UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 02:80

/



ZGODOVINA PLESA /

Umetniška gimnazija – plesna smer; /

modul B: sodobni ples 5

2

0

2

2

IN ODRSKE .

1

.

7

1



UMETNOSTI



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: zgodovina plesa in odrske umetnosti

Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul B: sodobni ples:

obvezni predmet (175 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Maja Delak, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana; Zala Dobovšek; Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo; Petra Pikalo, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana; mag. Živa Žitnik, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana.



JEZIKOVNI PREGLED: Valentin Logar

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-zgodovina-plesa-in-odrske-

umetnosti_um_pl_b.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261981187

ISBN 978-961-03-1499-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt zgodovina plesa in odrske umetnosti za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul B – sodobni ples.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu zgodovina plesa in odrske umetnosti za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul B – sodobni ples.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 5) GLEDALIŠKO-PLESNA USTVARJALNOST

Namen predmeta ................................... 10 AMERIŠKEGA SODOBNEGA PLESA PO OD RAZVOJA SODOBNEGA PLESA DO

Temeljna vodila predmeta ..................... 10 DRUGI SVETOVNI VOJNI .......................... 35

Obvezujoča navodila za učitelje ............. 11 Razvoj sodobnega plesa, nemški izrazni

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 12 ples ....................................................... 36



Zgodovinske avantgarde 20. stoletja.....37

Kažipot po didaktičnih priporočilih ........ 12

Splošna didaktična priporočila .............. 13 ............................................................. 39 Balet v prvih treh desetletjih 20. stoletja

Splošna priporočila za vrednotenje znanja Ameriški sodobni ples po drugi svetovni .............................................................. 14 vojni ...................................................... 40

Specialnodidaktična priporočila Pionirji in pionirke sodobnega plesa na področja/predmeta ................................ 16 Slovenskem ........................................... 41

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 19 Ideje modernega gledališča ................. 42

1) UVOD V TEMELJNE KONCEPTE IN Ameriški sodobni ples v tridesetih letih

ZAČETKE PLESNE IN GLEDALIŠKE 20. stoletja ............................................ 43

UMETNOSTI V 20. STOLETJU ................. 20

6) GLEDALIŠKO-PLESNA USTVARJALNOST

Temeljni koncepti in začetki plesne in V OBDOBJU MED POSTMODERNIM

gledališke umetnosti v 20. stoletju ....... 20 PLESOM IN KONCEPTUALNIM PLESOM . 44

2) GLEDALIŠKO-PLESNA USTVARJALNOST Postmoderni ples in Judson Dance

OD VZNIKA RITUALOV DO ORIENTALSKEGA Theatre ................................................. 45

GLEDALIŠČA IN PLESA ............................ 22

Evropsko plesno gledališče .................. 46

Indija, Japonska) .................................. 23 Razvoj evropskega modernega gledališča Orientalsko gledališče in ples (Kitajska,

............................................................. 47

............................................................. 24 Performans in sodobni gledališki koncept ............................................................. 48 Gledališče in ples v antični Grčiji in Rimu

Vloga rituala v plesu in gledališču ........ 25

Konceptualni ples ................................. 49

OD SREDNJEGA VEKA DO POZNEGA 7) RAZVOJ SLOVENSKEGA SODOBNEGA PLESA OD DRUGE POLOVICE 20. 3) GLEDALIŠKO-PLESNA USTVARJALNOST

BAROKA.................................................... 26

STOLETJA DO DANES .............................. 50

rokokoju .................................................27 Razvoj sodobnega plesa na Slovenskem Gledališče in ples v poznem baroku in

do njegove postopne institucionalizacije v

Gledališče in ples v renesansi .............. 29 osemdesetih in devetdesetih letih ......... 51

Gledališče in ples v srednjem veku ...... 30 8) SAMOSTOJNA INTERPRETACIJA IN

4) GLEDALIŠKO-PLESNA USTVARJALNOST ANALIZA VSEBIN IN KONCEPTOV:

OD MEŠČANSKEGA OBDOBJA DO REFLEKSIJA IN ANALIZA .......................... 53

MODERNE DOBE ....................................... 31 Samostojna interpretacija in analiza

Začetek 20. stoletja, nastop moderne vsebin in konceptov: refleksija in analiza

dobe ter pionirji sodobnega plesa ........ 32 ............................................................. 53

Meščansko obdobje, klasični balet in VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 55

evropska romantika .............................. 34 Didaktična priporočila ............................55



PRILOGE .............................................. 56





0


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

7

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Zgodovina plesa in odrske umetnosti dijake seznanja s fenomenom sodobnega plesa in odrskih umetnosti kot humanistično vedo, ki predstavlja zgodovino idej in družbenih dogajanj, izraženih v plesni in gledališki umetnosti. Z izbranimi poglavji oriše razvojno pot plesne in gledališke umetnosti od prazgodovine do sodobnosti, pri tem sta izpostavljeni njuna povezava in soodvisnost, hkrati pa tudi postopno vzpostavljanje avtonomnosti posameznih elementov (plesa, besede). Poudarek je na bistvenih premikih v umetnosti 20. stoletja, ki so sodobnemu plesu kot novi umetnosti omogočili avtonomnost in enakopravnost znotraj umetniških zvrsti. Predmet na pregleden in razumljiv način dijaka seznanja s temeljnimi značilnostmi posameznih razvojnih stopenj sodobnega plesa in odrskih umetnosti, s sodobno slovensko in tujo teoretično mislijo o fenomenih sodobnega plesa in gledališkega uprizarjanja, izbranimi avtorji sodobnega plesa in gledališča, prostorom in družbeno vlogo plesa in gledališča, recepcijo in kritiškimi refleksijami. Dijaka usposablja za estetsko doživljanje in samostojno analizo sodobnih plesnih ali gledaliških del ter iskanje povezav z vzporednimi umetnostnimi pojavi (v glasbi, umetnostni zgodovini, književnosti, filmu itd.) in z različnimi področji znanosti. Predmet zgodovina plesa in odrske umetnosti poteka v medsebojni povezavi z drugimi predmeti, predvsem strokovnimi, od splošnoizobraževalnih pa predvsem s slovenščino in umetnostno zgodovino, pa tudi s psihologijo, sociologijo, filozofijo (tudi biologijo in fiziko), pri čemer dijak poglablja spoznavanje zgodovinskega razvoja, pojavnih oblik in vrst plesne in gledališke umetnosti ter prispevek poglavitnih avtoric in avtorjev, ki so s svojimi avtorskimi koncepti začeli sodobno plesno ustvarjalnost. V treh letih pridobi dijak temeljno zgodovinsko znanje, razvije kognitivne in emocionalne sposobnosti ter spretnosti, nadgrajuje umetniške ambicije, razvija svojo osebno integriteto in nadgrajuje znanje v duhu sprejemanja realnosti različnih življenjskih, umetniških in ustvarjalnih perspektiv.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet zgodovina plesa in odrske umetnosti je temeljni predmet gledališke in filmske smeri umetniške gimnazije. Dijaka seznanja s tradicionalno in sodobno, slovensko in tujo teoretično mislijo o fenomenih gledališča in filma ter z izbranimi dramskimi, gledališkimi in filmskimi



10





0


2

:

8

0

/

/

/



umetninami, s časom in prostorom njihovega nastanka, z njihovimi avtorji, recepcijo in kritiškimi 5202 refleksijami. .21.7 V povezavi z drugimi predmeti in delavnicami dijak poglablja spoznavanje zgodovinskega 1

razvoja, pojavnih oblik in vrst gledaliških in filmskih umetnin. Pri tem razvija lasten kritični metajezik in zmožnosti kritične refleksije ob recepciji različnih vrst dramatike, gledaliških odrskih konkretizacij in filmskih del. V štirih letih pridobi temeljno zgodovinsko in teoretično znanje, razvije kognitivne in emocionalne sposobnosti in spretnosti ter zadovoljuje umetniške ambicije. Sproti preverja razčlenjevalne uprizoritvene in filmske spretnosti, dopolnjuje in korigira zamisli ter zamišljeno gledališko ali filmsko podobo. Pridobljeno znanje, zmožnosti in spretnosti mu pomagajo pri osebnostni rasti in nadaljnjem študiju.

Predmet s preglednim in razumljivim seznanjanjem dijakov s splošnimi določili, temeljnimi izraznimi sredstvi, osnovnimi tehnologijami, zgodovinskimi poudarki ter razvojnimi fazami svetovne in domače kinematografije prispeva k celovitosti doumevanja vloge filmske ustvarjalnosti v ustroju sodobne civilizacije. S podajanjem ključnih dosežkov, idejnih in kreativnih vidikov filmskega medija, s katerimi je vplival na svojo sočasnost, pri dijaku razvija zavedanje njegovega izjemnega vpliva na posameznika in družbo. Skozi interpretiranje filma kot »sedme umetnosti«, ki vsebuje določila vrste drugih umetnostnih izražanj, opozarja na njegov pomen v najširšem umetnostnem kontekstu.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Temeljne naloge, ki jih mora učitelj izpolniti s pomočjo tega učnega načrta, so, da dijaka pripelje do (po kriterijih) zadovoljivih znanj ter jih spozna z uporabnostjo poznavanja zgodovine plesa in odrske umetnosti v plesnem prostoru in v vsakdanjem življenju. Učitelj spodbuja in pomaga dijaku razviti pozitiven odnos do plesa in plesnega ustvarjanja ter njegovih bližnjih umetniških kontekstov in referenc. Učenje in poučevanje zgodovine plesa in odrske umetnosti bo uspešno, če bo celostno, dejavno, disciplinirano in ustvarjalno. Tak pristop omogoča in spodbuja doseganje splošnih in procesno-operativnih ciljev na plesnem in razvojnem ustvarjalnem področju.

Pri izbiri tehničnih in ustvarjalnih vsebin naj bo vodilo predhodno poznavanje in obvladovanje različnih vidikov in obdobij zgodovine plesa in odrske umetnosti posameznega letnika dijakov.



11





0


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

7

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH

Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje

znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne

šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo

učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična

priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev

vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



12





0


2

:

8

0

/

/

/



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5202.2 Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj 1.7 dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju 1

uporablja raznolike didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih

talentov in potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob

različni stopnji vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne,

čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa

lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov

dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in

predmetnimi področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj

učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo,

kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);



13





0


2

:

8

0

/

/

/



» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri 5202 učenju uspešni in so dosegli cilj); .21.7 » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; 1

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja) kot tudi pri ocenjevanju znanja.



14

0

2

:

8

0

/

/

/



V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu 5202 nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred .21 začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve .71 uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in

standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne

cilje in usvaja standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi

procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;

» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na

različnih ravneh zahtevnosti;

» spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje,

argumentiranje itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti

in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in

napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po

katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje

učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.



15





0


2

:

8

0

/

/

/



Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, 5202 pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v .21 procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. .71 Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se

izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

- temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka),

- dijakovih plesnih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov ter

- kulture, umetniške in sporočilne vrednosti plesa.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obisk baletnih predstav, plesnih prireditev in srečanja s plesnimi umetniki pomembno širijo plesna znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Plesna znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske plesne in kulturne identitete dijaki širijo svoja znanja.

Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru plesnih vsebin ter njihovem prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.



16

0

2

:

8

0

/

/

/



Pod vsako temo so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom. V vsaki temi 5202 se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo .21 uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj .71 načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih

znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.

Vsebine obeh sklopov (Odrska umetnost in Film) se izvaja vsa štiri leta. Načeloma ga poučujeta dva učitelja, in sicer naj bo razporeditev gledaliških in filmskih vsebin določena z letno učno pripravo.

V gledališki in filmski gimnaziji dijaki/dijakinje dosegajo učne cilje z metodičnimi postopki dejavnega, sodelovalnega, ustvarjalnega in raziskujočega učenja, dramaturškega razčlenjevanja, branja in pogovora, problemskega dialoga (diskusije), opazovanja, poslušanja, raziskovanja, opisovanja, povzemanja, primerjanja, razvrščanja, prepoznavanja, sklepanja, predvidevanja, razlaganja, definiranja, ocenjevanja in vrednotenja, presojanja, ponazarjanja, tvorjenja besedil, gibanja, improviziranja, kazanja, govorno-telesnega, likovnega, glasbenega, plesnega in filmskega in videoizražanja, kreativnega predelovanja besedil.

Pristop k besedilu ali gledališki umetnosti temelji na kombinaciji induktivno-deduktivnega pouka.

Vsebine so obvezne in izbirne: priporočljivo je, da se dijaki odločijo tudi za branje in razbiranje slednjih, bodisi po učiteljevem priporočilu bodisi po lastni presoji. Ob tem osebnostno, zlasti emocionalno zorijo, pozorni pa so tudi do vseh oblik in funkcij domišljijskega (razvijanje imaginacije) in estetskega (razvoj okusa in estetskih kriterijev).

Razmerje med teorijo drame in gledališča in raziskovanjem razvoja dramatike in gledališča je 40 : 60 %.

Pouk se lahko obogati z video- oz. filmskimi ilustracijami, z ogledi gledaliških uprizoritev, ekskurzijami ipd. Na razčlenjevanje izbranega odlomka se dijaki/dijakinje pripravijo s prvim branjem celotnega besedila/dramskega odlomka ali s predhodnim ogledom gledališke uprizoritve.

Natančen potek pouka, oblike in čas ocenjevanja predvidi učitelj v letni pripravi. Z njim dijake seznani v prvi učni uri. Postopki razčlenjevanja dramskega besedila so specifični in natančno popisani v ustrezni didaktično-metodični literaturi (npr. v priročniku Od drame h gledališču). V četrtem letniku dijaki svoja teoretična znanja aplicirajo na dramskih besedilih maturitetnega sklopa.

Dijaki razvijajo tudi metakognitivne sposobnosti, so torej sposobni tudi samostojnega načrtovanja svojega učenja in samoocenjevanja.

Dijaki dokazujejo svoje znanje in sposobnosti z različnimi oblikami preverjanja in ocenjevanja. Ti so: ustni (preverjanje in ocenjevanje znanja ter spretnosti), pisni (preverjanje in ocenjevanje teoretičnega znanja in razčlenjevalnih sposobnosti).



17

0

2

:

8

0

/

/

/



Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja 5202.2 Pouk plesa ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki ustvarjajo pogoje za 1.7 diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom plesnih vsebin prilagaja raven 1

zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri plesnih dejavnostih: izvajanje, opazovanje in ustvarjanje.

Plesni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje ples in rešuje avtentične, problemske naloge.



Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami

Učitelj prek inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence in dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganje le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



18





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


0


2

:

8

0

/

/

/



1) UVOD V TEMELJNE 5

2

0

2

.

2

1



KONCEPTE IN ZAČETKE PLESNE .7

1



IN GLEDALIŠKE UMETNOSTI V



20. STOLETJU

OBVEZNO



OPIS TEME

Temeljni koncepti in začetki plesne in gledališke umetnosti v 20. stoletju predstavljajo jedrnat zgodovinski pregled in analizirajo strokovne pojme, kot so sodobni ples, svobodni ples, izrazni ples, koreografija, kompozicija, metodologija, umetniški postopki, umetniške strategije. Ob tem gre tudi za pregledno zgodovino slovenskega plesa v 20. stoletju in ključnimi ustvarjalci in ustvarjalkami na tem področju.



TEMELJNI KONCEPTI IN ZAČETKI PLESNE IN

GLEDALIŠKE UMETNOSTI V 20. STOLETJU



CILJI

Dijak:

O: spoznava strnjen pregled zgodovine sodobnega plesa v 20. stoletju;



(1.3.2.1)

O: spoznava, razume in uporablja ključne terminološke pojme, kot so sodobni ples, svobodni ples, izrazni ples, koreografija, kompozicija, metodologija, umetniški postopki, umetniške strategije in raziskave;



(1.1.2.1)

O: se seznani s pregledno zgodovino slovenskega sodobnega plesa v 20. stoletju in ključnimi ustvarjalci in ustvarjalkami na tem področju.



20

0

2

:

8

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.71 » izkaže znanje o s strnjenem pregledu zgodovine sodobnega plesa v 20. stoletju;

» izkaže znanje in uporabo ključnih terminoloških pojmov, kot so sodobni ples, svobodni ples,

izrazni ples, koreografija, kompozicija, metodologija, umetniški postopki, umetniške strategije in raziskave;

» izkaže poznavanje zgodovine slovenskega sodobnega plesa v 20. stoletju in ključnimi

ustvarjalci in ustvarjalkami na tem področju.



TERMINI

◦ sodobni ples ◦ svobodni ples ◦ izrazni ples ◦ koreografija ◦ kompozicija ◦ metodologija ◦ umetniški postopki ◦ umetniške strategije ◦ umetniške raziskave



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Dijak izkaže znanje pisno;

» dijak izkaže znanje ustno.



21





0


2

:

8

0

/

/



2) GLEDALIŠKO-PLESNA /

5

2

0

2

.



USTVARJALNOST OD VZNIKA 2

1

.

7

1



RITUALOV DO ORIENTALSKEGA



GLEDALIŠČA IN PLESA

OBVEZNO



OPIS TEME

V predstavitvi zgodovinskega obdobja, ki zaobjema čas od vznika ritualov do orientalskega gledališča in plesa, se dijak seznani s tremi historičnimi sklopi:

» Vloga rituala v plesu in gledališču

» Gledališče in ples v antični Grčiji in Rimu

» Orientalsko gledališče in ples (Kitajska, Indija, Japonska)

Pri tem se dijak sreča z vsebinami o začetkih plesne umetnosti kot prvobitne dejavnosti človeka, s pojmi, kot so plemenska kultura, primitivno, ritual ali obred (struktura, vloge, pomen), pri tem raziskuje tudi sodobne rituale, ki jih sočasno že razlikuje od »sodobnih«. Nadalje se seznani z grškim in rimskim gledališčem ter njunimi uprizoritvenimi praksami, ob tem razčlenjuje, interpretira in vrednoti estetske kvalitete in posebnosti antičnega gledališča in plesa. Sreča se s terminološkimi pojmi, kot so choreia, ditiramb, izvor grškega gledališča in drame, struktura grškega odra in rimska arhitektura, vloga plesa v grškem in rimskem gledališču, tragedija, komedija, katarza, pantomima, mim. Zatem usvoji tudi značilnosti orientalskega gledališča in neevropske uprizoritvene prakse, ki so najbolj vplivale na evropsko plesno in gledališko kulturo.



22

0

2

:

8

0

/

/

/



ORIENTALSKO GLEDALIŠČE IN PLES (KITAJSKA, 5202. INDIJA, JAPONSKA) 21.71

CILJI

Dijak:

O: spoznava orientalsko gledališče in tradicionalne neevropske uprizoritvene prakse, ki so najbolj vplivale na evropsko plesno in gledališko kulturo;



(1.3.2.1)

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti ritualne, plesne, gledališke, estetske kvalitete in posebnosti orientalskega okolja;

O: spoznava in uporablja pojme hindujska drama, Knjiga o plesu, katakali, kitajsko gledališče – primeri konvencije, Pekinška opera, no, kabuki, bunraku.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna orientalsko gledališče in tradicionalne neevropske uprizoritvene prakse, ki so najbolj

vplivale na evropsko plesno in gledališko kulturo;

» izkaže znanje ritualnih, plesnih, gledaliških in estetskih kvalitet ter posebnosti orientalskega

okolja;

» razume in uporabi pojme hindujska drama, Knjiga o plesu, katakali, kitajsko gledališče –

primeri konvencije, Pekinška opera, no, kabuki, bunraku.



TERMINI

◦ orientalsko gledališče



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Dijak izkaže znanje pisno;

» dijak izkaže znanje ustno.



23





0


2

:

8

0

/

/

/



GLEDALIŠČE IN PLES V ANTIČNI GRČIJI IN RIMU 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava grško in rimsko gledališče ter njuno uprizoritveno prakso;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti antičnega gledališča in plesa;



(1.1.4.1)

O: spoznava in uporablja terminološke pojme, kot so choreia, ditiramb, izvor grškega gledališča in drame, struktura grškega odra in rimska arhitektura, vloga plesa v grškem in rimskem gledališču, tragedija, komedija, katarza, pantomima, mim.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna grško in rimsko gledališče ter njuno uprizoritveno prakso;

» analitično in samostojno razišče, razčleni, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske

kvalitete ter posebnosti antičnega gledališča in plesa;

» pozna in praktično ter teoretsko uporablja terminološke pojme, kot so choreia, ditiramb, izvor

grškega gledališča in drame, struktura grškega odra in rimska arhitektura, vloga plesa v grškem in rimskem gledališču, tragedija, komedija, katarza, pantomima, mim.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Dijak izkaže znanje pisno;

» dijak izkaže znanje ustno.



24





0


2

:

8

0

/

/

/



VLOGA RITUALA V PLESU IN GLEDALIŠČU 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: se seznani z začetki plesne umetnosti kot prvobitne dejavnosti človeka;



(1.3.2.1)

O: usvaja in uporablja temeljne pojme, kot so plemenska kultura, primitivno, ritual ali obred (struktura, vloge, pomen);



(1.3.2.1 | 4.1.1.1 | 2.2.2.1)

O: raziskuje sodobne rituale (razlikuje tradicionalne vloge ritualov od »sodobnih«).



(4.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna teorijo začetkov plesne umetnosti kot prvobitne dejavnosti človeka;

» razume in uporabi temeljne pojme, kot so plemenska kultura, primitivno, ritual ali obred

(struktura, vloge, pomen);

» prepozna in opiše sodobne rituale in zna kritično razlikovati razmerje med tradicionalnimi

vlogami ritualov in »sodobnimi«.



TERMINI

◦ plemenska kultura ◦ primitivno ◦ ritual ◦ obred



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Dijak izkaže znanje pisno;

» dijak izkaže znanje ustno.



25





0


2

:

8

0

/

/



3) GLEDALIŠKO-PLESNA /

5

2

0

2

.



USTVARJALNOST OD 2

1

.

7

1



SREDNJEGA VEKA DO



POZNEGA BAROKA

OBVEZNO



OPIS TEME

V gledališko-plesni ustvarjalnosti od obdobja srednjega veka do poznega baroka se dijak seznani s srednjeveškim gledališčem in tedanjo uprizoritveno prakso, tj. uprizarjanjem duhovnih iger v cerkvah in pred njimi (na trgih), poganske obrede ter razvoj tradicionalnih plesov, pri tem raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti ritualne in gledališke ter estetske kvalitete in posebnosti obdobja ter usvoji in uporabi pojme, kot so koral, poganski rituali in liturgija, slavljenje hostije, binkošti, liturgična drama, mirakel, moraliteta, misterij, pasijon, ciklične igre/simultano uprizarjanje. Naknadno preide v čas renesanse, kjer je na vrsti opredeljevanje renesančnih družabnih plesov in gledališča ter na tedanjo uprizoritveno prakso; pri tem raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti renesančnega gledališča, plesa in pripadajoče glasbe; obenem tudi razlikuje med ljudskimi in družabnimi plesi ter usvoji in uporabi pojme

pastoralna igra, opera, commedia dell’arte, maska, improvizacija, dvorni balet v pozni renesansi, razvoj plesne teorije. Zatem sledi obdobje gledališča in plesa v poznem baroku in rokokoju, kjer se seznani z evropskim klasicističnim baročnim gledališčem in tedanjo uprizoritveno prakso; prav tako raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti posledice nasprotovanja gledališču, ponovno oživitev v restavracijski dobi, prevladujoči vpliv italijanske tradicije, otvoritev plesnega konservatorija v Parizu leta 1713, profesionalizacijo baleta ter opredeljuje in uporablja pojme baročni družabni plesi, gledališkoodrski ples, Kraljičin balet, dvorni balet, razvoj in profesionalizacija baleta, Veliki kraljevi balet, Kraljevska akademija za ples 1661 ter jih razčlenjuje in povezuje z glasbo, zgodovino in umetnostno zgodovino.



26

0

2

:

8

0

/

/

/



GLEDALIŠČE IN PLES V POZNEM BAROKU IN 5202. ROKOKOJU 21.71

CILJI

Dijak:

O: spoznava evropsko klasicistično baročno gledališče in tedanjo uprizoritveno prakso;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete baleta in opere na dvoru Ludvika IV. ter njegov vpliv na razvoj profesionalnega baleta in plesno umetnost;



(1.1.4.1)

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti posledice nasprotovanja gledališču, ponovno oživitev v restavracijski dobi, prevladujoči vpliv italijanske tradicije, otvoritev plesnega konservatorija v Parizu leta 1713, profesionalizacijo baleta;

O: spoznava in uporablja pojme baročni družabni plesi, gledališkoodrski ples, Kraljičin balet, dvorni balet, razvoj in profesionalizacija baleta, Veliki kraljevi balet, Kraljevska akademija za ples 1661 ter jih razčlenjuje in povezuje z glasbo, zgodovino in umetnostno zgodovino.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in opiše evropsko klasicistično baročno gledališče in tedanjo uprizoritveno prakso;

» pojasni in opiše plesne, gledališke in estetske kvalitete baleta in opere na dvoru Ludvika IV.

ter njegov vpliv na razvoj profesionalnega baleta in plesno umetnost;

» razloži posledice nasprotovanja gledališču, ponovno oživitev v restavracijski dobi,

prevladujoči vpliv italijanske tradicije, otvoritev plesnega konservatorija v Parizu leta 1713, profesionalizacijo baleta;

» opredeli in analitično uporabi pojme baročni družabni plesi, gledališko odrski ples, Kraljičin

balet, dvorni balet, razvoj in profesionalizacija baleta, Veliki kraljevi balet, Kraljevska akademija za ples 1661 ter jih razčlenjuje in povezuje z glasbo, zgodovino in umetnostno zgodovino.



TERMINI

◦ baročni družabni plesi ◦ gledališkoodrski ples ◦ dvorni balet



27

0

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Dijak izkaže znanje pisno; 21.71 » dijak izkaže znanje ustno.



28





0


2

:

8

0

/

/

/



GLEDALIŠČE IN PLES V RENESANSI 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: opredeli renesančni družabni ples in gledališče ter tedanjo uprizoritveno prakso;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti renesančnega gledališča, plesa in pripadajoče glasbe;

O: razlikuje med ljudskimi in družabnimi plesi ter usvojijo in uporabijo pojme pastoralna igra, opera, commedia dell’arte, maska, improvizacija, dvorni balet v pozni renesansi, razvoj plesne teorije.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli renesančni družabni ples in gledališče ter tedanjo uprizoritveno prakso;

» zna analitično in natančno raziskovati, razčlenjevati, interpretirati in vrednotiti uprizoritvene

in estetske kvalitete ter posebnosti renesančnega gledališča, plesa in pripadajoče glasbe;

» kritično razlikuje med ljudskimi in družabnimi plesi ter usvoji in uporabi pojme pastoralna

igra, opera, commedia dell’arte, maska, improvizacija, dvorni balet v pozni renesansi, razvoj plesne teorije.



TERMINI

◦ renesančni družabni ples ◦ ljudski plesi ◦ pastoralna igra ◦ opera ◦ commedia dell'arte ◦ maska ◦ improvizacija ◦ dvorni balet



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Dijak izkaže znanje pisno;

» dijak izkaže znanje ustno.



29





0


2

:

8

0

/

/

/



GLEDALIŠČE IN PLES V SREDNJEM VEKU 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: opredeli srednjeveško gledališče in tedanjo uprizoritveno prakso, tj. uprizarjanje duhovnih iger v cerkvah in pred njimi (na trgih), poganske obrede ter razvoj tradicionalnih plesov;



(2.1.1.1)

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti ritualne in gledališke ter estetske kvalitete in posebnosti obdobja ter usvaja in uporablja pojme, kot so koral, poganski rituali in liturgija, slavljenje hostije, binkošti, liturgična drama, mirakel, moraliteta, misterij, pasijon, ciklične igre/simultano uprizarjanje;

O: spozna Vidov ples, mrtvaški ples (Dance macabre) in prve družabne plese v srednjem veku.



(1.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli in opiše srednjeveško gledališče in tedanjo uprizoritveno prakso, tj. uprizarjanje

duhovnih iger v cerkvah in pred njimi (na trgih), poganske obrede ter razvoj tradicionalnih plesov;

» pojasni ritualne in gledališke ter estetske kvalitete in posebnosti obdobja ter zna uporabiti

pojme, kot so koral, poganski rituali in liturgija, slavljenje hostije, binkošti, liturgična drama, mirakel, moraliteta, misterij, pasijon, ciklične igre/simultano uprizarjanje;

» pozna in opiše Vidov ples, mrtvaški ples (Dance macabre) in prve družabne plese v

srednjem veku.



TERMINI

◦ koral ◦ poganski rituali in liturgija ◦ hostija ◦ binkošti ◦ mirakel ◦ moraliteta ◦ misterij ◦ pasijon ◦ Vidov ples ◦ mrtvaški ples (Dance macabre)



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Dijak izkaže znanje pisno;

» dijak izkaže znanje ustno.



30





0


2

:

8

0

/

/



4) GLEDALIŠKO-PLESNA /

5

2

0

2

.



USTVARJALNOST OD 2

1

.

7

1



MEŠČANSKEGA OBDOBJA DO



MODERNE DOBE

OBVEZNO



OPIS TEME

V obdobjih med meščanskim obdobjem, klasičnim baletom in evropsko romantiko ter začetkom 20. stoletja in nastopom moderne dobe ter pionirji sodobnega plesa se dijak seznani z začetki romantičnega baleta in meščanske drame ter s takratno uprizoritveno prakso. Pri tem spozna balet akcije (ballet d’action); opredeli evropski romantični ples, gledališče in najpomembnejše balete ter se seznani s ključnimi avtorji baletne glasbe.

V obdobju začetka 20. stoletja, nastopa moderne dobe ter pionirjev/pionirk sodobnega plesa se dijak sreča s pojmom fin de sièecle in začetkom 20. stoletja, takratnimi družbenimi spremembami in novim občutkom modernosti, z značilnostmi plesnih in gledaliških reform na začetku 20. stoletja in njihovim vplivom na tedanjo evropsko, ameriško in slovensko uprizoritveno prakso. Pri tem raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti gledaliških reformistov, ki osvobajajo gledališče in ga konstituirajo kot avtonomno umetniško formo (E. G. Craig, A. Appia); prav tako posebnosti plesnih reformistov na začetku 20. stoletja, ko telo postane avtonomno izrazno sredstvo (E. J. Dalcroze, I. Duncan, R. St. Denis in T. Shawn, L. Fuller). Spoznava pojme industrializacija, avtomatizacija, fin de sièecle, dekadenca, simbolizem, nova senzibilnost, bohemizem, spleen, Gesamtkunstwerk, nadmarioneta, Monte Verita, euritmika, abstrakcija, novi rituali, imaginacija, feminizem, teozofija, art nouevau (secesija), litografija, pointilizem, radij itd.



31

0

2

:

8

0

/

/

/



ZAČETEK 20. STOLETJA, NASTOP MODERNE DOBE 5202. TER PIONIRJI SODOBNEGA PLESA 21.71

CILJI

Dijak:

O: opredeli fin de sièecle in začetek 20. stoletja, označi družbene spremembe in novi občutek modernosti, spozna značilnosti plesnih in gledaliških reform na začetku 20. stoletja in njihov vpliv na tedanjo evropsko, ameriško in slovensko uprizoritveno prakso;



(2.2.1.1 | 5.1.3.1)

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti gledaliških reformistov, ki osvobajajo gledališče in ga konstituirajo kot avtonomno umetniško formo (E. G. Craig, A. Appia);

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti plesnih reformistov na začetku 20. stoletja, ko telo postane avtonomno izrazno sredstvo (E. J. Dalcroze, I. Duncan, R. St. Denis in T. Shawn, L. Fuller);

O: usvaja in uporablja pojme industrializacija, avtomatizacija, fin de sièecle, dekadenca, simbolizem, nova senzibilnost, bohemizem, spleen, Gesamtkunstwerk, nadmarioneta, Monte Verita, euritmika, abstrakcija, novi rituali, imaginacija, feminizem, teozofija, art nouevau (secesija), litografija, pointilizem, radij;



(4.1.1.1)

I: med raziskovanjem in iskanjem podatkov s pomočjo spletnih orodij razvija digitalno pismenost, vključno z varno in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij.



(4.4.2.1 | 4.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli značilnosti obdobja fin de siècle in začetka 20. stoletja;

» analizira ključne družbene spremembe ter pojasni novi občutek modernosti;

» opiše značilnosti plesnih in gledaliških reform na začetku 20. stoletja;

» razloži vpliv teh reform na evropsko, ameriško in slovensko uprizoritveno prakso;

» opiše in pojasni uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti gledaliških reformistov, ki

osvobajajo gledališče in ga konstituirajo kot avtonomno umetniško formo (E. G. Craig, A. Appia);



32

0

2

:

8

0

/

/

/



» opiše in pojasni uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti plesnih reformistov na 5202 začetku 20. stoletja, ko telo postane avtonomno izrazno sredstvo (E. J. Dalcroze, I. Duncan, .21 R. St. Denis in T. Shawn, L. Fuller); .71

» razloži pomen izbranih pojmov (industrializacija, avtomatizacija, fin de siècle, dekadenca,

simbolizem, nova senzibilnost, bohemizem, spleen, Gesamtkunstwerk, nadmarioneta, Monte Verità, euritmika, abstrakcija, novi rituali, imaginacija, feminizem, teozofija, art nouveau – secesija, litografija, pointilizem, radij) ter jih smiselno uporabi pri analizi družbenih, umetniških in uprizoritvenih pojavov na prelomu 19. in 20. stoletja.



TERMINI

◦ industrializacija ◦ avtomatizacija ◦ fin de sièecle ◦ dekadenca ◦ simbolizem ◦ nova senzibilnost ◦ bohemizem ◦ spleen ◦ Gesamtkunstwerk ◦ nadmarioneta ◦ Monte Verita ◦ euritmika ◦ abstrakcija ◦ imaginacija ◦ feminizem ◦ teozofija ◦ art nouevau (secesija) ◦ litografija ◦ pointilizem ◦ radij



33





0


2

:

8

0

/

/

/



MEŠČANSKO OBDOBJE, KLASIČNI BALET IN 5202. EVROPSKA ROMANTIKA 21.71

CILJI

Dijak:

O: se seznanja z začetki romantičnega baleta in meščanske drame ter s takratno uprizoritveno prakso;



(1.3.2.1)

O: spoznava balet akcije (ballet d’action);

O: spoznava evropski romantični ples, gledališče in najpomembnejše balete ter se seznanja s ključnimi avtorji baletne glasbe.



(2.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže znanje o začetkih romantičnega baleta in meščanske drame ter s takratno

uprizoritveno prakso;

» poglobljeno pozna balet akcije (ballet d’action);

» natančno opredeli evropski romantični ples, gledališče in najpomembnejše balete ter pozna

ključne avtorje baletne glasbe.



TERMINI

◦ balet akcije (ballet d'action)



34





0


2

:

8

0

/

/



5) GLEDALIŠKO-PLESNA /

5

2

0

2

.



USTVARJALNOST OD RAZVOJA 2

1

.

7

1



SODOBNEGA PLESA DO



AMERIŠKEGA SODOBNEGA



PLESA PO DRUGI SVETOVNI



VOJNI

OBVEZNO



OPIS TEME

Tema obravnava razvoj sodobnega plesa z osredotočenostjo na nemški izrazni ples (Ausdrucktanz), njegove značilnosti in tedanjo uprizoritveno prakso (labanotacija, eukinetika, ikozaeder, gibalni tok, ekspresija). Vključuje pregled zgodovinskih avantgard 20. stoletja, kot so dadaizem, futurizem, kubizem, nemški Bauhaus in ruska avantgarda, ter povezane pojme in termine (dada, Cabaret Voltaire, kaotičnost, performans, happening, manifest, futuristična sinteza, kubizem, triadni balet, biomehanika, taylorizem). Dijaki se seznanijo tudi z baletno uprizoritveno prakso v prvih treh desetletjih 20. stoletja, zlasti z ruskim in švedskim baletom ter pomembnimi ustvarjalci: S. P. Djagilev, V. Nižinski, B. Nižinska, G. Balanchin in M. Fokin. Pri ameriškem sodobnem plesu v tridesetih letih 20. stoletja se uporablja termine, kot so sistematizacija, tehnika graham, kontrakcija, release, gravitacija, balans. Poglavje se osredotoča tudi na pionirje in pionirke sodobnega plesa na Slovenskem: vrednotenje in interpretacija plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti začetnikov sodobnega plesa na Slovenskem (P. in P. Mlakar, M. Vidmar in K. Delak). Sledijo ideje modernega gledališča: B. Brecht in A. Artaud, usvajanje terminov epsko gledališče, epska drama, potujitev, reteatralizacija, spektakel, gledališče krutosti. Poglavje se sklene z ameriškim sodobnim plesom po drugi svetovni vojni, ko nastopijo abstraktni ekspresionizem, modernizem, beatniki, popart, naključje, notranja dinamika, dihotomija; razčlenjuje, interpretira in vrednoti se Cunninghamov in Cageov vpliv na elektronsko glasbo, na razvoj plesnega filma in računalniških programov.



35

0

2

:

8

0

/

/

/



RAZVOJ SODOBNEGA PLESA, NEMŠKI IZRAZNI PLES 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: opredeli temeljne značilnosti nemškega izraznega plesa (Ausdrucktanz) ter tedanjo uprizoritveno prakso;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete izraznega ali ekspresionističnega plesa, spoznava dela R. Labana, M. Wigman in vlogo koreografije Zelena miza K. Joosa v nacistični Nemčiji;

O: usvaja in uporablja pojme labanotacija, eukinetika, ikozaeder, gibalni tok, ekspresija, Hexentanz, tekmovanje A. I. D. leta 1932 v Parizu;



(1.1.2.2)

I: prepoznava vpliv umetniških praks na zdravje in dobrobit ter zavedanje varnostnih vidikov v umetniškem kontekstu.



(3.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» natančno opredeli temeljne značilnosti nemškega izraznega plesa (Ausdrucktanz) ter

tedanjo uprizoritveno prakso;

» natančno in analitično razišče, razčleni ter interpretira uprizoritvene in estetske značilnosti

izraznega in ekspresionističnega plesa;

» ovrednoti pomen del Rudolfa Labana in Mary Wigman ter pojasni vlogo koreografije Zelena

miza Kurta Joosa v kontekstu nacistične Nemčije;

» zna teoretično pojasniti in praktično uporabiti pojme labanotacija, eukinetika, ikozaeder,

gibalni tok, ekspresija ter interpretira pomen koreografije Hexentanz in zgodovinskega dogodka – tekmovanja A.I.D. leta 1932 v Parizu – v kontekstu razvoja sodobnega plesa.



TERMINI

◦ labanotacija ◦ eukinetika ◦ gibalni tok ◦ ekspresija ◦ Hexentanz



36





0


2

:

8

0

/

/

/



ZGODOVINSKE AVANTGARDE 20. STOLETJA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: opredeli temeljne značilnosti zgodovinskih avantgardnih gibanj do poznih tridesetih let 20. stoletja in uprizoritveno prakso posameznih avantgardnih tokov (dadaizem, futurizem, kubizem, nemški Bauhaus in ruska avantgarda);

O: interpretira in vrednoti gledališke, plesne, uprizoritvene (performativne) in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avantgardnih tokov ter posameznih avtorjev, kot so F. Picabia (Realache), F. T. Marinetti (manifest futurističnega plesa), V. de Saint-Point (manifest futurističnega poželenja), P. Picasso, V. Kandinski, gibanje Bauhaus in O. Schlemmer, ruska avantgarda in V. E. Meyerhold;

O: usvoji in uporabi pojme ter termine dada, Cabaret Voltaire, kaotičnost, performans, happening, manifest, futuristična sinteza, kubizem, triadni balet, biomehanika, taylorizem ter raziskuje in opredeljuje vpliv avantgardnih gibanj na balet v prvih treh desetletjih 20. stoletja; raziskuje, opredeljuje in razčlenjujejo slovensko zgodovinsko avantgardo in retro avantgardo;

I: krepi interes za različne oblike izražanja in kritičnega vrednotenja različnih stališč do plesne in gledališke umetnosti.



(2.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zna opredeliti temeljne značilnosti zgodovinskih avantgardnih gibanj do poznih tridesetih let

20. stoletja in uprizoritveno prakso posameznih avantgardnih tokov (dadaizem, futurizem, kubizem, nemški Bauhaus in ruska avantgarda);

» interpretira in analitično ovrednoti gledališke, plesne, uprizoritvene (performativne) in

estetske značilnosti izbranih avantgardnih tokov;

» prepozna posebnosti posameznih avtorjev in njihovih del (npr. F. Picabia – Relâche, F. T.

Marinetti – manifest futurističnega plesa, V. de Saint-Point – manifest futurističnega poželenja, P. Picasso, V. Kandinski, gibanje Bauhaus in O. Schlemmer, ruska avantgarda in V. E. Meyerhold);

» pojasni vpliv teh tokov in avtorjev na razvoj sodobnih uprizoritvenih praks;

» pojasni pomen pojmov ( dada, Cabaret Voltaire, kaotičnost, performans, happening,

manifest, futuristična sinteza, kubizem, triadni balet, biomehanika, taylorizem) ter jih smiselno uporabi pri analizi in interpretaciji avantgardnih uprizoritvenih praks in vpliva teh



37

0

2

:

8

0

/

/

/



gibanj na balet v prvih treh desetletjih 20. stoletja; opredeli in razčleni značilnosti slovenske 5202 zgodovinske avantgarde in retro avantgarde. .21.71

TERMINI

◦ dadaizem ◦ futurizem ◦ kubizem ◦ nemški Bauhaus ◦ ruska avantgarda



38





0


2

:

8

0

/

/

/



BALET V PRVIH TREH DESETLETJIH 20. STOLETJA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spozna baletno uprizoritveno prakso v prvih treh desetletjih 20. stoletja, predvsem ruski in švedski balet;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti estetske kvalitete ter posebnosti del ruskih eksperimentatorjev; interpretira in vrednoti pomen S. P. Djagileva, dela V. Nižinskega, B. Nižinske, G. Balanchina, M. Fokina idr.



(4.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» kritično reflektira baletno uprizoritveno prakso v prvih treh desetletjih 20. stoletja, predvsem

ruski in švedski balet;

» analizira in interpretira estetske značilnosti del ruskih eksperimentatorjev;

» pojasni in ovrednoti pomen Sergeja Djagileva ter del V. Nižinskega, B. Nižinske, G.

Balanchina, M. Fokina idr.



TERMINI

◦ ruski balet ◦ švedski balet



39





0


2

:

8

0

/

/

/



AMERIŠKI SODOBNI PLES PO DRUGI SVETOVNI 5202. VOJNI 21.71

CILJI

Dijak:

O: poglablja znanje o ameriškem sodobnem plesu po drugi svetovni vojni, o povezavi med tedanjo uprizoritveno prakso in različnimi umetnostnimi zvrstmi; raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke, uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev (M. Cunningham – v povezavi z J. Cageom in R. Rauschenbergom, A. Nikolais, P. Taylor in A. Ailey);

O: usvaja in uporablja pojme in termine abstraktni ekspresionizem, modernizem, beatniki, popart, naključje, notranja dinamika, dihotomija; razčlenjuje, interpretira in vrednoti Cunninghamov in Cageov vpliv na elektronsko glasbo, na razvoj plesnega filma in računalniških programov; spoznava, razčlenjuje in interpretira prevedeno beatniško prozo in poezijo (A. Ginsberg, W. S. Burrougs, J. Kerouac).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli ameriški sodobni ples po drugi svetovni vojni ter tedanjo uprizoritveno prakso in

povezavo med različnimi umetnostnimi zvrstmi; opiše in pojasni plesne, gledališke, uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev (M. Cunningham – v povezavi z J. Cageom in R. Rauschenbergom, A. Nikolais, P. Taylor in A. Ailey);

» pravilno uporabi pojme in termine abstraktni ekspresionizem, modernizem, beatniki, popart,

naključje, notranja dinamika, dihotomija; pojasni Cunninghamov in Cageov vpliv na elektronsko glasbo, na razvoj plesnega filma in računalniških programov; pozna, razčleni in interpretira prevedeno beatniško prozo in poezijo (A. Ginsberg, W. S. Burrougs, J. Kerouac).



TERMINI

◦ abstraktni ekspresionizem ◦ modernizem ◦ beatniki ◦ popart ◦ notranja dinamika ◦ dihotomija



40





0


2

:

8

0

/

/

/



PIONIRJI IN PIONIRKE SODOBNEGA PLESA NA 5202. SLOVENSKEM 21.71

CILJI

Dijak:

O: spoznava začetke slovenskega sodobnega plesa na začetku 20. stoletja ter tedanjo uprizoritveno prakso;

O: razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti začetnikov sodobnega plesa na Slovenskem (P. in P. Mlakar, M. Vidmar in K. Delak);

I: oblikuje kritičen pogled na izbrana reprezentativna dela svetovne in slovenske plesne in gledališke umetnosti.



(2.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zna natančno opredeliti začetke slovenskega sodobnega plesa na začetku 20. stoletja ter

tedanjo uprizoritveno prakso;

» analitično razčleni in poglobljeno interpretira in ovrednoti plesne, gledališke in estetske

kvalitete ter posebnosti začetnikov sodobnega plesa na Slovenskem (P. in P. Mlakar, M. Vidmar in K. Delak).



41





0


2

:

8

0

/

/

/



IDEJE MODERNEGA GLEDALIŠČA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z idejami modernega gledališča v prvi polovici 20. stoletja in s tedanjo uprizoritveno prakso; raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti gledališke in estetske kvalitete B. Brechta in A. Artauda;

O: usvaja in uporablja termine, kot so epsko gledališče, epska drama, potujitev (Verfremdung), reteatralizacija, spektakel, gledališče krutosti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna ideje modernega gledališča v prvi polovici 20. stoletja in tedanjo uprizoritveno

prakso; analitično razišče, razčleni, interpretira in ovrednoti gledališke in estetske kvalitete B. Brechta in A. Artauda;

» pojasni pomen terminov (epsko gledališče, epska drama, potujitev (Verfremdung),

reteatralizacija, spektakel, gledališče krutosti) ter jih smiselno uporabi pri analizi in interpretaciji izbranih uprizoritvenih praks.



TERMINI

◦ epsko gledališče ◦ epska drama ◦ potujitev (Vefremdung) ◦ reteatralizacija ◦ spektakel ◦ gledališče krutosti



42





0


2

:

8

0

/

/

/



AMERIŠKI SODOBNI PLES V TRIDESETIH LETIH 20. 5202. STOLETJA 21.71

CILJI

Dijak:

O: spoznava ameriški sodobni ples v tridesetih letih 20. stoletja; raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev in njihovih del (M. Graham, D. Humprey, C. Weidman);

O: usvoji in uporabi pojme in termine sistematizacija, tehnika graham, kontrakcija, release, gravitacija, balans itd.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna značilnosti ameriškega sodobnega plesa v tridesetih letih 20. stoletja; analitično

razišče, razčleni, interpretira in ovrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev in njihovih del (M. Graham, D. Humprey, C. Weidman);

» pojasni pomen pojmov in terminov (sistematizacija, tehnika Graham, kontrakcija, release,

gravitacija, balans ipd.) ter jih smiselno uporabi.



TERMINI

◦ sistematizacija ◦ tehnika graham ◦ kontrakcija ◦ release ◦ gravitacija ◦ balans



43





0


2

:

8

0

/

/



6) GLEDALIŠKO-PLESNA /

5

2

0

2

.



USTVARJALNOST V OBDOBJU 2

1

.

7

1



MED POSTMODERNIM PLESOM



IN KONCEPTUALNIM PLESOM

OBVEZNO



OPIS TEME

Gledališko-plesna ustvarjalnost vobdobju med postmodernim plesom in konceptualnim plesom vključuje poglavja Postmoderni ples in Judson Dance Theatre, Evropsko plesno gledališče, Razvoj evropskega modernega gledališča, Performans in sodobni gledališki koncepti in Konceptualni ples. Pri tem se dijak ob Postmodernem plesu in Judson Dance Theatru sreča s temeljnimi karakteristikami postmodernizma, obdobjem in okoliščinami ameriškega postmodernega plesa v letih od 1960 do 1975 in tedanjo uprizoritveno prakso; interpretira in vrednoti plesne kvalitete izbranih avtorjev in njihovih del (T. Brown, S. Paxton, Y. Rainier, Judson Church Theatre, J. Limon); uporablja pojme medbesedilnost, simultanost, gravitacija, kontaktna improvizacija, fluid in flow. Pri poglavju Evropsko plesno gledališče dijak raziskuje plesne in gledališke kvalitete ter posebnosti avtorjev nemškega plesnega teatra (J. Kresnik, S. Waltz in P. Bausch); interpretira plesne in estetske kvalitete predstavnikov belgijskega »plesnega booma«. Pri Razvoju evropskega modernega gledališča dijak opredeli razvoj evropskega modernega gledališča; ob tem raziskuje in vrednoti plesne in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev, njihovih idej in uprizoritvenih del (J. Grotowski, E. Barba, R. Wilson, P. Brook); ter usvoji pojme gledališče čiste forme, gledališki laboratorij, revno gledališče, prazen prostor. Pri poglavju Performans in sodobni gledališki koncepti spozna performans kot samostojno uprizoritveno prakso; ob tem raziskuje in vrednoti uprizoritvene kvalitete ter posebnosti začetnih performansov J. Fabra. V skupini ciljev Konceptualni ples raziskuje in interpretira diskurzivne kvalitete konceptualnega plesa, spoznava dela J. Bela, X. Le Roya, J. Burrowsa idr. ter širši okvir uprizoritvenih umetnosti od leta 2000 naprej; uporabi pojme konceptualni ples, diskurz, hiperrealnost, sobivanje, politike plesa, družbena koreografija, razširjena koreografija, koreografija problemov.



44

0

2

:

8

0

/

/

/



POSTMODERNI PLES IN JUDSON DANCE THEATRE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava glavne karakteristike postmodernizma, obdobje in okoliščine ameriškega postmodernega plesa v letih od 1960 do 1975 in tedanjo uprizoritveno prakso ter povezavo med različnimi umetnostnimi zvrstmi;



(1.3.2.1)

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev in njihovih del (T. Brown, S. Paxton, Y. Rainier, Judson Church Theatre, J. Limon; nove sistematizacije plesnih tehnik);



(1.3.1.1)

O: spoznava in uporablja pojme in termine citati, medbesedilnost, simultanost, gravitacija, kontaktna improvizacija, fluid in flow;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti delo članic in članov Judson Church Theatra prve in naslednjih generacij: L. Childs, D. Gordon, A. Hay, R. Morris, M. Monk, K. King, P. Neville.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli glavne karakteristike postmodernizma, obdobje in okoliščine ameriškega

postmodernega plesa v letih od 1960 do 1975 in tedanjo uprizoritveno prakso ter povezavo med različnimi umetnostnimi zvrstmi;

» razloži plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev in njihovih del

(T. Brown, S. Paxton, Y. Rainier, Judson Church Theatre, J. Limon; nove sistematizacije plesnih tehnik);

» pozna in kritično uporabi pojme ter termine citati, medbesedilnost, simultanost, gravitacija,

kontaktna improvizacija, fluid in flow;

» razloži delo članic in članov Judson Church Theatra prve in naslednjih generacij: L. Childs,

D. Gordon, A. Hay, R. Morris, M. Monk, K. King, P. Neville.



TERMINI

◦ citati ◦ medbesedilnost ◦ simultanost ◦ gravoitacija ◦ kontaktna improvizacija ◦ fluid ◦ flow



45





0


2

:

8

0

/

/

/



EVROPSKO PLESNO GLEDALIŠČE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava in opredeljuje glavne karakteristike evropskega plesnega gledališča;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev nemškega plesnega teatra in njihovih uprizoritvenih del (J. Kresnik, S. Waltz in P. Bausch);

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti predstavnikov belgijskega »plesnega booma« in izbranih avtorjev (A. T. de Keersmaeker, W. Vandekeybus, DV 8, J. Nadj);



(4.1.1.1)

O: povezuje znanje o evropskem plesnem gledališču z začetki slovenskega plesnega gledališča.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opredeli glavne karakteristike evropskega plesnega gledališča;

» razloži plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev nemškega

plesnega teatra in njihovih uprizoritvenih del (J. Kresnik, S. Waltz in P. Bausch);

» pojasni plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti predstavnikov belgijskega

»plesnega booma« in izbranih avtorjev (A. T. de Keersmaeker, W. Vandekeybus, DV 8, J. Nadj);

» zna povezati znanje o evropskem plesnem gledališču z začetki slovenskega plesnega

gledališča.



46





0


2

:

8

0

/

/

/



RAZVOJ EVROPSKEGA MODERNEGA GLEDALIŠČA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava razvoj evropskega modernega gledališča;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti izbranih avtorjev, njihovih idej in uprizoritvenih del (J. Grotowski, E. Barba, R. Wilson, P. Brook);

O: usvaja in uporablja pojme in termine gledališče čiste forme, gledališki laboratorij, revno gledališče, prazen prostor.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna razvoj evropskega modernega gledališča.



TERMINI

◦ gledališče čiste forme ◦ gledališki laboratorij ◦ revno gledališče ◦ prazen prostor



47





0


2

:

8

0

/

/

/



PERFORMANS IN SODOBNI GLEDALIŠKI KONCEPT 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spozna performans kot samostojno uprizoritveno prakso;

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti začetnih performansov J. Fabra.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna performans kot samostojno uprizoritveno prakso;

» pojasni uprizoritvene in estetske kvalitete ter posebnosti začetnih performansov J. Fabra.



TERMINI

◦ performans



48





0


2

:

8

0

/

/

/



KONCEPTUALNI PLES 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti uprizoritvene in diskurzivne kvalitete konceptualnega plesa, spoznava dela J. Bela, X. Le Roya, J. Burrowsa, M. Monnier, M. Ingvarsten in tudi osnovne elemente W. Forsytha ter širši okvir uprizoritvenih umetnosti od leta 2000 naprej;

O: uporablja pojme konceptualni ples, diskurz, hiperrealnost, sobivanje, politike plesa, družbena koreografija, razširjena koreografija, koreografija problemov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pojasni uprizoritvene in diskurzivne kvalitete konceptualnega plesa, pozna dela J. Bela, X.

Le Roya, J. Burrowsa, M. Monnier, M. Ingvarsten in tudi osnovne elemente W. Forsytha ter širši okvir uprizoritvenih umetnosti od leta 2000 naprej;

» uporabi pojme konceptualni ples, diskurz, hiperrealnost, sobivanje, politike plesa, družbena

koreografija, razširjena koreografija, koreografija problemov.



TERMINI

◦ konceptualni ples ◦ diskurz ◦ hiperrealnost ◦ sobivanje ◦ politika plesa ◦ družbena koreografija ◦ razširjena koreografija ◦ koreografija problemov



49





0


2

:

8

0

/

/



7) RAZVOJ SLOVENSKEGA /

5

2

0

2

.



SODOBNEGA PLESA OD DRUGE 21

.

7

1



POLOVICE 20. STOLETJA DO



DANES

OBVEZNO



OPIS TEME

Tema Razvoj slovenskega sodobnega plesa v drugi polovici 20. stoletja do danes razpira področje razvoja sodobnega plesa na Slovenskem do njegove postopne institucionalizacije v osemdesetih in devetdesetih letih; ob tem dijak raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti sodobnoplesnih avtorjev, njihovih uprizoritvenih del in pomen skupin (Ž. Kraigher, J. Knez, M. Vogelnik, K. Hribar in Plesni teater Ljubljana); prav tako interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti gledaliških in sodobnoplesnih avtorjev in njihovih del (I. Kovač (En-knap), M. Bučar, M. Farič, M. Delak, B. Potočan, S. Ožbolt, M. Kline, L. Jurišić, G. Luštek in R. Hribar, M. Reiter, J. Menger, J. Konjar, I. Tomažin, A. Podrzavnik, J. Janša, M. Pograjc, S. Horvat, D. de Brea, B. Jablanovec, T. Janežič, J. Lorenci idr.).



50

0

2

:

8

0

/

/

/



RAZVOJ SODOBNEGA PLESA NA SLOVENSKEM DO 5202. NJEGOVE POSTOPNE INSTITUCIONALIZACIJE V 21. OSEMDESETIH IN DEVETDESETIH LETIH 71



CILJI

Dijak:

O: spoznava razvoj sodobnega plesa na Slovenskem do njegove postopne institucionalizacije v osemdesetih in devetdesetih letih;



(1.3.5.1 | 1.3.2.1)

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti sodobnoplesnih avtorjev, njihovih uprizoritvenih del in pomen skupin (Ž. Kraigher, J. Knez, M. Vogelnik, K. Hribar in Plesni teater Ljubljana);

O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti gledaliških in sodobnoplesnih avtorjev in njihovih del (I. Kovač (En-knap), M. Bučar, M. Farič, M. Delak, B. Potočan, S. Ožbolt, M. Kline, L. Jurišić, G. Luštek in R. Hribar, M. Reiter, J. Menger, J. Konjar, I. Tomažin, A. Podrzavnik, J. Janša, M. Pograjc, S. Horvat, D. de Brea, B. Jablanovec, T. Janežič, J. Lorenci idr.).



(1.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna razvoj sodobnega plesa na Slovenskem do njegove postopne institucionalizacije v

osemdesetih in devetdesetih letih;

» pojasni in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti sodobno plesnih

avtorjev, njihovih uprizoritvenih del in pomen skupin (Ž. Kraigher, J. Knez, M. Vogelnik, K. Hribar in Plesni teater Ljubljana);

» ovrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti gledaliških in

sodobnoplesnih avtorjev in njihovih del (I. Kovač (En-knap), M. Bučar, M. Farič, M. Delak, B. Potočan, S. Ožbolt, M. Kline, L. Jurišić, G. Luštek in R. Hribar, M. Reiter, J. Menger, J. Konjar, I. Tomažin, A. Podrzavnik, J. Janša, M. Pograjc, S. Horvat, D. de Brea, B. Jablanovec, T. Janežič, J. Lorenci idr.).



51

0

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. Dijak izkaže znanje: 21.71 » pisno;

» ustno;

» analiza primerov;

» referat ali predstavitev;

» diskusija v razredu;

» praktična naloga;

» projektno delo.



52





0


2

:

8

0

/

/



8) SAMOSTOJNA /

5

2

0

2

.



INTERPRETACIJA IN ANALIZA 2

1

.

7

1



VSEBIN IN KONCEPTOV:



REFLEKSIJA IN ANALIZA

OBVEZNO



OPIS TEME

Pri poglavju Samostojna interpretacija in analiza vsebin in konceptov: refleksija in analiza gre v prvi vrsti za omogočanje znanja in sposobnosti samostojnega vrednotenja predstav in fenomenov na področju sodobnih scenskih umetnosti; tu dijak raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti gledaliških in sodobnoplesnih avtorjev in aktualnih predstav na področju sodobnih scenskih umetnosti ter jih zna povezati z zgodovinskimi koncepti. Hkrati se spodbuja artikulacijo in reflektiran pristop k beleženju izbranih plesnih in gledaliških fenomenov in analizi aktualne produkcije.



SAMOSTOJNA INTERPRETACIJA IN ANALIZA VSEBIN

IN KONCEPTOV: REFLEKSIJA IN ANALIZA



CILJI

Dijak:

O: samostojno vrednoti predstave in fenomene na področju sodobnih scenskih umetnosti;



(1.3.1.1)

I: uporablja plesno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov;



(5.1.2.1 | 5.3.1.1)

I: pri iskanju informacij o zgodovini plesa, ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja digitalno tehnologijo;



(4.2.1.1 | 4.3.1.1)

I: prek spoznavanja skupnih evropskih kulturnih korenin oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšne skupnosti želi sooblikovati;



(5.1.3.1)



53

0

2

:

8

0

/

/

/



O: raziskuje, razčlenjuje, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter 5202 posebnosti gledaliških in sodobnoplesnih avtorjev in aktualnih predstav na področju sodobnih .21 scenskih umetnosti ter jih zna povezati z zgodovinskimi koncepti; .71

O: artikulira in refleksivno pristopa k beleženju izbranih plesnih in gledaliških fenomenov in analizi aktualne produkcije;

I: vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» ovrednoti predstave in fenomene na področju sodobnih scenskih umetnosti;

» razčleni, interpretira in vrednoti plesne, gledališke in estetske kvalitete ter posebnosti

gledaliških in sodobnoplesnih avtorjev in aktualnih predstav na področju sodobnih scenskih umetnosti ter jih zna povezati z zgodovinskimi koncepti;

» izkaže sposobnost artikulacije in refleksivnega pristopa k beleženju izbranih plesnih in

gledaliških fenomenov in analizi aktualne produkcije.



54





0


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 7



POGLAVJIH



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

» Zbornik Teorije sodobnega plesa. Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 6. Zavod Maska, 2001.

» Rok Vevar: Ksenija, Xenia. Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960–1978. Zavod Maska,

2020.

» Andrew Hewitt: Družbena koreografija. Ideologija kot performans v plesu in vsakdanjem

gibanju. Zavod Maska, 2017.

» Živa Kraigher: Ko se zgodi ples. Zapisi, dokumenti, spomini. Zavod Maska, 2016.

» Pino Mlakar: PLES KOT UMETNOST IN GLEDALIŠČE. Mohorjeva družba, 1999.



55





0


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 7



56