150, številka. XJ\X. leto. Uhaja vsak dan iveoer, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeroan za avstro-ogerak e doSele za vse leto 16 gld., ea pol k U 8 j;ld. za Četrt letii i gld., za uden meaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljauja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden moeav. 1 gld. 10 kr. Za poSiljaoje na dom računa se po LU kr na mesec, po 30 kr. za četrt lota. — Za tuje deielo toliko vnč, kolikor poštnina itoafta. plačuje se od Itiristopne petit-vrste po ei kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo ao dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem tri-u 6t. VJ. Opravnistvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne utvari. Za osnanila Torej vender? Hriojav nam je včeraj sporočil prav neveselo Test. Naznanil je, da se Že za nekaj dnij zopet začno posvetovanja mej avstrijsko in ogersko vlado glede obnovitve pogodbe z Ogersko, da se dotični zakonski načrti že na jesen spravijo v obeh parlamentih na razpravo, in da se obstojema carinska pogodba ne odpove, kakor so to zahtevali tudi ekoro vsi cislitvanski deželni zbori, np^o Ha želi krona, naj se pogodba z Ogersko dožene ne pred novimi državnozborskimi volitvami. Vladino postopanje je sicer nmljivo, a nedopustno in za materijelne interese cislitvanske sila nevarno. Avstrijski parlament sploh nima več pravice, sklepati o tako važni etvari kakor je pogodba z Ogersko. Z vzprejetjem volilne r< I vrne je ta parlament priznal, da ni zastopnik vetih slojev ljudstva, izgubil je eksistenčno pravico, in da se sploh Ae ni razpustil, nego se bavi še z mnogimi važnimi rečmi, to je naravnost zasramovanje parlamentarizma. Ministerski predsednik hoće ta umirajoči parlament izkoristiti, in bode poskusil s tem parlamentom dognati pogodbo z Ogersko, ker mu je le na tem, da se pogodba sploh obnovi, ni mu pa nič ali vsaj ne dosti za koristi prebivalstva. Rekli smo že večkrat, da bode tudi pri novi pogodbi najbrž krvavela Cislitv.tnaka, in vl;i lino prizadevanje, dognati pogodbo h ledan o poslansko zbornico, potrjuje to domnevanje Orcf Buden i sodi, da je Hedanji parlament tako Dala bel, da je povsem nezmožen, upreti se mu, da mu je absolutno ne mogoče, znperstaviti se vladnim n.um ram. Mm sterski predsednik misli, da lahko na trošku tega parlamenta stori kar ho e in dosedanja skušnja opravičuje ta nazor, vo pa tudi, da bi v novem parlamentu imel veliko težje stališče glede obnovitve pogodbe. Slabost parlamentov:! daje vladi pogum. Merodajni krogi žele, naj se še letos obnovi pogodba, morda poglavitno zategadelj ker jih ie strah, da spravijo nove volitve) na Ogerskem, katere se bodo vršile prihodnje let~, toliko načelnih sovražnikov vsaki pogodbi mej Avstrijo in Ogersko v parlament, da bi jo naposled venderle preprečili, česar se boje odločilni krogi, ne morda zaradi gospodarskega blagostanja cislitvanskih narodov, nego iz povse drugih razlogov. Ako bi bila nova pogodba količkaj na koriat Ogerski, bi ti načelni sovražniki vsake pogodbe imeli težje stališče, morda bi v volilnem boju celo podlegli in to je po mnenji rečenib krogov vredno najverje žrtve z naše strani Ni dvoma, da izkoristi vlada vso svojo moč v evrho, da pridobi parlament za pogodbo z Ogersko. Kadsr so v drž. zboru financijelne reči na dnevnem redu, pritiska vlada vedno na poslance, da glasujejo, kakor ona želi. Glede pogodbe z Ogersko je presijo začelH že zdaj. Do septembra, ko se zopet snide državni zbor, je še precej časa, vender naznanja vlada že sedaj, da se carinska pogodba kome leta ne odpove in razglaša, da želi krona, naj bi še sedanja parlamenta rešila pogodbo z Ogersko. To je očitna, vse obsodbe vredna presija, v ustavni državi povsem neumesfna in nedopustna ter le mrgeča , ker je Avstrija samo navidezno ustavna, v istui pa absolutistično vladana monarhija. Vlada računa največ na onemoglost sedanjega parlamenta, prezira pa strah posameznih strank pred volitvami. Nasprotutvo :.(•,, r pogodbo z Ogersko je mogočno naraslo v vseh kronovinah. Grozna materijelna škoda, katero je ta pogodba prouzročila v niiAi državni polovici, je I udstvu odprla oči in mu pokazala, kje je izver »tedanjih preklavern'h gospcd.irsk h razmer. Prebivalstvo pričakuje od svojih poslancev, da bodo vsaj pri tej velevažni stvari postopali moško in odločno in branili njeg* koristi. Tista stranka, katera hi se izneverila svou nalogi, katera bi ljudstvo pri pogodbi z Ogersko zop-1 za deset let na milost in nemilost izročiin Madjarom in izdala njega najvažnejše interese, tinta stranka bi pri novih volitvah izginila s prizorišča; ljudstvo bi jo razgnalo in uničilo. Pritisk ljudstva na poslance je torej vsaj tolikšen, kolikeršeu je pritisk vlade na parlament, to čuti dobro tudi ministerstvo, in da okrepča svoj upliv in podpre svojo besedo, se skriva za krono, Češ, krona želi, naj se reši pogodba. Že prej smo rekli, da |e tako upletanje krone v parlsraentprne in politične boje nekonstitucijo* nalno in ugh du krone kvarljivo. Poslanci p* se bodo *zlic temu lahko uprli vladi, če bodo le hoteli. Naj se le spcinnijo znanega prizora, kateri se je primeril lani pri vzpiejemu delegacije. Cesar je tedaj pređarlflkemtl delegata Thurnherrjn naravne st rekel, da želi, naj predarhki deželni zbor vzprejme že jedenkrat odkhnjeno predlogo glede vojaške organizacije. Thurnherr je tedaj dostojno a odločno rekel, da se to ne more zgoditi, dokler se predloga ne premeni primimo interesom ljudstva. Ko bi bili v naši poslanski zbornici sami taki značajni možje, kakor je klerikalec Thurnherr, bi tudi glede pogodbe z Ogersko Ua Jen jevo sklicevanje na krono ne zaleglo dosti, nego bi bila korist prebivalstva za poslance jedini odločilni moment. Žal, da je v parlamentu malo značajev, in zato se je bati. da zmaga vlada, če se protisemitski in mla-dočeški poslanci ne nprejo. Ti so jedino naše upanje, zakaj če se ti vladi resno zoperstavijo, primo-rajo tudi droge stranke, da tako store. Vederemo ! V I.JiililJatiil. 8. julija. Shod liberalne stranke zaupnikov v Pragi je indirektno s tem obsodil zjedinjeno levico, da v odbor nove stranke ni volil nobenega vodje zjeJi-njene levice. Celo dra. Russa, ki je sprožil misel o preporodu stranke, «r» prezrli. S t*-m shodom je uničen» sedanja lev,ca. Nova napredna stranka bode že po svoji lattavi se od levice razločevala. Ker He je postavila malo na oposicijtko stališče in prezrla Btare vodje, se jej najbri ne pridruži Chlu-mecky z liberalnimi v*h posestniki. Če se tu vele-poeestvo I či od drugih liberalcev, bode le naravna posJedioa, da se bolj približa konservativnemu ve!e-poaattVO. Ker se pa najbrž konservativni klub razbije, utegnejo se vhi veleposestniki zj^diuiti v jeden klub in imeli hrdemo stranko veleposestnikov, ki bode branila le interese tslioega nepremičnega posestva. Grofu Zicbvju, vodji ogereke ljudske stranke, se sedaj očita, da je 1841). leta bil vodja Rusov, ko so prišli na Ogersko. Take stvari pa morajo škodovati njegovemu političnemu ugledu in stranki. Nobeden pravi Madjar ne bode zaupni stranki, ki Pajek in muha. (Pravljica iz živalskega življenja. Zapimil Ivan VdoviC.) Dolgotrajna suša je bila. Mestno zidovje so je b lo tako razgrelo, da je mogel človek komaj dihati. Pohitel sem iz mesta, da bi se nekoliko ohladil in navžil čistega zraka, krenil proti bližnjemu gozdu. Predno pa sem se doapel tja, privede me pot do velikega košatega oreha, ki je stal ob poti tik goste aeči. Njegova senca je bila tako vabljiva, da ee mi ni hotelo dalje in položil sem svoje lene kosti v mehko travo. Roko sem del pod glavo in obrnil so na desno proti seči. Oko se mi jo zaspano ustavilo na veliki pajčevini, ki je bila razpeta v odprtini to aeči, po nji pa je kobacal velik pajk, popravljajoč tu in tam raztrgano mrežo. Zagledal sem se bil tako v to pajčevino in n;ega gospodarja, da nisem ničesar drugega več videl. a Dobro popoludne danes, izredno dobro, tako ■a *e dolgo ni loviio. Za južino petnajst tolstih mah, to ni kar si bodi. Menda bo kmalu dež, ker ao tako motorilaate«, prične modrovati pajek, pojavljajoč ostanka avoje južino raz mrežo. „No, I saj je pa tudi izvrstno lovišče tu v tej seči, nič boljšega bi si ne mogel i »brati. Na jedni strani pot in preko nje velika luža, kjer napajajo živino, na drugi pa prostorni pašniki14 Tako je nadaljeval pajek. Ko je bil dogoto^il svoje delo in popravil pretrgane in zamotane niti, zavlekel se je v svojo izbico v levem kotu, skrčil noge pi d napaslo truplo, glavo pa st'snil mej ramena in zadremal. A jedva je počival nekaj minut, vzdrami ".i močan sunek, ki mu do temelja pretrese vse domovanje. „Da bi te vrag! nikdar ni miru in ga ni", godrnja pajek in se. skobaca iz luknje. tAha, izredno rrjena rarha. Škoda, da jo je vrag prinesel ravno sedaj, ko sem tako sit, da bi si lahko na popku koso sklepal. No, zabodem jo, potem pa lahko prčaka. »*0 joj, o joj"" jame upiti muha, kakor tica v precepu, ko ugleda svojega davitelja. Vse svoje moči napne, da bi so izmotala iz mreže. „Ali mi bedeš mirovala ali ne, mrcina, mrci-nasta. Le počakaj, takoj ti pomagam", vpije srditi pajek in teče proti njej. „„0h ljubi moj pajek, pusti me pusti, soj bodem mirna, samo življenje mi pusti,u* kriči muha v smrtnem strahu, tresoč ae kakor šiba na vodi. „No, če bodeš lepo mirna, pustim te nekaj časa, saj odideš mi ne, a povem ti, če se mi le ganeš, ubijem te takoj. Da pa se no bodem dolgočasil, ko te bodem Btražil, mi bodeš pa katero povedala, kaj je novega po svetu. TI motaš mnogo vedeti, ker vedno brenčiš okoli; v naš kot se ne zve nič, no, kdo se pa tudi briga za nas kmete. „„Bodem ti pripovedovala, ljubi moj pajek, bodem, samo da me ne umoriš."" ,To pride pozneje na vrsto, sedaj pa prični, da ne bodeva po nepotrebnem kratila časa", pre-etriže jo pajek. BBA kje naj začnem, kaj naj ti povem, da te bode zanimalo .Povedi, kar hočeš, zame bo tako vse novo". „,No, začela bodem od kraja, od pomladi, ko sem se zbudila iz spanja in ti naštela razne dogedke, ki sem jih od takrat doživela"". Takoj iz početka menil s*m planiti nad krvoločnega pajka, da bi rešil ubogo muho, ki se mi je zasmilila, ko pa se razplete ta prgovor mej njima, postanem radoveden, kaj bo muha pripovedovala in pomaknem ee bliže aeči, da bi mi ne ušla nobena beseda šepetajoče muhe. Ta pa začne pripovedovati. ima tacega vodjo. Zato pa nima ta stranka pričakovati doBti upliva. Prospevati bi le mogla, ko bi se oprla na nemadjarske narodnosti. Neki star honved opravičuje Zicbyja po lisMh, a mu najbrž ne bode dosti koristil. Po zatrjevanja tega bon veda sta tedaj mej hcnvedi bili dve stranki. Nekateri so bili cesarja zvesti, dragi so držali a Kossuthom. Ko bi Rusi ne bili prišli, bilo bi prišlo do mej-sebojnega boja, v katerem bi bili košutovci uničeni. Za Madjare je ša dobro, da so bili prišli Rusi, da se je tako odvrnilo to prelivanje krvi Zicby je torej še veliki dobrotnik, ako je zares vodil Ruse. — S takim dokazovanjom pri Madjarih gotovo Zicbvja ni opral. Pobratenje Srbije in Črnegoro je važen političen dogcdek. Dusedaj eta ti dve slovanski državici bili druga drugi nasprotni, posebno zarali tega, ker je Peter Kar.idjordjev o bil zet črnogor bkega kneza Pa naslednik Urnega Jurija je hrepenel priti na srbski prestol. Razmere so se pa zadnji čas izb Ijfiale. K temu je posebno pripomogel še grof Qoiachowjki s svojim ostrim govorom proti Srbiji. Minister vnanjih stvarj je rabil vse preostre besede. H tel s tem usreći Madjarom, katere so bili Srbi razžalili z demonstracijo proti egerski zastavi. Minister pa ni pomislil, da ni rmiiarsk, temveč avstro-og~r.sk in ima zastopati interesa vse države. Po tem govoru so Srbi in Črnogorci spoznali, da 8» morajo bolj zbližati in knez Nikolaj je prišel v- B Igrad. A.vatrija je zgubila ves upliv v Srbiji in Crnigori, ki imata gotovo velik upliv na balk.tn+ko politiko. V Bolgariji je Avstrija že poprej ob up'iv. Pri t:cih razmerah bode naši drŽavi jako te .ko braniti avstrijsko koristi na 13 i!kanu. V Makedoniji se pojavljajo m lujše čete ustanov. Pri Ašomi so zadoje dni vojaki nadeli na tako, z repe,irkami oboroženo četo. Vojaki so u .tase raignaii, uekaj so jih ujeli, os>;m pa ubili. Vojakov je bilo mnogo \e nego natašar. Ditaii as ae apajo v obiiije mest in ee pot kajo le bo'j po gorah. Priš o bode pa do veSje ostaje, ako bodo ua Kreti in v turških azijskih pokrajinah dalje trajali ustanki, da boda Tarčija morala razkropiti svoje vojue sile. Bolgarska vlada pa tttdi po mežuosti ovira uitujo v Makedoniji. Z prla je m«je, da v Makedonijo ue morejo prostovoljci ;u so t je ne more izražati orožno. Makedonski odbor v S »liji sđ je razcepil v dva, katera pa oba drsata roke križam. Kreta )6 dobila kri« ijansklga guvernerja. Z t to nu-sto je abran d .s« dau:i ki.ez (^uvtruer) saozoški .Juri, pata Becovio. Ta mož je bil že v prejšujih časih v> lel gavaraac na Kieti io je bil pri prebi v.»;.itvu |ako čislan. Novi guverner bo otvoril seb.auje in p: • đl i mu halepsko pog dbo, da jo cdo^ri, potem se bode pa izvedla. V Carigrada upaj), da se lodo tudi lutistijaai d,di s> W.na zaMa tudi v take hiše, kjer je bilo p,duo sob, pa nobene kuhinje, same m zo in omar:, pa ct le kopice papirja, za Želodec pa nič. Nekoč sem ao usedla ua klobuk trebušnega gospoda, ki ud je leno iu oblastno premikal po ulici. Cez nekaj časa dospeva do visoke lepe hiAe, ki je b la tudi jodna iatih, kjer ee ni kuhalo. Premerila eva dolgo vrsto sob iu v vsaki j« b lo po več ljudi, ki »i mazali papir. Prav v zadnji sobi pa je sedel sam gospodar. glasom. Proti državljanskemu zakoniku glasovali so socijalni demokratje. 18 poslancev se je vzdržalo glasovanja, nad 100 jih je pa pri s=*ji mankalo. Slovenska okrajna učiteljska konferencija v Ljubljani. Včeraj dne 2. t. m je bila v poslopju 1. mestne deške ljudske šole v Poljskih ulicah letošnja okrajna učiteljska konferencija tukajšnjih javnih in zasebnih slovenskih in nomško slovenskih ljudskih šol, katere se je udeležilo 58 glavnih vadničoih in ljudskih učiteljev in učiteljic in član c. kr. mestnega šolskega sveta g. kanonik Andrej Zamejec. Predsednik, g. c. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Fr. Leveč, je imenoval za svojega namestnika starosto ljubljanskih učiteljev, g. nadučatelja Fr. R a k t e 1 j a , za overovatelja zapisnika gg. učitelja K u m r a in F u r 1 a n a , za zapisnikarja sta bila izvoljeua g. učitelj G a le in gospodična učiteljica T o m e c. Nato se je predseduik v daljšem govoru spominjal umri i nadvojvode Karla L u d o v 1 k a , opisal je njegove zasluge za družbo „ Hudečega križa", za avstrijsko obrtnost, znanost, umetnost in tureitiko. Vsi udeležniki so ta govor stoje poslušali. Tudi bivšemu konferenčnemu članu, pokojnemu glasbenemu učitelju Antonu N e d v o d u je posvetil primeren nekrolog. S toplimi besedami se je spominjal tudi prejšnjega župana g. Petra Grassell ij B, kije bil mestnemu šolstvu ves čas blagoaakionjen pospesnvatelj, uči-teljstvu pa mil in prijazen zavetnik. Z« njegovega županovanja je mestna občina postavila dvo;e vzornih šolskih poslopij ter kupila novo hišo v šolske namene. Na novo se je ustauovilo 20 učiteljskih mest i u odprlo 21 šolskih razredov; po vseh šolah so se povišale dotacije za učila in šolske knjižnice. Obžaluje, da je novi župan g. Ivan Hribar, ki je b 1 nameajen, udeležiti se današnje konferencije, po uradnem poslu odsoten na Dunaju, t<-r prebere te Kagsafioai pozdrav, ki ga je ravnokar prejel oi g. župana. Ta telegram se glasi: „Zalržaa, udeležiti se današnje okrajne učiteljske konferencije slovenskih ljudskih šol ljubljanskih, pošiljam zbranemu učiteljstvu svoje pozdrave ter jih zagotavljam, da bodem slovenskim osnovnim šolam nasproti ravnal vedno z ono b'agohotnostjo, katero zaeluž jo ua zdravi pedagogi :n podlagi sloneči učni zavodi Na zd ar"! Telegram je našel navdušen odzdrav. Potem preide govornik na svje opszke o mestnem ljudskem šolstvu svojega nadiorovalnega področja. V vse mestne javne in zasebne nemške ;n slovenske šole jo letos hodilo 8978 šolskih otrok (15 več nego je bdo šoloobveznih). Mej temi je bilo 21(> otrok, ki so čez svojo šolsko dobo hodili v ljudske šole, 285 pa takih, ki niso v Ljubljani všo-lani (z Viča, Vodmata, Šiške itd ) O..0I1 500 mentnih otrok, ki so v šolski d..bi, pa b< di v srednja in obrtne šole. V slovenske šole h ;Ji 02° 0, v BSanikU 22° 0. v neinško-slovenske pa 16% otrok. — Učni uspehi so v 46% razredih prav dobri, v 20° 0 razredih dobri in 2 .V' r«/.ie li'i z a d os t n i. Te pojjoluoma povoljne učne uspehe pa je doseglo učiteljstvu z napornim in vestni en delovanjem navzlic temu, da je bilo dospeti letos mnogo zaradi lanskega potre la zamujene uč;>e tvarine iu da ie bil pouk v tekočem letu zavoljo ra.nih bolezuij ua no katerih šolah po 2—3 tedne prekinjen. BU, o, dragi Ivane, si me li vendar jtdonkrat poiskal no, to je lepo, saj se ni*va videla dolgo vrsto lat*, h tel je pozdravljati hišni gospod novo-prišh ui, in krepko sta si seguita v reko. „„I)a, da, dolga vrsta h t je, dolga, od takrat kar sva nehala trgati hlače po šolskih klopeh iu oba sva se zelo i/.jiremenila, a meuim, da ue tavno v najino škodo"", odgovarja došlec, in prijela sta se oba za rejena trebuha in prav v slast se smejala. „Posebno ti, Ivane, se nimaš pritoževati, kakor vidim, postal ei še obilnejši mimo mene; gotovo se ti ne godi slabotf. ,. „ 1 u tebi tudi ne, kukor vidim, I ]>> število pisarjev imaš, ki ti noč in dan kujejo rumenjake"". „N.i, bo že, že, veš, človek si mora znati po magati in si vedeti uravnati prjetuo življenje". In zopet sta se smijala oba. Mene pa je gnala radovednost, ogledati si te ljudi, ki znajo iz papirja kovati rumenjake. Čudila sem se, ko som videla, kako se je naglo barval papir pod njihovimi urnimi peresi, a da bi se po-rumeujeval, nisem mogla opaziti, duai sem se pri vsakem kolikor toliko pomudila. (Dalj* prih.) Nato razpravlja govornik v daljšem govora q raznih vrlinah in nedostatkih, ki jih je opazil pri nadzorovanja po posameznih šolah pri vseh pred-metih, posebno obširno o slovenščini, nemščini, o domoznanstvu in o risanju. Po tem govoru si je ogledala konferencija stalno razstavo učili, mestne deške pet-raaredaice. Ta razstava, nastanjena v dveh sobah in na hodnika dragega nadstropja je tako bogata in okusno aranžirana, da v naši deželi gotovo nima nobena šola take. Učiteljstvo je bilo kar zavzeto o lepih iu primernih mnogovrstnih ačilih, ki so takaj šoli na razpolaganje. Učitelji in šolski prijatelji z dežele, ki pridejo v Ljubljano, naj nikar ne zamude ogledati si to prekrasno zbirko. Odprta je vsak Če trtek dopoludne, a dostopna je tudi vsak drug dan. Prihodnja točka je bila predavanje g. učitelja M. J o a i n a o prostoročnem risanju v ljudski šoli. Svoje jako zanimivo izvajanje je g. J sin pojasnil z izbornim učnim poskusom z 12 učenci svojega razreda za L, II. iu III. učno stopnjo. Po daljši debati, ki so se je udeležili gg. G a n g 1, Dimnik, G a b r š e k , J o s i n i. dr. je sklenila konferencija z veliko večino, da je s prihodnjim šolskim letom po vseh slovenskih ljudskih šolah odpraviti risanje po s t i g m a h ter uvest i prostoročno risanje. Po tej točki dnevnega reda so ee določile učne knjige za prihodnje leto, vzelo se je na znanje poročilo knjižničnega odseka, odobrili so se njegovi računi in naposled se je sklenilo, prositi visoko c. kr. naučno ministerstvo, naj blagoizvoli izdati v c. kr. zalogi šolskih knjig slovensko računico za G., 7. in 8- razred ljudskih šol, teoretično - praktično učno kDJigo za petje in potrebne učne knjige za nemški jezik, sestavljene po d rektni metodi. V knjižnični odsek so bili izvoljeni g. nadučitelj Maier, g R o ž e k iu gospodična E G n s 1 , v staiui odbor pa gg. Raktelj, Maier, Razingerin gospodična W e s s n e r. Predsednik se krnčno z iskrenimi besedami spominja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja, ki je ljudski šoli, ustauovljeni od velike cesarice Marije Terezije, udahuil novo življenje ter s trikratnim slava klicem cesarju Francu Jožefu I. sklene konferencijo ob 12. ari. Popoludne so napravili učitelji in učiteljice vseh mestnih ljudskih šol skupni lalet na Posavje. Kako naj se organizujejo slovenski kolesarji? 111. „Zaveži" podrejena pa naj bi bila „kolesarska diuštva" po raznih krajih. Ta društva naj bi skrbela za primeren lokal, kjer bi se spravljala kolesa, prirejala bi skupne izlete, (vender neprisiljeno), preskrbela naj hi si društvenega mehanika, ki bi ko lesa po primerni ceni popravljal; če jo dmštveniknv mnogo, imeli bi lahko tudi svojega u "itt Ija za pri-estn ke. Društva, ki so ob meji (posebno proti Ltškein) preskrbela, nai bi udom prosto pot čez mojo, ne da bi bilo treba kolesarju plačati 20 gld. varščine. V slučaju aatfSOa (izvirajoče pri vožnji na kolesu) plačalo naj hi društvo kolesarju primerne odstotke stroškov za zdravila in zdravnika. Vedno pa naj bi se pri vsprejemu kakega uda sklepalo, ker se s tem najbolj zabranijo prepiri in razni drugi neredi v društvu. Odbor bi imel dolžuost poročati društvene vesti v „Slov. Kolesarja"; razum tega bi d'uštvena pravila določala njegovo delovanje. Pravila naj bi sestavila ,Zaveza" in veljavna naj bi bila vsa društva jednako. Vsi kolesarji naj bi si šteli v svojo narodno dolžnost, gojiti disciplino in skupnosti nikakor delati zaprek. Društveno znamenje bilo bi ob jedaem tudi znamenje zaveze, na pr.: okrogla pločica z napisom oh robu: „Zaveza slovenskih kolesarjev". V eredi pa ime društva, ua pr. „Ljubljana, Celje, Trst, Gorica" i. t. d. Letnico pisati je neprimerno, ker nima pravega pomena. Obleka naj bi bila za vse člane nZaveze" jednaka, 111 skrbelo naj bi ae, da obleka ni samo lepa, temveč tudi po primerni ceni in praktična. Najbolj za rabo je pač sirkasta barva, ker vstrajneja za prah in blato. Pokrivalo naj bi vsekako imelo ščitek proti nolncu in dežju Toliko naj sem omenil o stvari, ki se mej kolesarji že dolgo nretr^eava, a še vender nima zaželenega uspeha C < se bodo gospodje blagovolili ravnati po danem nasvetu, tedaj naj bodo u ver jeni, da bomo častno zaetopani mej drugimi društvi. Strogo pa naj se lo 1 kolesar-amateur od kolesarja po poklicu, koji poslednji so posebno dirkam njih prvotni idejalni namen popolnoma izpodbili. Kajti lahko trdim, da dirke daudaneB ne kažejo tekmovanje amateurjev, temveč tekmovanje raznih tovarn za mastne dobičke. Zasebna društva tako izkoriščati, zdi se mi nedostojno, in bolje bi bilo, če bi gosp. kolesarji bolj gojili umetno in ne brzo vožnjo. Kolesar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. julija. — (Deželni zbor kranjski.) Dnevni red XVII. seje deželnega zbora kranjskega, katera bo dne 6. julija 1896. L ob 10. uri dopolndne, je naslednji: 1. Branje deželnozborskega zapisnika XVI. seje dne 11. februvarja 189G. 2. Naznanila deželnoenorskega predsedstva. 3. Priloga 55. Poro-gilo đeŠe!n«ga odbora o dogovoru, ki je skleniti mej deželnim odborom kranjskim in c. kr. deželno komisijo za agrarske operacije glede nastavljanja zemljemerskega osebja za agrarske operacije. 4. Priloga 5C. Porodilo deželnega odbora o razdružitvi selske občine Skofjaloka v dve samostojni občini. i5. Priloga 57. Poročilo deželnega odbora glede začasnega nadaljnega pobiraoja deželnih priklad ^ 1897. leta. G Volitev jednega člana za finančni odsek. 7. Priloga 58. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve 5% naklade na najemnino v trga Ribnici. 8. Ust >o poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in eicer: o uvodu; o § 1.: Sankcija deželnozborskth sklepov •in zakonskih na-rtov; o § 2. : Davki; o § 3. C: Zdravstvene reči: o § 4 : Deželne podpore; o § 7.: Deželni zavodi in zakladi; o § 8. : Šolstvo; o § 9.: Ustanove; o § 10.: Osebne stvari; o§ 11.: Raz lične reči. — („Pripravnički dom".) Štiri leta po katoliškem shoda so se naši klerikalci končno odločili, narediti na svoje stroške, kar so hoteli iz začetka napraviti na troske Ciril Meto love družbe in zaradi česar so poskusili celo to naše uajvaž nejše društvo razbiti in pokopati, namreč klerikalen seminar za učiteljske pripravnike. Omovali so dm-tfitvo .Pripravniški dom", kateremu je glasom § 3. -društvenih, od vlade že potrjenih pravi) namen, ^zgraditi in vzdižavatt učiteljskim pripravnikom ■primerno hišo, kjer bi imeli stanovanje in hrano za nizko ceno, oziroma brezplačno, ter lepo domačo vzgojo pod nadzorstvom knezoa;u fijskeg* ordinarijata, kateri ji v sporazumljeaju z društvenim odborom določuje vodstvo in hišni red ; društvo hoče tudi, kolikor možno, onim pripravnikom, katere podpira zunaj društvenega zavoda, skrbeti za zanesljivo stanovanj* in nravno vedenje." Ker uaši klerika'ci vedo, da šole same še dolgo ne dobe v roke, hočejo vsaj u "atelje pridobiti na svojo stran. Poklfrrikalizirati ljudsko šolo 8 pomočjo učiteljev, je končni družtvenj namen. Osuovatelja društva sta škof Missia in prof. Iv rži č — („GlaBbena Matica".) Izpiti gojencev v šoli „Gla^beii" Matice" se bodo vtšdi ti., 7. in 8. t. m. porotndne ob 5 uri v društvouih pros'or,h, na Bragn št. 20 v II, nadstropju K tem i/.pitom so iljudn > vabljeni stanši in sorodniki gojencev ter vsi prijatelji „G^beno Matice". — (Mestni komisarijat) nahaja sa od dej v prvem nadstropji uokdaj Galietove hiše; 11 In d ua hodniku (duri št. 18) — (Slavnosten večer,) kateri priredi pevsko društvo ,Slavec" na Čast „slovenskim narodtija- tinjam", preložil seje na soboto dne 11. julija . 1 in sicer radi odpovedi vojaške godbe, katera bodo jutri na gamizijskem koncertu svirala. — (Veselica seupetorske moško in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) lr, odbora teb podruiulc se r.am piše: Pričakujemo, d* se našemu vabim na veselico v proslavo slovan«kih blago vestm ko V v nedeljo dne 5. t. m. v Hafnerjevi pivovarni na sv. Petra cesti štev. 47 odzovejo ne Jamo člani IsnpataralrJh nego tudi ljubljanskih in Irugih podružnic — (Mesarska zadruga v Ljubljani) Pri izvanr^ (Inein občnem zboru mesarske zadruge v Ljubljani, kateri as je vršil 2. t. m pri .Zvezdi" bil je namesto dosi daniega umrlega načelnika Jerneja Čt-neta izvoljen soglasno načelnikom gospod Jožtf Kozak, občinski svetnik in me^ar v Lubljani. — (Poprava šentjakobske cerkve ) V sredo pričela je firma 'Iomv.es pri cerkvi sv. Jakoba s •popravami poškodb, katere je neredi! potres. Novi zvonik stal bode na temelju, za katerega bode treba 'baje zabiti okolu 50 pilotov. — ^Otrok utonil.) Včeraj popoludue utonila je triletna hčerka stražniškega nadzornika Pavlica "j prisilni d lavnioi. Otrok nabiral je ob vrtu prisilue lelavnice kamenčke ter jih metal v Ljubljanico, pri tem pa se je apodtaknd ter padel v vodo. Otrok b izgnil v valovih vsled deževja precej narasle Ljubljanice in se truplo ponesrečenega otroka do-sedaj še ni našlo. — (Policijske vesti.) Kleparju S. M. Ec ke r j u DoneiBki četi ukradel je njegov vajenec Alojzij Lotar pločevine v vrednosti 14 gld. 40 kr. Fant larocen je bil pristojnemu sodiSču. — Perici Vikto- riji Čeme ukradel je včeraj do sedaj neznau tat za 7 gld. perila. — (Imenovanje.) Profesor na gimnaziji v Arnavu gosp. Anton Ar tel je premeščen v Novo mest d. — (»Gorenjski Sokol") napravi v soboto dne 4. t. m. zvečer ob 9. uri na G išU u kc-is v proslavo sv. C rila in Metoda. Potem prosta zabava v gostilni g Stnida na Gašteju. Sokoli sa vaoijo na mnogobrojno udeležitev. — (Na dolenjski železnici) sta na d v-h krajih nastavljena postajenačelnika, kotira slovenskega jezika nista toli zmožna, da bi mogla občevati z Ijudaii Dotična uradnika bi gotovo rada službovala kje drugje, kjer bi jim jezik ne delal tsžav pri uradnem poslovanju in bi imela tud1 v socijalnom oziru dosti ugodnejši položaj nego ga imata v naši slovenski kronovini. Ker so uradniki tudi ua dolenjski železnici nastavljeni /.radi občinstva in je to vsaj Bed a j še na Dolenjskem slovanske narodnosti, si dovoljujemo prositi železniško upravo, naj poskrbi, da se na dolenjski ž.dsznici nastavijo slovenskega jezika popolco'oa zmožni uradniki. — (Promet na dolenjskih železnicah ) Dasi poletni vozni rtd za osobni promet na teh železnicah ni kaj srečno sestavljen, in s^ zveza z N jvi n mestom smatra še vedno kot stranska progi, kočevski progi pa daje v vspra prednost, bil je v preteklem mesecu osobni promet venderle ugoden, tovorni pa prav izdaten. — (Brzojavni drogovi vsled strele poškodovani) Nevihla in strela poškodovali in raz klali sta v sredo v^er ob ižanski okr. cesti pet brzojavnih drogov. Tu Ji po deželi so nalivi in strela prouzročili na polji, cestah in BSOOŽetih obilo škode. — (Strela) udarila je mej nevihto v sredo večer v kozolec posestnika Skubica na Pijavi gorici in ga užgala Kocolso kakor tudi sosedno gospodarsko poslopja (pOJ) posestnika Korona sta pogorela. — (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu iun«|u 1896 je 93 strank vi žilo 19 470 g:d. 21'/a kr., 58 stran* vzdigndo 10 922 gld 80 kr., torej več vložilo 8 547 gld. 4ll/s kr., IG posojil se je izplačalo 7 200 gld, stanja v! ?g 2oV*jl gld. 281 a kr., denarni promet 58.802 gld. bGl 2 kr. — (Zadušil) se je ogljar J .uez Kaščak v Gabrijah pri Toplicah. Zaspal jo tik ogljenjatia iu se zadušil — (Iz Idrije ) Sijajno uspe'a je tombola in veselica delavsiega Obalnega društva dne 28. p m. t. I. Ulelci li so ee korporativno društva: jodna čitalnica v Corknem", „bralno društvo" v Spodnji Idriji ter kmetijska podružnic* v Gjdovnču, zraven pa muogo drugih tujcev m douačega 00-čmitva. Z gm.-.tnim uspehom smemo bita jako zadovoljni. Večerna veielica se je tudi dobro oboe-iia. Pivarua „pri črnem orlu" b.la je dobaorn polna članov društva, domače inteligence in omenjenih vnanjih gest-»v. To. ke vzporeda so ne izvrstno prednalale, bodisi v patju ali godbi. Po vaporedu je trajal ples do ranega jutra. — Državno podporo) v znesku t»2(J gld. je poljedelsko ntinisterstvo dovolili za n »pravo vodnjaka v občini Tominj ^ postojmskega okraja, ako dovoli v isti narcen dežela ISO gll , ostamk pa pokrijejo int-reseutje sami — (Oče in sin) Anton Žagar v Godiču v Kamniškem okraju je živel s svojim siuom Jož-fam v prepiru, kateri je nastal, ker Ž>gar ni hotel svo jamo malopridnemu sinu izroditi posestva. Tb d ii je sin napadel očeta s stolooi, oče se je branil z nožem in *ina smrtno nevarno zabodel v trebuh. — (Ljudski sho.U na štajerskem.) Shod v Ribnici iu Pohorju se bo vršil dne 19. t m , ahod pri Mariji JSnežui pa 2. avgusta. Shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kateri je sklical deželni poslanec dr. Jurtela, so je sijajno obnesol in sta bdi vzpre-jeti naslednji resoluciji: 1. Na shodu pri Sv. Mir-jeti niže Ptuja zbrani volilci odobravajo popolnoma izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora štajerskega, prepuš'-ajo novoizvoljenim poslancem, da po svoji izkušnji oziraje se na potreba volile*? in vedno uvaževajoč politični položaj, uravnajo svoje postopanje v bodoče in to tudi glede vstopi v deželni zbor. II GoRpodu dež. poslancu dr. Fr. Jur-teli izrekajo zbrani volilci javno priznanje in zahvalo za njegovo patrijot'čno delovanje v pretekli šestletni dubi. Gospod dosedanji deželni poslanec naprošen je, tudi za prihodnjo dobo prevzeti mandat. — (Klasično poročanje) O shodu pri Sv. Petru pri Gorici piše „Slov. Gospodar" takole: , V nedeljo bi imel biti v Št. Petru pri Gorici ehod krščanskih delavcev, pa so ga narodnjaki razgnali. Bog ve, čemu le-ti krščanske delavce od seb) pehajo." — Tako poročanje se samo sodi. — (Akad tehnično društvo „Triglav" v Gradcu) priredi v soboto 4. julija v gostilni „ztir DreifaltigkoitH' aale" svoje peto in zadnje reduo aborovanje v tekočem polletju s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika; 2, Poročilo odborovo; 3. Poročilo revizorjev; 4. Poročilo častnega soda; 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Blažena svoboda!) vzklika „Naša Sloga", poročajoč, da so ndeteŽniki občnega zbora društva „Lega nazionale" v Kopru demonstrovali, khčoč „Viva Gariballi! Viva PItalia! Viva Istria italiana !" Motil jdi ni nihče! — (Odlikovanje) Nriš rojak, posestnik tiskarne in knjigovezmc* ter založnik „Atnstetten-okega tednika", g^sp. A lalbert tjaeiser, je izdal jako lepo knjigo „\Vallsee ob Donavi" ter jo posvetil nadvojvodi Frane.a Sslvatorja in nadvojvo-dinji Mariji Valeriji, katera sta se mu po svojem komorniku zahvalila z jako laskavim pismom in mu v znak priznanja poklonila krasno uaprsno iglo, bogato okrašeno z demanti in rubini. * (Srečna Belgija!) V belgijski provinciji Brabant je 157 samostanov, v Buisslju ;ib je 28, v Lovvenu, katero mesto šteje samo 40 000 prebivalcev, pa celo 129 Rasen teii samostanov je v Ijovv^uu Ae klerikalno vseučilišče in jsdnajst cerkva s 27 duhovniki. V samostanih je seveda več sto pobožnih mož in žensk. V Antvv-Tpenu je .'58 samostanov, v Mechtlnu, m» stu z 52.000 prebivalci, pa |ih je 23, v Antvverpenn je poleg sarnosfanskih še 22 drugih cerkva s 75 duhovniki, v Mechelnu 12 drueph cerkva z 28 duhovniki. Mesto Namur luaa 31.000 prebivalcev pa 15 samostanov in 9 drugih cerkva 8 23 duhovniki. V BrugKeju. mestu s 48-000 prebivalci, je 32 samont^nov tu 15 drug h cerkva s .59 duhov ntki V celi Bdgiji, ki je nekoliko ve,'ja od štajerske je bilo 18SK) I 17^1 samostanov, v katerih je na stroške prebivalstva živelo 30 098 moških in žensk, vrh tega ie pa bilo še 6582 dru^:h duhovnikov. Vsakih 250 prebiv^lctv mora rediti jednega redovnika iu na l8/s občin jind- jeden eamostao. Pa se ljudje čudtjo, da vera peša? * (Potres ) Dob 1. julija so se v raznih krajih na Grškem primerili precej rno"ni potresi. Škoia sicer ni velika, v» nder do-iti znatna. Tudi nekaj Ijtiili je ponenrečilo. Potres je bil vulkaničen. * (Samomor po poroki) V Ritib^rju v praski Šleziji se ]e v toreti poročil ondofoi uradnik \Vildt- n hčjijo premožnega podjetjnika. Prišedši od poroke zginil ie \ V11 * i. ■ v neko stransko sobo in se tam obe«'1. Uzrok > i\;..< oViih počitnic od nnučiiega mmisterstva stipendijo v svrho zninstveniri pi bivanj. Dunaj 3. julja, V današnji seji do-Ienjeav8trij8kega dež. zbora je llauck predlagal, naj se noviČ V sprejme načrt glede učiteljic, kateri načrt ni bil od cesarja p »trjea. Steiner je vpil: Naučni minister i 11 deželni šolski nadzornik se zanimata samo za ženska krilo, ne za moške hlaf'e. Schneider je vpil: Ćas je, da se Gautsch spodi. Hauckov predlog je obveljal. Atene 3. julija. Turška vojska pri Kis-Sirou in Selinu Kreti uaskočila je ustaše, a bila po dolgem in krvavem boju pobita. Turških vojakov je bilo ubitih 200, ranjenih pa 170. Ustaši so vzeli Turkom tri topove. Carigrad 3. julija. Vsled številnih^ usmrčenj Atmeucev je mej slednjimi zavladal* velikanska razburjenost, i > - v i so bili ua raznih mestih nabiti revolucijouarui lepaki, v katerih se mej drugim pravi: Ne ustrašite se vladne krvoločnosti. Tudi Bolgari so jo občutili, a naposled vender dosegli neodvisnost. London 3. julija. „Daiiy Telegraph* javlja, da je obisk črnogorskega kneza v Belem, gradu imel dosti večji politični namen, nego se sploh sodi. Mej Čmogoro in Srbijo se je dognala konvencija glede skupne akcije zoper Turčijo in eventuvalno tudi zoper Avatryo. Razi LrJ o n o domače zdravilo. Vedno večjo po-prnSevanja po „Moll-ovem fnin«'"!ikem igftnjn in 8«li" dokazujejo uspešni upliv trpa zdravila, zlasti koristnega kot bolesti nteanjo6>, dobro ?.nmo antirevm itično roaelln, V steklenicah po 90 kr. Po poJitnem povzetji ra/.poSilia to mazilo Ink »r A, MOLL. c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI. Tuclilaubcn V BalOgah po detel) je IsrecitO zahtevati IIOLL-ov preparat, saznamo an z varnostno nn&mko in podpisom. 4 nfifl—y) Podpisani odbor usnja s« povodom d rn fit ve no tombole in veselice, dno liti. junija t. 1. Isrekati tem putom svojo nnjpiisrčiuišu zahvalo vmm, kateri .so pripomogli k tako \znif, •lunin iiMpidin ; osobito pa vsem čast. gospem, gos-podifinm in gospodom prodajalcem tablic, blag. g. Svn • bodi, <•. kr. niži-neivii, ta posojeni stavln ni ns pri napravi odra, slav. c. kr. ra 1. godbi /a brciplaćno igranje pri tom« luli, slav. ga-ilnemu druftt.vii katero je skrbelo za red, slav. .Narodni čitalnici" i/. ferkna, slav. bralnemu društvu iz Spodnjo Idrije, slav. kniptijski podrainicl iz Godovima, vsem tujim postom m domačemu oluVustvu za obilno udeležbo. V Idriji, dne 2. julija 1896, Za »Delavsko bralno drufitvo" . odbor. ■z urtt . avgusta v Zatičini. Antona Vanellija polovica posestva v Dolini pri Beli cerkvi, cenjeno .18.'» gld., dne '.». julija in 7. avgusta v N'»vt minestn. Nike J u raj e včiča posestvo v Primostku, Cenjeno 8160 gld. 60 kr., dne B, julija in 8. avgusta v Metliki. Umrli no r Ljubljani: Baltazar, zasebnik, .' 1 let, Sv. Dne 1. julija ; I vau Petra cesta fit. ho, otrpnejo pljuč. Bne 2. jnlija : Kudolf Prbančič, kovačev sin, 81 ■ uie-Beeev, Kurja vas št. 2, božjast. — Barbara Maršiier, poslo-vodjeva žena, 48 let, Dunajska cesta flt. 3t), pljučna tu-1m rkuloza. Meteorologično poročilo. dne 3. julija 1896. Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska Blata renta . . . \vstrijska kronska renta <° , ... Dgartka zlaoi renta 1° ... 3gemka kronska r- :m * ... 'Vrytro-o;^eiRke ha,o'm di lOtce Kreditne delnice f^ondon 4ista . . . . '.črnski drž. bankovci -».a oV> mark . , •o mark JO frank v . . . . (taUJanski bankovol C. kr. cekini . Dno 2. juli a 1896. l'l0 državne srečke iz I, 1H54 po 250 gld. Državne urečke iz |, 1864 po 100 gld.. . Dunava ng. srećke 5°/0 po IO0 tjld. Zomlj. obfi a v str. 4' .•). zlati zaat. liut« Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubluuibke sručke......... Kudolfove itrečke po 10 gld...... Akcije anglo-ftvHlr. banke po 200 gld,, TrHiuway-druAt.. velj. 170 j r r Do-ova v (2557-fl l«kll4SCB-iai Ti*iiZii 7."» \<.r. tat, s a i o I 8 Mi C S* KI * K 0,5 8^ Kf Sle Lekarna Trnk6czy v Gradci. C. lr. gi.arno ravnateljstvo avstr. Hrt. železnic. Izvod iz voznega reda •veljo.-v-n.eg-a' ocL 1. ju.r5.13ei. 1G9S. N'r\«t nima omenjeni prili»J*lnl in odhftjftlnl čftii ocnačent io t Mr04lnJ<>OTri>|iMkcm »■uhu , 1 » O, v-l,r;O' Oilliod Ie I.}nbl|nue (juž. kol.). Oh 13. url r, min. po nofti oaohnl vl*k r Trliin, 1'nntithnl, H«lJnW, Onlovnc, FrAiiEmiKrostr, l.i i!.n... i-t-r. SeUtli&l r Ausnee, Isulil, GmuDdetv, S.ilini.ni.l, IjOiKl-Gnitldin, '/.f\l 11» jtiKprii, Innmont, Stflvr, l,ino, Dunaj »i«. Aumtnltcn — OI> 6, uri K> min. Kjutruj meinui vlak v Ko.'crjn, Noto metlo. — Ob 7. uri 1(1 min. utuhni vluk t Trhli, 1'unuliel, llrljak, Celnreo, Krmi aeniTeiite, Ljubno, Umni ,■>•/ .Holrtlikl T Solnoirmli. St<.yr, l.'ne, Ituvion. l'lr.-in, M i r 111 ii i* »»r,., Ili-lt, Krmirorl »»re, KarloT« T»re, l'r.iwo, Ijipakc i-i'i Amntrttpii ua Dunaj. — Ob 19, uri 6S min \ • ■ \ .1> I up mnlkiil vlak > Kiiihvii, Novi meRlu. — Oh 1 1. uri M min. đopoluđns omitini vlak t Trbii, l'«inti»l>i-l, Ilnljnk, (Inloteu, l',ruii/,.n^ro*t«. t.jiilui'i. Sel/.tli*l, Dunaj. — Oh 4. uri iiupoliiiliie (»milini v .k r '1'rlni, liflj.il , (7-loireo t^ubiio, ćea Sela-thiil v Huluotvrad, I... n.l - (Ii <• i n , /vil ua Joruril, luomiiAl, HreKuuc, (urili <.......m. Pari«, stiivr, Une, Otntmdan, itcia, BndsjSvton, 1'imtnj, Marijina ynro, Ilub, Kranoore »are, Karlove vttrr, 1'raK«, Ijlpakit, Dunaj t(» Ara. i.ti-o. n — Ob U. uri 30 min. r.rfčor melaui vl»w v Koi-orje, Novo inaato.. — Ob 7. uri 44 mili. ivoicr niobni vlak v Dincc-Meit — Vrlin tr«u ok r>. uri .iu min. popoluilim viaku nedeljo in praanik v i .•••(••-1;! f*l. 1'rlliotl v Ij|ul»l|Hno juž. kol.). Ob A. url Iti min. ■jutru.i unubni vlak a nuu«ja via Amitetlen^ 5. 'liini.:i .nU, ilreircuca, Inumuitta, /.rila na jorrru, I.rn.i-Oaiteliia, I,hira Htpvra, Oniundeua, tiolila, AiniHeea, ljubita, Oeluvoa, lleljaka, Krauaen« foale, Trblift. — Db 8, uri r.jiitruj oiobni vlak ia Deic-llleda. — Ob H. uri li« min Ejutraj mi'iani vlak i< Kocrvja, Nov«k» meita, — Oh 11. uri 'i.' min. dupuliuliio oiobni vlak ■ Dunaja via Amitetten, Dipakatra, 1'rag«, l-V.iuiiTili »ur.it, Karlovih varov, Meha, Marijinih varov, 1'lcnja, Umirja vio, rjoludiirada, I.inoa, titevra, 1'ariia, Geueve, Ouriha, Ilreganoa, Iu> moiiii, /.-lin na jezeru, I.end-itaiteina, Djulma, Celovca, l'oulal>la, Trbiia. — Ob 3. uri 33 min. popoludue matani vlak !■ Kočevja, Novaka meita, — Ob 4. uri ftft mili. populudne uaoiini vlak a Dunaja, I,mini*. SMiihala, linljaka, (Vlovoa, Kranaeuafeate, rmitaliU, TrbiJia — Ob R. uri 35 miru svućer melaui vlak ia Kočevja, Novega meata — Ob 0. uri 4 min. aveoea oaobul vlak a Dunaja preko Amatettena, ia l.i]ialje, 1'rafre, Kraucovih varor, Karlovih varov, Ilnba, Marijinih varov, 1'lauja, lltidejavto, Hotnofirada, njiihua, lleljaka, Celovca, 1'oiitabla, Trbita. — Vrhu lena ob 10. url < min. /Tp.-rr vaako ueilrljo In praanik ia l.rin !■!.•.Ia Oillioil ta l.f niilitii.- (drž. kol.) t Kamnik. Ob 7. uri 23 min ajulraj, oh 'J. uri • min. popoludne, ob S. nt (so min. avečrr, ob 10. uri 'JO min. rvečer. (1'oaleduji vlak le oh nadeljal. in praanikib i l»rlh«»4l v I,fii 1»!tiidrž. kol.) i/. Kamnika. <>h 6. uri 00 min. zjulrnj, oh il. uri 16 min. dopoltidne, oh 6. ur*. 90 rrln. aveoer, ob S. url 06 min. avečer. (1'oaleduji vlak Ia ob nedeljah In praauikih.) Z darili odlikovana lastna umetniška dela v lesorezbarsRem blagu. Točna izvršitev okvirov sa fotografije ln podobe po meri pri najcenejši postrežbi. (2597 — 8) Fr. Stampfel, Ljubljana, Kongresni trg. Tonhalle. Trgovski pomočnik izučen v prodajnluici z mešanim blagom, arll va»4ipltt v kako prodajalnico (najraje v Specerijo) v l.)iibljHiil. b je zmožen brvatskegu, slovenskega in nemškega jezika tei so skaže z najboljšimi spriOali (26112—1 I Ponudbe se prosi podati pod na«lovom: ▼iMtlliulr Vtklaau«!, trg. pomočnik v /.aurelm, Cjiw|evn ullcis '-i* Prodajal n iea odda se takoj v najem na Sv. Petx>a cesti 35. Več se poizve na dvorišču pri lastniku b>Se. (2012 ■ Št. '20.-4US. (.638—1) Razglas. Pri ljuoljanskem niHgMirutn iaT.|>r»«ii|4pii«» f«> hIoŠImh<» iiionIo blagajničnega praktikanta z.i kaioi jiihnu fHO ^lil. nu ?<>l<». Kdor liočo za to »'užbo proaiti, mori* dokazati sploSno vfipOKohljencHl, starost znanje jesikov in oseboe rasmere t»or da ee je izšolal ua viljen gimnaziju ali na vi.nji realki, oziroma n;* njima jednakem zavodu. Kdor alnžbo dobi :h z;iv< zan narediti izpit iz dr/avnega računarstva in blagajniški izpit v lii). jitiijsi l^OCi pri podpi me i: magistratu. IVI c *itni magistrat ljubljanski 30. dan junija 1896. Severnonemski L!oyd v Bremenu. Koucesijoniran po vis. c. kr. miidsterstvu z odredbo z dne. 7. maja IH91, fit 5:173. Brzoparniak« voinje v Newyork: 1/. Bremena ob torkib in sobot.b. I/. Southamptone ob sredab in uedeljah. I/. Genovo osiroaM Neapolja Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. via Gibraltar mesečno dvakrat Bremen - Avstralija. V Adelaldo Melbourne, 2251 — 10 8yduey. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. V Japan Bremen-Juž. Amonka. V Montevtdeo. V Buenoa Airei. Baltlmore. Prekomorska vn/ii|.i v Newyork l — H dni j. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Matančneja pojaHiiila daj«: Julii K<-liiliiiiK'4'i'. Ljubljana. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišČ). Mnogo piesknseno 4»m%«>aV.eviilno iu <»kr4*|W-«'i%m1ii4> nhiI.ioi po ivri.lli mi-■ <>t ili. if iijiiiii j« t .ali itd. — Najbolje be je obnem-l pri vseh vuanjih lioleznih, kakor: protlnu, rev/UMltl€n»ni «>tr|iii«'ii|ii« svlt|u in pr« iegiien;n šil itd. i tim sti'l.ti'u ici i *;/*!. 2Š /. r . Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domacib in koristnih živalih, kakor pri konjih, rov« r iu V. relriOitS. liuneralno »aalopitvo : A. Motaeli A On., Dunaj, I.I.ugeck 3. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Laatnina in tiak „Narodne Tiskarne".