je prišlo 1616 vagonov z 23.293 ton blaga in odpeljalo 1616 vagonov z 22275 tonami, in sicer: dovoz odvoz država vag. ton vag. ton Avstrija 8G5 14097 406 6922 Jugoslavija 319 4308 151 1620 Italija 341 2793 442 5361 CSR 124 1647 489 6625 STO 19 383 27 3S6 Madžarska 4 34 21 174 Švica 3 24 80 117? Francija 1 7 — — Struktura prometa (v metrskih tonah): rude in kovine dovoz 12142. odvoz 9357; žito in moka 0 — 1295; druga živila 1893 — 2189; volna in bombaž 27 — 423; stroii 74 — 17; premog 252 — 3239; les 4889 1976; razno blago 4011 — 3779. Poskus samomora lS-leinega Henrika L. so včeraj zjutraj prepeljali v glavno bolnišnico na kirurški oddelek. Zdravstveno stanje mladeniča je precej slabo zaradi zastrupitve, tako da ne more niti govoriti. Po pripovedovanju sestre, ki ga jg spremila v bolnišnico, Je fant zaradi nesrečne ljubezni skušal -vzeti slovo s tega sveta, in je zato zaužil neke tablete. Lon erski dogodki pred sodiščem Danes se bo nadaljevala preti višjim vojaškim sodiščem razprava proti Vidalijevim pretepačem, ki so se odlikovali s svojim divjanjem v Lonjerju 29. novembra t. 1. Tedaj so namreč vdrli v prostore kulturnega krožka in s tem dosegli to, d« mislijo sedaj gospodje z mestne ob šine izgnati krožek iz stavbe. RADIO 7.30. Koledar. 7.35, Jutranja glasba. 7.45. Poročila. 11.30. Simfonična antologija. 12.00. Novi svet. 12.10. Operetna glasba. 12.45. Poročila. 13.00. Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 13.30. Pester koncert solistične glasbe. 14.00. Poro-j čila. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30. Plesna glasba, j 18.00. Vaški kvintet. 13.30. Iz B-e-I thovnovih komornih skladb. 19.00, Človek in priroda. 19.10. Igra sak-j sofenist Dražil Srečko (prenos iz Ljubljane). 19.30. Orkester Lavalle. 19.45. Poročila. 20.00. Pojejo »Fant. je s Krasa«. 20.15. Cesar Franck: Simfonične variacije. 20.30. Iz domače knjižne police. 20.45. Angleške božične pesmi. 21.00. Idealni zakon — Izvajajo člani Slovenske ca narodnega gledališča. 21.30. Lahka glasba. 22.00. Gerschwin: Koncert za klavir in orkester. 22.30. SPOMINSKI DNEVI 1865 se le redil Sievan Stojanovič Mokranjac, srbski skladatelj. Umrl je 16. IX. 1914, PRESKRBA SEPRAL sporoča, da naj trgovci v teku današnjega dne dvignejo pri občinskem prehrambenem uradu odrezke za konservirano meso »Horse meat« za vse potrošnike, ki so upravičeni na dodatke, izključno AVISS. Tudi ravnatelji občinskih prehrambenih uradov na podeželju naj danes dvignejo odrezke za »Horse meat«. Gregorčičev koledar 1949 izšel Koledar se dobi v vseh knjigarnah v Trstu, pri Stoki v ul. Milano, v knjigarni Fortunato na Trgu novega Sv. Antona. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25., 26. in 27. decembra 1943 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 28 oseb, porok pa je bilo 16. Civilne poroke: trgovec Schenhk Otto L. in uradnica Mazzi Marija, mehanik Bortoluzzi Marij in delavka Lo. renzutti Luciana, agent civiine policije Vascotto Karlo in gospodinja Osmo Pacina. Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske Quick Donald in gospodinja Muravez Rosaria, radiiotehnik Quin-tavalle Josip in gospodinja Buona-sante Loredana, uradnik Carpani Ivan in desavka Ottaviani Bianca, brivec Dimmen Clarence in uradnika Bisiani Fabiola, agent civilne policije Lape! Rihard in gospodinja Danieli Štefanija, livar Godina Josip in uradnica Prah! Camilla, šofer Locota Peter in gospodinja Zacchigna Marija, de-lavec Ceglievina Gregorio in gospodinja Robich Italija, mehanik Pernič Anton in gospodinja Ferenzi Josipina, klepar Birsa Jordan in gospodinja Točesco Gemma. Umrli so: 65-letni Bardlani Achil-le, 53-letna Spongla Marija, por Et-tore, 34-letna Chiaruttini Marija, 79-letna Bujatti Ivanka, por. Pavoni, 87-letni Tence Lorene, 59-letni Deangeli Guido, 82-letna lensa Helena, vd. Fa-biančič, 44-ietni Snntini Bortolomeo, 46-letni Giudici Gaetano, 47-letni Zuc-ca FUiberto, 78-letna Puecker Erme-linda, vd. Vil)i, 83-!etna Trampuš Te-resa, vd. Ilinčlč, 79-letni Guardi Ar-cangelo, 29-letna Izzinoso Emanuela, 70-letna Parisi Vincenca, vd. Leotta, 58-’etni Mazzoni Viktor, 70-letna Savio Valerija, vd. Bross, 85-letna Mosetti Amalija, 4S-!etna Hrovatin Antonija, por Tauzzi, 63-letni Parri Guido, 73-letni Vidi Cesare. 62-'etni Sartori Marij, 60-letni Valenčič Jakob', 78-letna Fontana Celestina, vc'. Bertoli, 25-!etna Ambrosi Irene, 71-letni Zwit.ter Valentin, 40-ietni Trepoutti Raffaele, 71-letni D’Agostini Peter. Kma ROSSETTI. 16: «Fra Diavolo«, O. Hardy, S Laurel. EXCELSIOH. 16: «Skofova žena«, L, Young, G. Grant. FENICE. 16: »Dobrodošel tujec«, Blng Crosby. FILODRAMMATICO. 16: «Petje puščave«, Dennis Morgan. IDEALE. 16: »Krvava arena«, R. Montalban. ALABARDA. 16: »Esseški grof«, E. Flynn, O. De Havilland. IMPERO. 16: «V senci Kremlja«. GARIBALDI. 16: «2ena podnevi«, T. Power, L. Darnel. VIALE. 16: »Tesnoba preteklosti«, M. Lindsay. MASSIMO. 16: «Esseški grof«, E. Flynn. NOVO CINE. 16: aTihotapcl«, R. Brazzi. ITALIA. 16: «Esseški grof«, E. Flynn. MARCONI. 16: »Dve deklici iz mornar«, Johnson. ARMONIA. 16: »Junak ceste«, Maca-rio. AZZURRO. 16: «Tropska tragedija«, C. Bennet. BELVEDERE. 16: »Strah v operi«, Nelson Eddy KINO OB MORJU. 16: «Po stopinjah živali«, dokumentarni sovjetski film. ODEON. 16: «Tropska tragedija«, C. Bennet. ADUA. 16: «Skrlvnosti junglts. Cooper. KINO V SKEDNJU. Danes: »Srčne iskre«, R. Joung. SAVONA. 16: «Velika ježa«, J. Halls. RADIO. 16: »Knjiga džungle«, Sabu. VITTORIA. 16: »Saludos amigos«. G. Raft. Tržaška borza Zlati šterling 9300. papirnati šter-ling 1800, dolar (telegr.) 670, dolar 655, švicarski frank 165, 100 francoskih frankov 140, avstrijski šiling 17. 99Uetie2i6 SPLOSNI ŽEPNI KOLEDAR ZA LETO 1949 je izšel. DOBITE GA V KNJIGARNI ŠTOKA, UL. MILANO kjer lahko kupite tudi Mesečni koledar ]949 i novoletne razglednice in vizitke Po kratkem trpljenju je včeraj preminula Stefamfc* Sancin roj. Bordon trgovka. Žalujoči soprog PAVEL, sestre, brat, nečaki in ostali sorodniki naznanjajo tužno vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb bo v sredo 29. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti v Skednju, ulica Soncini št. 65. Trst, Skedenj 28. decembra 1948. Z A II V A I. A Ob izgubi moje ljube žene. hčerke in snahe Marjuče Aumanič roj. Ivančič se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno pa primariju dr. Radšelu, gospodični Pohorjevi, sestram mariborske bolnice, upravi tvomice dušika v Rušah, upravi sindikalne podružnice ter vsem nameščencem in pevcem. Obenem se zahvaljujem Tržačanom dr. Masseri, Guidu Mikoliču, družini Konič in ostalim. Ruje. Trst. Split 28. decembra 1948. 2alujoči mož TONKO v imenu ostalega sorodstva. CSOR1ŠKI D I E V I I K Teah fiirlsii peim gorie jtt Neka| številk iz- poročila prejšnje občinske uprave Letošnji izdatki so predvideni na 300 milijonov dohodki pa na 30 milijonov lir 'rejšnja občinska uprava v Go-i. ki so jo z županom dr. Stec-no na čelu postavili še Anglo-eričani v letu 1945 in je uprav-la našo občino tudi po priklju. /i k Italiji vse do 13. novembra )s, ko je predala svoje posle neizvoljenemu občinskemu svetu, podala prejšnji teden posebno ■očilo o svojem triletnem delo-lju. 'oročilo začenja z dobo od sep ibra 1945, ko je moral okrajni x>r, ki je upravljal občino od robiditve dalje, prepustiti upra-novemu organizmu, ki Jo bil sponent anglo-ameriške VU. Sela ne pozabi omenjati, da «je 0 zmešavanje Jugoslovanov (in em misli poročilo srvrda tudi riške Slovence op. ured.) nena-/en poseg v stvari in dogodke le hiše«. Ta naša hiša naj bi bilo lijanstvo Gorice in iz tega izvi-|očg pravica, da smejo upravljati ■ne posle izključno Italijani, pa pnv so ci lo s Sicilije. Po tem lovanju bi imeli ti slednji m-nda č pravice, vmešavati se v upravo riške občine, kakor na goriški ovenel. Poročilo pravi nadalje, da je imel občinski svet vsega skupaj 180 j in je odobril v času svojega elovanja 1786 raznih ukrepov, item ooisvje delovanje posemez-h eds-kov občinske uprave in ivajo kot prvega fin-nčnl odsek. 1 navaja za leto 1945 v zaključ- nem bilančnem računu naslednje številke: Dohodki (med katere pa je treba všteti 28 milijonov podpore, ki jo je prejela občina za to leto) so znašali 93.232.765 lir, izdatki pa 93.333.539. Tako je znašal primanjkljaj za to leto ali prav za prav za zadnje tri mesece od prevzema uprave nekaj nad 100 tisoč lir. Za naslednje leto 1946 pravi bilančni račun, da so znašali dohodki skoro 193 milijonov lir. Seveda je treba tudi tukaj odšteti 105 milijo-nov podpore, ki jo je prejela obči. na za to leto. Pasiva so dosegla skoro 193 milijonov in primanjkljaj se je v tem letu vkljub visoki podpori dvignil na 2 milijona in 300 tisoč lir. V letu 1947 so brla občinska ak. tiva 431 milijonov, od teh je bilo 204 milijone podpore in pasiva prav tako 431 milijonov. Primanjkljaj je bil tokrat skoro en milijon lir in to kljub visoki letni podpori. Poročilo navaja dalje, da so izdatki stalno naraščali zaradi naglega in neprestanega dviganja cen. Zato navaja, da so tudi za tekoče leto predvidevali, da bo občina ootrebovala okrog 300 milijonov lir. Za pokritje teh stroškov je predvidena državna podpora vsaj 200 milijonov lir, kar pa ne bo zadostovalo, ker težko gospodarsko stanje me*ta ne dopušča, da bi z izrednimi davki dopolnili primanjkljaj 100 milijonov lir. Zato je prejšnja občinska uprava zaprosila državo za podporo v znesku 270 milijonov za tekoče leto, ker le tako upajo, da bodo izenačili zaključ. no letno bilanco. Te številke navajajo torej dejstva, ki nam kažejo težaven položaj goriške občine in njenega gospodarstva in občina prav za prav njeni upravitelji upajo, da bodo z vzpostavitvijo proste cone malo po. pravili to ne preveč režnato finančno sliko, ker predvidevajo, dn ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? jim bo prosta cona znatno dvignila užitninske dohodke. Vendar tudi najbolj ugodne cenitve teh dohodkov ne presegajo letnjh 150 milijonov lir. Kako pa bo to v praksi pokazalo, bomo videli šele potem, ko bo prosta cona vsaj nekaj mese-sec že v voliavi. Smučarski teča) Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da se smučarski tečaj, ki je bil določen za dni od 26. decembra 1948 do 1. januarja 1949 p.a Ukvanski planini, odgodi zaradj neugodnih snežnih razmer na dobo od 2. do Vključno 9. januarja 1949. KINO VERDI. 17: »Nov program«. VITTORIA. t7: »Okoli z dvema Američanoma«, W. Bendtng. CENTRALE. 17: »Zadnje obzorje«, Klennford. MODERNO. 17: »Nekaznovani zločin«, A. Scheridan in R. Kommmgs. EDEN. 17: »Nov program«. Iz Benečije nam pišejo Kdo nesi odgovornost za nesrečo, ki se .je pripetila poleti v Terski dolini. Iz Tira smo prejeli naslednji dopis: Dne 24. julija letos je prišlo do žaleslne nesreče, ki je povzročila smrt sestric Battoia, 4-letne Ivanke in 7-letne Marije, iz Tera. Deklici sta iztaknili v grmovju na senožeti ročno granato, ki jima je med igranjem eksplodirala v rokah. Starej. ša Marija je ostala pri tem na me. stu mrtva, mlajša pa je zaradi težkih poškodb izdihnila še isti večer v videmski bolnici. Odgovornost za nesrečo bi mora, lo nositi poveljstvo 76 polka italijanske vojske, ki je imel na tem ozemlju orožne vaje, in zaradi malomarnega čiščenja pustil na terenu po vajah ostanke nevarnega o-rožja- Toda omenjeno poveljstvo odklanja vsako odgovornost, češ da sta se dekletci ponesrečila z granato ameriškega izvora, da italijanske granate sploh ne morejo po-vziočiti takih poškodb itd. Vse okoliščine pa kažejo, da taki izgovori ne morejo priti v poštev, ker Američani tod sploh niso imeli orožnih vaj ne skladišč municije, kakor je dokazano, da italijanske granate ti. Pa «Breda» lahko povzročijo take in še hujše oškodbe, zlasti ako eksplo. dirajo človeku v rokah. S takimi in podobnimi trditvami si hočejo vojaške oblasti umiti roke in vreči krivdo na oblasti, ki ne obstajajo in končno onemogočiti nesrečnim staršem kakršno koli podporo ali odškodnino. Toda naše raz. iskavanje bo šlo za tem. da se zadeva objasni in nesrečni družini prizna odškodnina, ki ji vsekakor pripada. ' Zaradi alkohola v smrt I I I B I E I B N E Y M I K Na božično noč ji 25 letni Zucca Anton iz Sv. Marka pri Kopru pre- j nočeval pa seniku posestnika Viola Petra. Drugi dan je gospodar | našel Zucco mrtvega. Na mesto poklicani zdravnik je ugotovil, da je Zucca umrl zaradj preobilo zaužitega alkohola in da je nastop i smrti pospešil tudi hud mraz, ki je zalotil Zureo na odprtem s-niku. Okraden šofer Biloslav Duilio, šofer pri krneč, ki nabavni zadrugi v Pučah, je bil okraden. Neznani storilec mu je izmaknil 10.C00 lir. Zn tatom ni nobenega sledu. Masovni sestanek v Padni Na dan 24. t. m. smo imeli v naši vasi masovni sestanek, na katerem je tov- Knez Ivan poročni o zunanjem in notranjem političnim položaju, o volitvah SIAU ter o grad. nji novega zadružnega doma v naši vasi. Bazunj planskega gospodarstva l*re18. tel. 37 8«. t-eoe 1 so «a ZAmzN,STVO TH2ASKEGA TISKA O. Z O. Z. - TRST - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod.