Pomenki xi.vn. U. wTonček je skubil barvene lise na žimnatej torbi", inako berem, ako se ne motim, skubel, aline? T. Tako je tudi prav, skubil je pa napak. U. Zakaj? T. Zato, ker se šteje glagol skubiti skubem v I. red in 3. razred — med tiste, kterim b, p ali v osnovo zapira, in glagoli I. reda, kterim soglasnik osnovo zatika, privzemajo v djavnem deležji preteklem za moški spol poliglasni in pregibljivi e pred obrazilom l, n. pr. pekel, kla, o; strigel, gla, o; skubel, bla, o. Ko bi se skubil pisalo, bi se moglo razlagati iz sknbiti, ¦skubil, skubžVa, skubi7o, po IV. redu, kar pa ne gre. U. Pa je težko vselej spoznati, kdaj naj se piše e in kdaj i. T. Velikrat se to spozna iz ženskega spola ali iz množnega števila prav na tanko, p.: povezmV — ila, velel — ela, storil — ila, nosil — ila, kar je zlasti začetnikom in tujcem dobro pravilo. U. Tako graja Janežič oblike skuhljen, grebljen, kakor nešen, mol«en itd., ter pravi, da so napačne. T. Res so napačne, kar glagolske verste do dobrega skažejo. Le v IV. versti ali v IV. redu se enake spreminjave godijo, v 1. pa so pravilne oblike: (\o\ben, skuften, ogrefim, ozebene ali ozeble roke ne pa ozthljene, ncven, moken, pa*en, grisen. XTasprot pa so v IV. redu prave: dobŁyen, lov//en, lomljen, vabljen, top//en (iz topi-en), nošen (iz nosi-en), gasiti — gašen (n. gasi-en), vozili — vo«en (iz vozi-en) itd. — Iz I. verste se vendar precej sploh govori in piše terpivno deležje rašen, rascen, zarašen grešnik! ZLVIII. 17. ^Le ena reč jej je bila pri njem na poti in sicer ta, da ni umel českega. Onapa, dasi je nekdaj nemški iimela, pozabila je uže davno... Ivan je tolažil babico s tem, da česki ume;.. Otroci in služabniki so nagovarjali gospoda Proška po česki in on jim je odgovarjal po nemški ..." Zakaj piše nemškj, česki ume, po česki, po nemšk? govori ali odgovarja, zakaj ne nemško, česko, po nemško? To se mi zdi čudno! Morebiti te vženem s tem v kozji rog?! T. I kaj še! Poslušaj na tanko, kako Slovenec govori, in že po govoru Iahko spoznaš , da se prav piše: nemški, českt govori, po francoski zna, po latinskt se je odrezal. To velja pa le v prilogih na ski: br&tovski, moški, nemšfti, sicer je srednji spol v navadi: veliko, dobro, nizko itd. U. To nič ne de, ker tudi v teh prilogih se v prirečji ali v srednjem spolu glasnik na koncu le na pol ali celo ne sliši: velik', nizk', visok'. Prava, dobra izrekaje res veliko, nizko, visoko; toda po tej se una pisava še ne skaže. Mislim si lahko, da se glasi: mošk', nemšk', francosk'. T. Da je una pisava prava in dobra, se vidi iz tega, da so že nekdaj v staroslovenskem, pa tudi v novoslovenskem tako pisali. D a 1 m a t i n že piše v svoji prestavi svetega pisma: Inu je bilu pisanu Jndovski, Gerčki inu hhtinski (Jan. j9,20.), ne pa Judovsko ali -sku! U. To je že nekaj! T. Pa se da še nekaj dostaviti v bolje pojasnjenje. Ako rečem: nemški govorira . francosfti umem, ]at\nski znam, si mislini labko : nemški, francoski jezik. Po nemški govori, po francoski se vede , po Iatin.s7>/ poje, si pa mislim: po nemški besedi govori, po francoski šegi ali navadi se obnaša itd. U. Tudi to je nekaj ! T. Vendar tega ni treba. Da je res toživni sklon v teb primerah in da je prava oblika v prilogih na ski namesH prirecja, se pokaže v prilogib z drugačnimi obrazili, p.: po dom&če (nacli hausliclieiii Gebrauclie) , po naše (nacb unserer Art), po volčje (nacb Art der W61fc), po pasje ga je segnal (hiindisch, wie einen Hund); po gospo.«/« fuach Art dcs Adels), po bratovski (briiderlicli), po nemiki (au(deutsch). S tem pa ni rečeno, da bi po nemško, po francosko govori', latinsko zna— bilo napačno. U. Topato! ,,,Ua ni umel českega sc. jezika^— toje, kaj pa de, pravilno; vendar, ali bi se ne smelo tudi reči: da ni umel česki ali pa česko? T. Ako se vzame česki ali česko po prirečji, prislovno (adverbialiter), bi pač se smelo repi tako, sicer pa ne.