Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIL — Izdan in razposlan dne 24. julija 1909.
Vsebina: (St. 110—113.) 110. Državna pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Badenskim, da se zabranijo dvojna obdatevanja, ki bi mogla nastati iz rabe davčnih zakonov, veljajočih za Avstrijsko, ozir. za Badensko. — 111. Ukaz o oznamenilu Višje strokovne šole za obrt izdelovalcev moške in ženske obleke zadruge izdelovalcev obleke na Dunaju, kakor zavoda, kojega izpričevala o dovršenju glavnih strokovnih tečajev deloma nadomeščajo predpisano dobo uporabe za pomočnika. — 112. Ukaz o ustanovitvi obrtnega sodišča v Ljubljani. — 113. Ukaz o postavljanju namestnika, ko je za nekaj časa zadržan imetnik ali vodja kake javne lekarne.
110.
Državna pogodba z dne 7. novembra 1908.1.
med Avstrijsko-Ogrskim in Badenskim, da se zabranijo dvojna obdačevanja, ki bi mogla nastati iz rabe davčnih zakonov, veljajočih za Avstrijsko, ozir. za Badensko.
(Sklenjena v Karlsruhe dne 7. novembra 1908. 1., po Njegovem c. in kr. Apostolskem Veličanstvu pritrjena dne 24. decembra 1908. 1., pritrdili sta se izmenjali v Karlsruhe dne 29. januarja 1909. L).
Nos Franeiseus Josephus Primus,
divina favente dementia
Austriae Imperator, Bohemiae Bex etc. et lungariae
Bex Apostolicus
Notum testatumque omnibus ac singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus:
Posteaquam a Plenipotentiariis Nostris atque illis Magni Ducis Badae tractatus pro evitanda in Austria et in Magno Ducatu Badensi duplici impositione vecti-galium publicorum, die septimo mensis Novembris anni millesimi nongentesimi octavi Caroli in Hosycliio initus et signatus fuit, tenoris sequentis:
(Slovenlsch.)
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd., in apostolski kralj ogrski
in
Njegova kraljeva Visokost veliki vojvoda badenski,
želeč, v razmerju med Avstrijskim in Badenskim odpraviti dvojna obdačevanja, ki bi mogla nastati iz rabe dotičnih davčnih zakonov, veljajočih za ti državi, sta v namen, skleniti o tem državno pogodbo, imenovala za pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd., in apostolski kralj ogrski:
gospoda Ludovika pl. Gallenberg-a, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovi kraljevi Visokosti, velikem vojvodi baden-skem, in gospoda dr. Otona Gottlieb-a, sekcijskega svetnika v c. kr. finančnem ministrstvu,
in
Njegova kraljeva Visokost veliki vojvoda badenski:
gospoda barona Adolfa Marschall-a pl. Bieberstein-a, ministra Svoje rodbine in vnanjih stvari, in gospoda Viljema Heintze-a, legacijskega svetnika v ministrstvu Svoje rodbine in vnanjih stvari,
ki so, priobčivši si svoja v dobri in pravšni obliki najdena pooblastila, dogovorih nastopno.
Člen 1.
Avstrijskim, oziroma badenskim državljanom se, pridržujč določila v členih 2 do vštevši 4, nalagajo neposrednji državni davki samo v tisti državi, v kateri imajo svoje bivališče, ako tega ni, samo v državi, v kateri bivajo.
Z istim pridržkom se nalagajo avstrijskim, oziroma badenskim državljanom, ki imajo v obeh državah bivališče, neposrednji državni davki samo v državi, v kateri imajo državljanstvo.
Bivališče v zmislu tega dogovora je v tistem kraju, v katerem ima kdo stanovališče z okolnostmi, iz katerih se lahko sklepa, da ga hoče trajno obdržati.
Člen 2.
Brez ozira na državljanstvo ah bivališče davčnega zavezanca se nalagajo posesti zemljišča in poslopja in obratu stalnega obrta, in pa iz teh virov izvirajočemu dohodku neposrednji državni davki samo v tisti državi, v kateri je posestvo zemljišča ah poslopja, ah se vzdržuje obratovališče za izvrševanje obrta.
Za obratovališča veljajo podružnice, tvorišča, zaloge, kontoarji, kupna ah prodajna mesta in druge opravilne uredbe za izvrševanje stalnega obrta po podjetniku samem, deležniku opravila, prokuristu ah drugih stalnih zastopnikih.
Ako so obratovališča istega obrtnega podjetja v obeh ozemljih, se neposrednji državni davki nalagajo v vsakem ozemlju samo po izmeri obrata, vršečega se iz tuzemskih obratovahšč.
Gledé davčnega ravnanja s hipotečnimi terjatvami in gledé dohodka iz njih ostane neomejena uporaba zakonitih določil, veljajočih na Avstrijskem ah Badenskem.
Člen 3.
Ako naj se v zmislu avstrijskega zakona o ne-posrednjih osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1. obresti in rentni prejemki obdačujejo z odbitkom, se bode izvrševalo to neomejeno.
S tem pa obdačevalna pravica, ki gre badenski državi po badenskih zakonih, ni nikakor prizadeta.
Člen 4.
Plače, pokojnine in čakarine, ki se plačujejo iz kake državne blagajnice (kronske blagajnice, dvorne blagajnice, deželne blagajnice), naj se z neposred-njimi davki obdačujejo samo v državi, ki jih mora izplačevati.
Člen 5.
Med strankama pogodnicama je porazumljenje o tem, da je obrtni davek, ki ga je plačevati v veliki vojvodini badenski (zakon z dne 25. avgusta 1876.1. v besedilu z dne 26. aprila 1886. 1.) v zmislu g 9, odstavka 2, v avstrijskem zakonu o neposrednjih osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1. smatrati za davek, enakovrsten z občo pridobnino, in davek od glavnične rente, ki ga je plačevati na Badenskem (zakon z dne 29. junija 1874. 1. v besedilu z dne 6. marca 1886. 1.) v zmislu § 127, odstavek 1, omenjenega avstrijskega zakona za posebno nepo-srednje obdačevanje.
V veliki vojvodini badenski stopi na mesto davka od obrta in glavnične rente z veljavnostjo od 1. dne januarja 1908.1. davek od imovine (zakon z dne 28. septembra 1906. L).
Člen 6.
S to pogodbo se ne izpreminjajo določila trgovinskih in carinskih pogodeb ter pogodeb, tičočih se plovslva po Bodenskem jezeru.
Člen 7.
O posebnih določilih, morda še potrebnih, da se kolikor moči odstrani dvojno obdačevanje takih oseb, ki so tako avstrijski kakor badenski državljani in imajo hkratu v obeh ozemljih svoje bivališče, se dogovorita stranki pogodnici, kadar stvar tako nanese, in ukreneta dogovoru primerne odredbe.
Člen 8.
Na obrat krošnjarskih in popotnih obrtov ne meri pričujoči dogovor.
V Karlsruhe, dne 7. novembra 1908. 1. Ludovik pl. Callenberg s. r.
Dr. Oton Gottlieb s r.
Člen 9.
Določila te pogodbe stopijo v moč na Avstrijskem in Badenskem z veljavnostjo od 1. dne januarja 1906. 1.
Vsaka stranka ima pravico odpovedati pogodbo. Ako se odpove v času od 1. dne januarja do vštetega 30. dne septembra kakega koledarskega leta, izgubi pogodba moč in veljavo že za koledarsko leto, ki sledi odpovedi. Ako se odpove v času od 1. dne oktobra do vštetega 31. dne decembra kakega koledarskega leta, velja pogodba za razveljavljeno šele od drugega koledarskega leta, ki sledi.
Člen 10.
Pričujočo pogodbo je z obeh strani predložiti v Najvišje odobrenje in pritrdilni listini izmenjati v Karlsruhe.
V potrdilo tega so obojestranski pooblaščenci svojeročno podpisali pričujočo pogodbo v dveh enakoglasnih izvodih, pritisnivši svoje pečate.
Adolf baron Marschall pl. Bieberstein s. r.
Dr. Viljem Heintze s. r.
Nos, visis et perpensis tractatus huius articulis, illos omnes ratos hisce confirma-tosque habere profitemur ac declaramusVerbo Nostro promittentes, Nos omnia, quae in illis continentur, fideliter executioni mandaturos esse.
In quorum fidem maj usque robur praesentis ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso firmari jussimus.
Dabantur Viennae die vigesimo quarto mensis Decembris anno Domini mille-simo nongentesimo octavo, Regnorum Nostrorum sexagesimo primo.
Francisais Josephus m. p.
Alois liber baro ab Aehreilthal m. p.
Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium :
Joannes a Mihalovicll m. p.
Gaes. et Reg. Caput sectionis.
Končni zapisnik.
Ob podpisovanju današnjega dne sklenjene državne pogodbe, da se zabranijo dvojna obdače-vanja, ki morejo nastati iz rabe davčnih zakonov, veljajočih za Avstrijsko, ozir. Badensko, so podpisani pooblaščenci tudi še ukrenili nastopni dogovor, ki naj ima s pogodbo samo enako moč in veljavo.
Stranki pogodnici sta v porazumu o tem, da so v izvršilo državne pogodbe davčni uradi c. kr. avstrijski in davčni uradi velike vojvodine badenske
Ludovik pl. Callenberg s. r.
Dr. Oton Gottlieb s. r.
pooblaščeni, stopiti v neposrednje občevanje in na njih vprašanja dajati pojasnila iz uradnih spisov, in pa da naj za ta vprašanja in pojasnila velja dolžnost uradne molčečnosti (tajnosti), in da naj se ne pošiljajo spisi.
Ta zapisnik, ki naj velja po izmeni pritrdil državne pogodbe za odobrenega od obeh strank, se je izvršil v dveh izvodih v Karlsruhe 7. dne novembra 1908. 1.
Alfred baron Marschall pl.
Bieberstein s. r.
Dr. Viljem Heintze s. r.
Spredaj stoječa državna pogodba se razglaša na podstavi § 285 zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaju, 14. dne julija 1909. 1.
Bienerth s. r.	Bilinski s. r.
lil.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razuinu z ministrom za javna dela z dne 1. julija 1909.1.
o oznamenilu Višje strokovne šole za obrt izdelovalcev moške in ženske obleke zadruge izdelovalcev obleke na Dunaju, kakor zavoda, kojega izpričevala o dovršenju glavnih strokovnih tečajev deloma nadomeščajo predpisano dobo uporabe za pomočnika.
Na podstavi § 14« zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) o izpremembi in dopolnitvi obrtnega reda, se dopolnjujé ministrstveni ukaz z dne 27. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 193), ukazuje tako:
§ 1.
Pomočniki v obrlu izdelovalcev obleke, kateri redno končavši učno razmerje ali pa, kar to nadomešča, dovršivši obrtno učilišče obiskujejo kot dnevna šola obstoječe glavne strokovne tečaje Višje strokovne šole za obrt izdelovalcev moške in ženske obleke zadruge izdelovalcev obleke na Dunaju, da se nadalje izobražujejo v svojem obrtu, najmanj eno šolsko leto (ali pa dve, če tudi ne zaporedni poluletji), morajo za pričetje in samostojno obratovanje obrta izdelovalcev obleke namesto predpisane najmanj triletne, dokazati samo enoletno dobo uporabe za pomočnika (pomagača), oziroma za tvorniškega delavca.
§ 2.
DotiČnim izpričevalom je pristaviti to klavzulo.
„To izpričevalo daje pravico na podstavi § 14« zakona z dne 5. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 26)
in ministrstvenega ukaza z dne 1. julija 1909, 1. (drž zak. št. 111), ako so izpolnjene obče zakonite potrebščine, in če se hkralu dokaže enoletna uporaba za pomočnika (pomagača), oziroma za tvor-niškega delavca, pričeti in samostojno obratovati obrt izdelovalcev obleke.“
§ 3.
Ta ukaz dobi moč takoj.
Ritt s. r.	Weiskirclmer s. r.
lis.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 15. julija 1909.1.
o ustanovitvi obrtnega sodišča v Ljubljani.
Na podslavi §§ 2 in 3 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o uvedbi obrtnih sodišč in o sodni oblasti v sporih iz obrtneg delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje
§ 1.
Dne 1. decembra 1909. 1. naj začne v Ljubljani poslovati obrtno sodišče, ustanovljeno na podstavi zakona z dne 27 novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtno sodišče ima oznamenilo: „C. kr. obrtno sodišče Ljubljana“. Uradni pečat obrtnega sodišča ima cesarskega orla.
V stvareh obrtnega sodišča naj nastopa c. kr. deželno sodišče Ljubljana kakor sodni dvor prve stopnje, oznamenjen v zakonu z dne 27. novem bra 1896.1. (drž. zak. št. 218), in pa kakor prizivno sodišče.
§ 2.
Krajna pristojnost obrtnega sodišča Ljubljana se razteza na okoliš okrajnega sodišča Ljubljana.
§ 3.
Stvarna pristojnost obrtnega sodišča Ljubljana obsega vsa v § 1., odstavku 2. zakona o obrtnih
sodiščih imenovana, v okolišu obrtnega sodišča ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtnega sodišča za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§ 4.
Število prisednikov obrtnega sodišča Ljubljana se ustanavlja na 48, število nadomestnikov na 28 in število prisednikov za prizivno sodišče v obrtnih spornih stvareh (§ 31, odstavek 3, zakona o obrtnili sodiščih) na 12.
§ 5.
Prisednike in nadomestnike obrtnega sodišča in pa prisednike prizivnega sodišča je izvoliti iz po-samez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdati potrebne odredbe, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. deželni vladi v L jubljani.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in nadomestnikov obrtnega sodišča in prisednikov prizivnega sodišča, ki jih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi veliki obrati, izvzemši trgovinske obrate:
16 prisednikov )	,
8 nadomestnikov/ obrtnega sod.šča,
4 prisedniki prizivnega sodišča.
Skupina 11.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate:
20 prisednikov )
12 nadomestnikov / obrtnega sodišča,
4 prisedniki prizivnega sodišča.
Skupina 111.
Vsi trgovinski obrati.
12 prisednikov )
8 nadomestnikov / obrtnega sodišča,
4 prisedniki prizivnega sodišča.
Za velike obrate v zmislu tega ukaza je smatrati tista podjetja, za katere se je predpisalo nad
(Slovenlseh.)
84
300 kron obče pridobnine na leto. Javnemu računo-dajstvu zavezana pn ljetja je prištevati velikim obratom.
§ 6.
Stroške v gotovini (§ 13 zakona o obrtnih sodiščih) je prisednikom in nadomestnikom obrtnega sodišča in prisednikom prizivnega sodišča povrniti, zmisloma uporabljaje določila §§ 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 ukaza pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897.1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodnina za zamujeni zaslužek, ki ju je dati prisednikom in nadomestnikom iz delavskega stanu in po ministrstyenem ukazu z dne 5. avgusta 1903 1 (drž. zak. št. 165) prisednikom in nadomestnikom iz stanu podjetnikov, se ustanavlja na 2 K 50 h za pol dneva in 5 K za ves dan brez nadaljnje pod-razdelbe.
Odmeri te odškodnine je dati v podstavo čas, v katerem je bil prisednik (nadomestnik) res odtegnjen svojemu pridobitku ; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za pot tja in nazaj.
Bilinski s. r.	Haerdtl s. r.
Weiskirchner s. r. Hochenburger s. r.
f 1».
Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 20. julija 1909.1.
o postavljanju namestnika, ko je za nekaj časa zadržan imetnik ali vodja javne lekarne.
Na podstavi § 4, odstavka 2 zakona z dne 18 decembra 1906. 1 (drž. zak. Št. 5 iz 1. 1907.) o uravnavi lekarništva, se ustanavlja, da je inoči, ako je imetnik ali odgovorni vodja javne lekarnice ali nje podružnice za nekaj časa zadržan, vodstvo nje obrata izročiti kot namestnikom za kratek, ne nad šest tednov trajajoč čas, tudi osebam, ki ustrezajo zahtevam v § 3, točkah 1. 2, 3 in 5 zakona z dne 18. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 5 iz 1. 1907.), ki pa niso še strokovno delovale pet let.
Takega namestnika, ki mu je tako za nekaj časa izročeno vodstvo obrata lekarne, je po § 17, odstavek 4 v misel Vzetega zakona hkratu, ko se postavi, po imenu naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu
Haerdtl s. r.