GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO XIII ŠTEVILKA 6 — SEPTEMBER 1971 elYe stanje alarma. Če se ne-varnost zmanjša, izločata hi-Pofiza in nadledvična žleza Pomirjevalne hormone. To je stanje rezistence. Če se ta stanja preprosto ponavljajo ali tajajo predolgo, nastopa iz-jtPnnost, posledica te pa je aiiko bolezen ali smrt. . Ker obremenitev ali stres gra v našem življenju odlo-1 no vlogo, so vprašali tega vnanega zdravnika, da odgo-. ?n na nekatera vprašanja, ■ bodo povedala, kako se eJ nevarnosti izogniti. Katere obremenitve so najvarnejše? Zdravnik odgovarja: sovra-vo, strah in občutek preva-s,n°sti. Enako deluje tudi n a no preprečevanje v narav-m delovanju. Če kletko z ke‘S h postavimo poleg mač-■ bo miška zaradi stalnega človeu,, kvma,u Penija. Če ni p LKU' .1 ,e stalno obreme-J n s težavami na delovnem ski'S • a*‘ nerešljivimi družin-n_511 .Problemi, neuspešnimi rnJ,°ri' rečemo: ne smeš se azburjati, ne bo to nič po-svrv3 °' ljudje odvrnejo nje.!? m'sel drugam z bra-kin sPtehodom v naravo, tn Prijetno družbo, sporih • Dobro je takemu člove- obmP5?iaSnit1, da ie n)"e80vo no a an!c samomorilsko. Rana želodcu, visok krvni pritisk ali srčni infarkt dobijo ljudje, ki sovražijo, in ljudje, ki se pustijo »gnjaviti«. V tem smislu je gesto: »Ljubi svoje bližnjega« moder zdravniški nasvet. Kaj naj storimo proti utrujenosti? Telesna utrujenost nastopa, kadar se v preobremenjenih mišicah naberejo odpadne materije, ki nastanejo zaradi metabolične snovi. V skrajno psihično izčrpanost vodijo neki naporni posli ali enoličnost v delu. Pri ženskah, utrujenih od gospodinjskih opravkov, ki jih mučijo vsemogoče bolečine in težave, temu ni kriva potrošnja energije toliko kot enoličnost dela. Dobro pravilo velja: najprej opraviti dolgočasne, nato ugodnejše posle. Dobro pa se je občasno malo odpočiti, skočiti kam, rešiti križanko, pa gre delo spet izpod rok. Tudi moški morajo občasno spremeniti delo. Ribič naj bere časopis, urednik časopisa pa naj gre na ribolov. Majhne pavze, skodelica kave, nekaj korakov po hodniku, pa spet nadaljujemo z delom. Kaj lahko storimo proti razburjanju? Če živali podvržemo razburjanju, se lahko dokaže, da telesne maščobe prehajajo v kri in se nabirajo na stenah ožilja. Isti proces se dogaja tudi pri človeku; začno se nevarne motnje, poapnenje arterij in srčnih koronarnih žil. Vsak človek se ne more obvladati. Tisti, ki se ne obvlada, raznaša nejevoljo na svojo okolico, drugi pa dobi rano na želodcu. Eno pravilo naj velja: človek, ki je neumir-jen, nervozen, razdražen, naj v tem stanju ne gre spat. Vso noč se bo prevračal, zjutraj pa se bo utrujen zbudil. Najboljše sredstvo je daljši sprehod. ki ga toliko utrudi, da zaspi brez neprijetnih misli. Ali tudi dolgočasje utruja? Odgovor je — da. Dolgočasje spada med najbolj razširjene vzroke stresa obremenitve. Najboljši primer so upokojenci. Ko nimajo več stalnih skrbi, misli ali zaposlitve, zelo hitro zbolijo in umirajo pogosto kmalu po upokojitvi. Nujno je, da si najdejo taki ljudje konjička, ki jih v vsakem pogledu drži pokonci, kakor pravimo. Ali lahko škoduje okolje? Zeto škoduje, njegovo delovanje pa postopno pojaču-je. Tako trajen ropot izzove izločanje hormona nadledvičnih žlez. Predvsem v spanju bi morali imeti mirno okolje. Ulica, polna avtomobilov, morda celo s hupanjem, lahko privede v pravo bolezen. Tudi manj močni nočni ropot lahko moti delovanje možganov. Privede do meje budnosti, sen je plitev in zbudimo se utrujeni. Drugi problem je v prenapolnjenosti mest. To neizbežno pripelje do brezobzirnega in neprijaznega obnašanja in odnosa med ljudmi. Kako se tega obvarujemo? Če so prepolne ceste, pojdimo pol ure prej v službo, če so prepolne gostilne opoldne, pojdimo na kosilo prej ali kasneje, ali ob nedeljah pojejmo kaj v naravi. Kaj nam lahko svetujete za preventivo? Veliko skrb posvečamo mladini, predvsem v puberteti. Mladi ljudje so včasih tako obremenjeni, da bi to tudi odrasle privedlo do živčnega zloma ali samomora. Mladim je mnogokrat potrebno razumevanje. Ni dobro otroka siliti za vsako ceno v šoto in poklic, ki mu ni kos, niti mu obratno izpolniti vsako željo. Sredina med obema ekstremoma bi bila zlata vredna! Če govorimo o sužnjih al- kohola ali zdravil oziroma mamil, lahko rečemo, da oba enako obremenjujeta človeka in izzivata resne okvare. Če človek samo dela in nikdar nima časa za počitek ali zabavo, lahko kmalu postane kandidat smrti. Vsako delo je treba občasno prekiniti in se odpočiti — to je najboljša obramba pred boleznijo. In še nekaj! Preden človek prevzame nase neko odgovornost, naj premisli, ali jo bo zmogel! Dr. M. C. (po »Tekstilcu«) Nas pogovor 0 Jugoslaviji vem zelo malo Sedaj smo že navajeni, da čez poletje sprejmemo na prakso tudi tuje študente iz bolj ali manj oddaljenih dežel. Niso več atrakcija. so pa še vedno zanimivi, ker so iz držav drugačnih sistemov in navad. Letos so bili gosti trije študenti, točneje: dva študenta in študentka. Ona je bila iz Kanade, eden iz Japonske, drugi pa s Švedske. S tem zadnjim je za naše glasilo imela pogovor Kušar inž. Majda, ki ga objavljamo. MATS HEIMAN, 2l-letni Šved, si je izbral za svoj bodoči poklic ekonomijo, matematiko in fiziko. V Jugoslavijo in Saturnus je prišel preko mednarodne organizacije za izmenjavo študentov IAESTE. Iz kakšnih razlogov ste se odločili za Jugoslavijo? Je bila to zgolj slučajnost? Da in ne. Z dekletom sva se odločila. da bova šla poleti na potovanje v tujino, pa sva se aprila razšla. Bilo je že malo pozno za spreminjanje načrtov, pa sem telefoniral na IAESTE. če je še kakšno prosto mesto v državi, ki ni blizu Švedske. No. bilo jih je nekaj in izbral sem Jugoslavijo. Koliko ste takrat vedeli o naši državi? Zelo malo. Samo pri zemljepisu smo se učili o njej in vedel sem, da je to komunistična država s Titom na čelu. Kaj pomeni za vas komunistična država? To pomeni za nas veliko slabih stvari, veliko restrikcij. Vedel sem. da Tito poskuša ostati nevtralen, vendar pri nas ne delamo velike razlike med Jugoslavijo in ostalimi komunistinčimi državami, to se pravi državami Varšavskega pakta. Mislil sem, da morajo biti ljudje tiho, da ni dovoljeno kritizirati države in vlade. Potem ste prišli sem. Kakšen je bil vaš prvi vtis? Videl sem, da je pokrajina čudovita. Prišel sem ir. Italije, kjer sc mi zdijo ljudje zelo samovoljni in brez ponosa. Tu pa sem takoj opazil, da so ljudje zelo ponosni in prijazni. Poglejte, prišel sem v vašo tovarno, kjer so mi takoj dali hrano, denar vnaprej brez moje prošnje in so vse potrebno uredili. V katerih oddelkih naše tovarne sto delali? Dva tedna v svetlobnem laboratoriju ,en teden v produkciji AE, teden dni v Zalogu in en teden v embalaži. Je bila to vaša prva praksa? Ne. za seobj imam že prakse na Švedskem, Danskem, v Nemčiji in Angliji. Torej ste lahko primerjali našo tovarno z drugimi. Kaj nam lahko poveste o tem? Zdi se mi. da ne obstaja velika razlika, razen v vodenju. Pač pa sem opazil, tako v tovarni, kol drugod, da primanjkuje nekoliko reda. Pri nas in po svetu se človek vedno disciplinirano postavi v vrsto kadar kaj čaka. Samo poglejte vašo menzo! Prerivanje, vrivanje naprej, nobene discipline ljudi. Poglejte pitje v vaši tovarni. Ljudje pijejo vinjak v službi. Ali ste mnenja, da ste ob tej praksi pridobili kaj znanja, kaj koristnega za v bodoče? Veste, začuden sem bil, ker scin v glavnem gledal in hodil okoli. Zelja švedskih šol ni, da praktikant samo gleda in taka praksa tudi ni priznana. Smisel teh praks je, da Študent dela pri stroju, da spozna, da je življenje težko, umazano, utrujajoče, da moraš stati ves dan, da postaneš utrujen in žejen. Meni osebno je sicer bolj ustrezalo, da nisem nic delal, toda prosil sem, da v potrdilu o praksi napišejo, da sem delal pri strojih. Takšno potrdilo nekaj velja. Pravite, da imate za seboj že veliko praks, pa imate šele 21 let. Morali ste že zgodaj začeti delati ? Da. z 11 leti. Oče mi je dal nekaj denarja za karto v Nemčijo in sem šel delat. Ali je bila to vaša osebna želja ali so vas prisilile življenjske razmere? Bila je osebna želja. Oče je ma-nager in smo bili vedno dobro preskrbljeni z denarjem. Ali ni to nenavadno tudi za Švedsko, biti praktikant pri 11 letih? Da. to ni običajno, vendar je oče vedno želel, da se naučim samostojnosti. Tako sem končal gimnazijo in bil nato 18 mesecev v vojski. Ker pri nas dolžina trajanja vojaškega roka ni odvisna od stopnje izobrazbe, gre kakšnih 30—40 % fantov v vojsko takoj po gimnaziji. Po 15 mesecih služenja dobimo spričevalo z ocenami 4 do 10. Ce naredši s 7 ali več, postaneš kadet in ostaneš še 3 mesece v vojski kot dobro plačan oficir. Ali že veste, kako se boste usmerili po končanem študiju? Nimam nobenih načrtov. Ali prejemate kakšno štipendijo? Da, vsak študent lahko takoj, ko se vpiše na univerzo ali visoko šolo, dobi posojilo od države v višini 25 ooo vaših din na leto. Ko se zaposliš, je potrebno vrniti 20 ooo din. To se zelo splača, ker je tudi pri nas inflacija velika. Vendar pa je za posojilo treba izpolniti dva pogoja ? 1. potrebno je položiti 70% ali več vseh izpitov. 2. ni dovoljeno zaslužiti več kot 12 ooo din. Veste, veliko študentov služi, jaz npr. učim. Ker pri tem zelo dobor zaslužim, nekako 40 ooo din, kar znese čistega, to je brez taks. 25 ooo din. ne dobim od države celotnega posojila, ampak samo ifi ooo din. Na leto dobite tako 41 ooo din. Ali ta denar zadostuje na Švedskem za življenje? Popolnoma. 2ivim v študentskem domu. kjer smo mešano dekleta in fantje. 9 fantov imamo skupaj kuhinjo s popolno opremo 2 štedilnikov. 2 hladilnikov, imamo svoje sanitarije in kopalnico. To tudi vse sami čistimo in pospravljamo. Kako je urejeno s prehrano? Ven ne hodimo jest. ker je predrago. Naredil sem kuharski tečaj in kuham sam. Ker na Švedskem ni kosila brez krompirja, sem se posebno posvetil pripravi krompirja na različne načine in imam samo o krompirju 4 kuharske knjige. Ali je pri vas običajno za moškega, da zna kuhati? Da, povsem običajno. Za očeta ste že povedali, da je manager. Ali je mati zaposlena? Da. mati jc 4 ure zaposlena. Veste, tudi brat jc že 17 let star in nima z nama nobenega dela več. Je pa pri nas manj navadno kot tukaj, da so ženske zaposlene. To jc pogojeno tudi s plačilnim sistemom. Mati zasluži 40 din na uro in ker je poročena, plača od tega 28 din taks. Ce bi bila samska, bi plačala 12 din taks. Kakšen vtis imate o naših dekletih? Predvsem se zelo lepo oblačijo, so lepe in sc je z njimi lahko spoznati. So zelo svobodne. Vendar so švedske ženske najlepše na svetu in se najlepše oblačijo, so na vrhu lestvice. Vaša dekleta pa lahko primerjam s švedskimi in to je največji kompliment Kako si razlagate dejstvo, da švedska dekleta tako rada hodijo na Jadran, v Italijo, Španijo? Švedski moški so znani kot precej hladni. Predvsem, z dekleti rastejo skupaj in jih smatrajo kot sebi enake. Zato jim je zelo všeč v južnih deželah, kjer moški cenijo njihovo lepoto in to tudi pokažejo. Vrniva se malo še na vaš prosti čas tukaj. Kako ste ga preživeli? Vikende sem preživel v Lipici, Piranu. Portorožu, na Krku. v Kamniških Alpah, na Triglavu. Planinc imam zelo rad. čeprav mi je bilo novo, da hodite pri vas v hribe tako visoko. Pri nas na Švedskem so hribi nizki in tako prehodimo na dan po 20 km in že na začetku poti vidimo, do kje bomo orišli. Vaše planine so čudovite! Ve^te. ko pridem v neko deželo, pripovedujem ljudem o lepoti Švedske, to pa bi bilo tukaj prav čudno, ker je vaša dežela tako lepa. Verietno ste imeli precej stikov z našimi študenti. Bi nam povedali, če ste opazili kakšno razliko glede na Švedske študente? Razlika je predvsem v neznanju tujih jezikov, kar me ie pri vaših študentih zelo presenetilo. Vsak švedski študent govori po dva do tri tuje jezike, tu pa še enega ne dobro. In na koncu, danes končujete prakso. Kam nameravate jutri? Sel bom preko Benetk v Francijo. nato v Konenhagen in končno v Stockholm in nato spet študij. In še kdaj v Jugoslavijo? To pa prav gotovo. Razvrsti številke od 1 do 8 v predalčke na sliki tako, da, ko vpišeš v en predalček eno od številk, ne smeš vpisati prvo naslednjo (večjo ali manjšo) številko v nobenega od naslednjih predalčkov. Delavci tiskarne na skupnem izletu Ljubljana, 8. julij 1971 — Tudi letos smo v naši DE tiskarna organizirali izlet, ki nas je popeljal po zanimivih krajih Gorenjske v prelepo dolino pod najlepši, najmogočnejši vrh Julijcev, pod Jalovec. Pot nas je vodila po gorenjski magistrali mimo Bleda do Vintgarja. Skrbelo nas je vreme, ko pa smo stopili v globoke tesni Vintgarja so se oblaki nad nami pretrgali in sonce je posijalo. Na obrazih udeležencev izleta se je pojavilo zadovoljstvo in sreča. Prelepi Vintgar — globoke tesni obsijane od žarkov sonca, ki jih je izdolbla divje tekoča Radovna malo nad izlivom v Savo, bodo ostale vsem v spominu, saj je bilo to enkratno doživetje. Po ogledu Vintgarja nas je avtobus odpeljal naprej proti Begunjam na Gorenjskem. Ogledali smo si grad iz 16. stol., nekdaj last rodbine Ko-cijanarjev, od leta 1857 ženska kaznilnica, med okupaci- jo gestapovski zapori, sedaj psihiatrična bolnica. V grajskem vrtu je grobišče in spomenik talcev, spominski muzej NOB v nekdanjih zaporih v gradu z rekonstruirano »celico smrti« in fotografijami Oswiecim in Ravensbruck, kamor so Nemci od približno 12.000 odgnali 5.000 zapornikov. Spočetka so jih mnoge odpravili v Srbijo, zadnjih 632 je 1. maja 1945 osvobodil kokrški odred. Kako žalosten spomin, ko gledaš grobove padli, se spominjaš na dni, ko je našo zem'jo tlačil gestapovski škorenj, ko so naši ljudje umirali in dajali svojo srčno kri za svobodo, katere sadove mi danes uživamo. Kako lepo pravi Oton Župančič v svoji pesmi Na spomenik talcem: »Postoj, kdor mimo greš, ta kraj je svet, izpran krvi je mučeniške sled, toda domisli strašnega se dne. in mrtva skala rdeč požene cvet« Ko stojiš pred spomenikom žrtev okupatorjevega nasilja, ti pride na misel stih Janka Glazerja, ki je zapisal: »To žrtev, borb in zmag je spomenik. Postoj, tovariš, spomni se na mrtve, vse, kar veliko je, vzkali iz žrtve. in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.« Po ogledu Begunj smo se okrepčali pri bratih Avsenik, nakar nas je avtobus odpeljal naprej h končnemu cilju nasproti — v Tamar. Po kosilu v Planici so najbolj vroči namočili svoje kosti v bazenu, drugi so preizkušali svoje znanje in sposobnosti v žogobrcu, nekateri pa so se v senci dreves pomerili v balinanju. Čas je hitro minil in končno nas je avtobus odpeljal v Tamar. Ob poti pod Ponca-mi ležijo smučarske skakalnice, med njimi tudi mamutska skakalnica, na kateri bo leta 1972 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Na cilju smo! Kakor uko-pan obstojiš pred to pravljično gorsko lepoto. Kako lepe so gore: Sleme — Mojstrovka, kako lep in veličasten je Jalovec obsijan od sonca. Čudovit je pogled na najslikovitejši vrh vzhodnih Julijskih alp v grebene med Predelom in Vršičem, kako čudovita je lepota naše slovenske zemlje; treba jo je samo spoznati pa jo boš vzljubil in vedno znova in znova te bo vleklo nazaj — nazaj v planinski raj. Vsi smo bili razigrani in dobre volje in vsak po svoje je preživel preostali čas v Tamarju. Nekaj nas je krenilo dalje — naprej po poti, ki vodi preko Slemena na Mojstrovko. Vlekla nas je neznana sila po snegu med skale sive. Kako čudovit je ta naš gorski svet. Ure so hitro minevale in napočil je čas vrnitve. Za konec izleta še postanek, da smo si ugasili žejo in za zaključek zavrteli ob zvokih vesele glasbe in nato krenili zadovoljni in dobre volje proti domu. Končal sc je dan, ki bo ostal nedvomno vsakemu udeležencu izleta v trajnem spominu. Želimo si še takih izletov, ti nas zbližujejo in omogočajo, da skupaj spoznavamo lepote naše slovenske zemlje. Marjan Bajc Radi se spomnimo kolesarske dirke, ki so jo organizirali fantje iz strojne orodne. Dirka je bila med malico, okrog nove stavbe, na vseh mogočih tipih »dirkalnih« koles. Razumljivo, zmagal je najboljši. Upamo, da kmalu pride do jesenskega dela dirk. Razpisujemo tri nagrade za najbolješ risane ali pisane šale na temo »101 Saturnužanka na Triglav«. Vse objavljene šale bodo honorirane, najboljše tri pa še nagrajene. 1. nagrada 50,00 dinarjev 2. nagrada 30,00 dinarjev 3. nagrada 20,00 dinarjev Risane šale morajo biti na formatu A4 (pisarniški format) in s črnim tušem ali flumastrom. V uredništvo pošljite do 20. septembra 1971. Rossinijev učenec je prosil učitelja, če mu sme zaigrati doc melodiji, ki ju je sam skomponiral. Brž ko je učenec odigral proo skladbo, je Rossini smehljaje se dejal: »Druga mi bolj ugaja.« Pruskega kralja je v njego- vi zadnji bolezni zdravil han-noverski zdravnik Zimmermann. »Ali ste že veliko ljudi spravili na oni svet?« ga je vprašal kralj. »Ne toliko kot vi in še slaven nisem postal, kakor ste postali vi.« NAGRADNI PRIPISI Objavljamo najboljše tri nagradne pripise k fotografiji v zadnjem glasilu: 1. To je spovednica tovarne, kamor nosijo nia njše in majhne grehe, ki so lahko vidni, večji grehi pa so prikriti ali nevidni vsem. Mally Ivan 2. Vsak teden je postavljen plan, z njim tud' večji je elan, kar pa planirano še ni, pod rampo prostor svoj dobi. Saj šef noben tja nos ne vtakne, čeprav se ob nered spotakne. Bajc Marjan 3. Devalvacija je mimo, naprej po starem. Smrekar Pavla GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666 — Ureja uredniški odbor: Miloš Mikolič, Fani Žužek, Franc Oražen, Slavko Gerlica, Anamarija Verden, inž. Tomo Perme in inž. Majda Kušar. Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, telefon 313-666-78 — Tiska Tiskarna PTT Ljubljana — Rokopisov ne vračamo.