Le kje so enaki pogoji za vsestranski razvoj?
Teden otroka je za nami! V preteklih dneh smo lahko o otrocih veliko slišali, o njih' smo razpravljali na različnih sestankih, njim je bila namenjena marsikatera prireditev, televizijska ali radijska oddaja ali pa komentar v časopisu.
O deklaracijah, geslih, sporočilih je bilo torej povedanega dovolj, zato jih pustimo ob strani in se ustavimo v našem domačem okolju, pri našem malčku ali šolarju.
Na vsakem koraku jih srečujemo, saj smo mlado mesto, z mladimi družinami, z veliko otroki. Pa velikokrat so čisto sami in veliko je takšnih. Vse bolj namreč prihaja do izraza, da je otrok, katerega družina zataji, prepuščen ulici. Druge alternative ni, ali pa je ta zgolj izjemna. Kje je torej pri nas toliko opevana družbena skrb za otroka? Pomislimo, koliko pre-prek je tu med teorijo in prakso! Koliko časa preteče, da odvzamejo družini otroka, nad katerim se starši nasilniško obnašajo? Veliko preveč, to je zagotovo!
Tudi sicer so družine z otroki, še posebej tiste z nižjimi
osebnimi dohodki, v vse bolj težkem položaju. Marsikateri zmanjkuje že za kruh in mleko, da o drugih stvareh, ki so na primer v šoli zaželene, niso pa obvezne, niti ne govorimo.V kako obupnem položaju se znajdejo ti otroci ni treba pou-
darjati, iz njega pa ni več daleč do kaznivih dejanj, ki so med otroci vse bolj pogosta. To še posebej, ker so naši otroci velikokrat nenadzorovani, cele do-poldneve ali popoldneve sami. Celodnevni šoli smo se odrekli, pa še marsičemu drugemu tudi.
Šola
je spet preložila več bremen na starše, to pa seveda spet pomeni vnaprejšnje razlike med otroki, saj bodo ti uspešni toliko,kot se bodo v njihovo delo vključevali starši. Kje je torej zagotavljanje vsem enakih pogojev za uspešen in zdrav razvoj?
Ni jih in jih tudi zaenkrat še ni videti, saj je naša družbena skrb v prvi vrsti oslonjena na
družino, dejstvo pa je, da tisti otrok, ki žvivi v srečnem, ljubljenem družinskem okolju, pomoči (razen morda finančne) ne potrebuje.
Ljudje smo silno različna bitja in dejstvo je, da si mnogi opravljanja starševske dolžnosti sploh ne zaslužijo. A tako pač je in največkrat je vse kar naredimo za otroka ki živi v takšni družini sočutje in zgro-ženost, kako je mogoče, da ta nima kruha, njegov oče pa kadi in pije . . .
Pa še na eno dejstvo je treba pomisliti. Tudi vsi otroci niso pridni, mnogi so že pravi nepridipravi (seveda ne po lastni krivdi). Veliko škode so pripravljeni narediti in če jih mimoidoči opozori, da ne govorimo, če si privošči še prijem za uho, je tu prava revolucija. Starši so pripravljeni takoj poseči vmes. V vzgojo njihovega otroka se pač ne bodo drugi vtikali!
Teden otroka je sicer za nami, pa vseeno pogosteje pomislimo na naše otroke, naredimo kaj več, da bodo zrasli v srečna, zdrava in zadovoljna bitja.
Mira Zakošek
-
Danes nagrade
inovatorjem
Danes popoldne ob 17. ari bodo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik podelili nagrade in priznanja inovatorje« občine Velenje. To pa bo tudi priložnost, da s« bodo za okroglo mizo pogovorili o inovacijskih dosežkih in problemih predvsem z vidi-. ka kakovosti.
Okroglo mizo pripravljajo Občinski sindikalni svet, Občinska raziskovalna skupnost in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica.	(mkp)
-I_-_1
Mi smo za model
m&i
Odpravljanje posledic neurja v Laškem
Pomoč aktivistov SZDL
V odpravljanje posledic katastrofalnih posledic neurij v občini Laško se vključujejo tudi medobčinske družbenopolitične organizacije. Tako so v četrtek v vasi Breza pri delih pomagali predstavniki občinskih organizacij socialistične zveze. Ob tem, da so se na mestu samem seznanili z zares hudimi posledicami, so pomagali pri kopanju jarkov za vodovod in pri sanaciji plazov. To seveda ni bila ne prva in ne zadnja akcija solidarnosti in pomoči prizadetim, tudi tokrat pa so se je udeležili vsi predstavniki občinske konference SZDL Mozirje.
j. p.
3. Ob občinskem prazniku
5.	Nasilje nad bolnimi
6.	Teden otroka
8. Dvignjeni zastor
Start uresničevanja enega najzahtevnejših tovrstnih projektov
Titovo Velenje, 12. oktobra 1989 številka 39 (995) cena 12.000 dinarjev
Gorenje kot sodobna
zahodna-skandi-navska korporacija
V Gorenju so že začeli s temeljito vsebinsko in oblikovno preobrazbo te sestavljene organizacije združenega dela, in to v okviru Projekta internacionalizacije Gorenja, pri katerem bo sodelovala tudi danska svetovalna organizacija Lisberg. Vsestranska preobrazba Gorenja pa je, kol jo ocenjujejo mnogi, eden najzahtevnejših projektov te vrste pri nas. In kakšen je cilj preobrazbe? »Gorenje želimo preoblikovati v močno, zdravo, razvojno učinkovito, v svet odprto samoupravno gospodarsko združbo«, meni predsednik poslovodnega odbora Gorenja, magister Herman Rigelnik. »V korporacijo, ki bo zagotovila precej višjo kakovost življenja v njej zaposlenih delavcev, saj načrtujemo že v doglednem času osebne dohodke nad 1000 zahodnonemških mark v dinarjih in okrog 8 % akumulacije«.
Razvoj zagotavljajo le primerljiv zaslužek in raizvojni rezultati na visokokonkurenčnem
trjgu
(Gorenje ustvarja, kot je znano, vse: večji del prometa na tujih tr-gihi. kjer se sooča s konkurenco po»djetij iz vsega sveta. Nobenega dvoma ni, da zagotavlja raz-vojj le primerljiv zaslužek in raz-vojjni rezultati na tem visokokon-kutrenčnem trgu. Z oblikovanjem Gosrenja kot sodobne zahodne — skaandinavske korporacije se tako želijo približati konkurentom iz rrazvitega sveta, tako po ustroju, načinu delovanja, pa tudi po reztultatih. To pa hkrati pomeni uspposobitev za izzive evropskega trg%a po letu 1992.
C Odgovor Gorenja na izzive okoiolja, doma in na tujem, je — kreepifev sposobnosti za spremembe i in ustrezna dejavnostna strate-gijaja. Pri tem jim bo prav gotovo v ppomoč tudi ena od stalnic — GoDrenjeve temeljne vrednote, usnmerjene k človeku in človeka vreednemu življenju.
Prrogram desetih koorakov
[Danska svetovalna organizacija Liskberg je ponudila program tako imeenovanih 10 korakov za sprožanje ! procesa sprememb v Gorenju. Prvva dva koraka so začeli simbo-ličnno uresničevati ta torek, 10. ok-tobora. Predvidevata pa strateški prepgled trenutnih razmer in oceno s strateške prihodnosti za sedanja i poslovna področja Gorenja. Sleedilo naj bi oblikovanje korpo-raci:ijske poslovne strategije, pa oblilikovanje arhitekture korpora-cijslske organizacije itd. Najpoz-nejeje v dveh letih pa bi se že mo-ralele pokazati prednosti celotnega f projekta.
Poslovno dejavnost Gorenja so razdelili na 14 planskih področij, vsako področje pa pokriva planska skupina, sestavljena iz 6 do 7 ključnih poslovodnih
delavcev, ki ima tudi svojega
konzultanta firme Lisberg. Planske skupine obravnavajo na konferencah najpomembnejša vprašanja oziroma problematiko planskega področja. Na konferencah obdelujejo teme, poročajo o delu v času med konferencami in si razdelijo naloge. Vsak član planske skupine angažira za izvedbo prejetih zadolžitev 5 do 6 sodelavcev. Torej bo v proces preobrazbe Gorenja neposredno vključenih blizu 600 ključnih poslovodnih in strokovnih delavcev Gorenja.
Junija 1990 bodo planske skupine predstavila strateška poročila.
S Projektom internacionalizacija Gorenja bo določena divi-zionalizacija Gorenja, korpora-cijska strategija v matriki industrije — trgi in razvoj korporacij-ske sposobnosti za spremembe (stil vodenja, politika organizacijske strukturiranosti, pomen ljudi in njihova vloga in informacijski sistem za spremljanje), oblikovane bodo strategije za strateške poslovne enote in izveden proces strateškega podjetniškega planiranja in korporacij-ske poslovne strategije.
Poudariti je treba, da so se v Gorenju odločili, da povabijo k sodelovanju pri preobrazbi Gorenja tudi tujo svetovalno ustanovo, da bi pridobili zlasti praktična znanja in izkušnje, ki jih sami nimajo, nimajo jih pa niti naše svetovalne in znanstvene institucije. Gre torej za prenos praktičnih izkušenj in uporabnih znanj iz tujega sveta v Gorenje.
(dalje na 3. strani)
Pretfredstavitve projekta Internacionalizacije Gorenja, ki postaja sodobna svetovna korporacija, spo-sobrobna preživeti tudi v najbolj zapletenih ekonomskih pogojih, so se med drugim udeležili gospod Jespersen s soprogo, ambasador kraljevine Danske v SFRJ, gospod Leif Jorgensen, pred-svetovne organizacije KPMG Lisberg, predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik, LS Dušan Šinigoj, predsednik ZSS Miha Ravnik, podpredsednik skupščine SRS Jože drugi.
Naložba Rekovega APS-a pridobitev za vse
Tehnični pregledi tudi doma
Že pred petimi leti so delavci Rekove delovne organizacije Avtoprevozništvo in servisi želeli svojo ponudbo še obogatiti s servisom za opravljanje tehničnih pregledov vozil. Ta želja, ki je bila za kolektiv tudi precejšnje denarno breme, ki je zahtevalo od zaposlenih veliko odrekanj, se jim je izpolnila šele letos, 9. oktobra.
S priložnostno slovesnostjo so podarili občanom Velenja in okoličanom darilo za praznik: servis za opravljanje tehničnih pregledov, ki bo marsikateremu prebivalcu občine prihranil precej goriva in časa.
Ponudbo pa bodo, kot je obljubil Marcel Medved, direktor Rekovega APS-a skupaj z Avtom Celje, s katerim dobro sodelujejo, še obogatili.
Nova servisna delavnica za
Velenjska godba, že večkrat pozlačena, v svetu in doma, se je ob letošnjem občinskem prazniku okitila še z najvišjim občinskim priznanjem — zlatim grbom občine Velenje. Da si ga resnično zaslu-
ži, je dokazala s svojim izbranim, kvali- | tetnim programom, s katerim se je predstavila tudi na svečanem zasedanju zborov skupščine.
(mz, vos)
opravljanje tehničnih pregle- nost Pa znaša 150 tisoč nem-
dov vozil je velika 430 kvadra- ških mark.
tnih metrov, naložbena vred-	(mkp, mz)
CELJSKO OBMOČJE
r
Konjiški konj vleče še naprej
Kadar na sejah občinske skupščine v Slovenskih Konjicah razpravljajo o gospodarstvu, razprave ni veliko. In dobro je tako, pravijo. Navajeni so namreč, da tak molk pomeni, da v gospodarstvu večjih težav ni. Njihovo delo je še vedno nad regijskim in republiškim povprečjem, in župan Avgust Špoljar pravi, da je stanje relativno ugodno — pa čeprav pravi, da bi bilo še veliko boljše, če ne bi bi-
lo toliko likvidnostnih težav.
Konjiške delovne organizacije tudi letos na vseh področjih izpolnjujejo zastavljene načrte. Tako bodo do konca leta zagotovo presegli načrtovano dvoodstotno rast industrijske proizvodnje. Ob osmih mesecih je bil porast triin-polodstoten, pod planom pa ni bila nobena delovna organizacija. Velik skok so spet naredili pri izvozu, saj so ga ob koncu osmih
mesecev zvečali za 21 odstotkov. Ta čas so sicer uvoz zvečali kar za 71 odstotkov, vseeno pa uvoz pokrivajo z izvozom za več kot 200 odstotkov. Prav po zaslugi večjega uvoza pa nimajo toliko težav pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom in je proizvodnja veliko bolj tekoča.
Ob vseh teh uspehih ne pozabljajo, da si morajo sproti graditi
osnovo za delo v prihodnje. Že pred časom so sklenili, da morajo vsaj 20 odst. ustvarjenega dohodka vložiti v naložbe. To jim uspeva, saj so od januarja do avgusta vložili 87 milijard, kar je 23 odst. ustvarjenega dohodka. Naložbe pa so v glavnem v gospodarstvu; dobro je seveda še to, da so za naložbe namenili v glavnem lastna sredstva.
Brez težav seveda tudi ni pri njih. Ta čas sta najbolj v škripcih
gradbeništvo in lesna industrija. Gradbincem seveda primanjkuje dela, pri Lipu pa morajo nenehno spreminjati proizvodnjo in se prilagajati trgu. Minil je tudi čas le velikih serij, ki so bile seveda donosnejše — zdaj morajo izdelovati tudi manjše. Pri izvozu pa se srečujejo s problemom cene, saj je naš les vse dražji, pa tako tudi končni izdelki ne morejo biti poceni.
Vsi upajo, da bodo tudi v teh kolektivih, kjer imajo težave, poiskali primerne proizvode in z njimi šli v korak z ostalimi uspešnimi organizacijami. To pa tudi pomeni, da bodo lahko še tudi v prihodnje za zgled — kot občina, ki ne pozna izgubarja. Prepričani so, da jih bo konj, ki ga imajo v občinskem grbu, še naprej vlekel, tiste, ki so v težavah, pa izvlekel.
(-fk)
-SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA■
Z evropskim časom nad sivino
\ Kar je za nekatere delavce pomenilo že nekaj časa zlo slutnjo, se je zdaj izoblikovalo ponekod že kot predlog, drugod kot zlovešče razpravljanje; potem ko nam evropskega delovnega časa ob sprejemu »evropskega« letno-zimskega časa ni uspelo spravili skozi glavna vrata, poskušajo zdaj nekateri skozi stranska. Pobuda iz Gorenja je že predmet številnih razprav delavcev, podobno seveda podobna zamisel nekaterih celjskih trgovcev, da bi tudi svoj poslovni čas evropeizi-rali. Oboji imajo seveda svoje načrte in svoja pričakovanja.
Glavna stvar je seveda skrb za delavca! Ni namreč prav. da vstaja tako zgodaj, ko je vendarle v postelji še tako lepo poležati. Zaradi tega zgodnjega vstajanja pa tudi mnogi ne morejo spremljati večernih televizijskih sporedov. Prav večerne oddaje pa so
zadnji čas najbolj aktualne. Seveda pa je prav zaradi tega pobuda iz Gorenja naletela na velik odpor, ker naj bi delila delavce in naj bi bili teh novih ugodnosti deležni le administrativci, ne pa neposredni proizvajalci, ki bi jim bilo daljše spanje še toliko bolj dobrodošlo. Drugi pa pripominjajo. da z uvedbo takega delovnega časa le za tovrstne delavce. ne bomo dosegli najbistvenejšega — ne bomo odpravili popoldanskega dela, fuša ali tako imenovane sive ekonomije.
Nekaterim je namreč tako dodatno služenje za vsakdanje življenje velik trn v peti. Ampak, pravijo drugi, prav ti pisarniški delavci v popoldnevih najmanj fušajo in bo tako ta ukrep glede tega udarec v prazno.
Tisti, ki jim je ljub mir. pa pripominjajo. da ni prav. da se za
tak čas, ki pomeni tudi novo navezovanje na Evropo, odločamo prav zdaj, ko so pri nas razmere tako načete in nam že tako očitajo tako veliko navezanost na zahod, da nas bi nekateri radi kar tja preselili.
Seveda pa imajo zelo prav vendarle tudi tisti, ki pravijo, da bomo brez takega delovnega časa živeli mimo Evrope. To je nekako tako. kot če bi hodili h komu na obisk, ko vemo, da ga ni doma. pa se vendarle ne bi dogovorili, kdaj bo doma, da bi mi obisk temu prilagodili. Ta čudni zahod ima namreč grdo navado, da dela tudi popoldne, ko naši »pisarničarji« lepo počivajo. Leti pa se pogosto odločijo za komuniciranje s svetom naslednje jutro, ko si tam šele nabirajo moči za nov delovni teden. Pa si zaradi tega pogosto tudi ne mo-
rejo stisnisti rok ob sklepu kake pogodbe.
Pobudi iz Gorenja naj bi sledili tudi neposredni delavci v organizacijah. kjer imajo enoiz-mensko delo. Hop, to bo pa že malo težje. Tu pa bo prizadeto popoldansko krpanje družinskih proračunov; če se seveda ne bo zgodilo tisto, kar ob tem sicer tudi napovedujejo. Da naj bi si namreč delavec na delovnem mestu z ustrezno plačo zaslužil ustrezno življenje. Pravijo, da je to predpostavka ob takem prehodu. Ampak, saj razumete, naši delavci so ob raznih pripravah na razne ukrepe že zakrknjeni pesimisti. Saj je pri nas tudi žalostno stanje in večjemu delu ne sledi vedno tudi večje plačilo. Marsikje je ravno obratno.
(frk)
Od tu in tam
Zreče: 70 let Uniorja
Ob letošnjem občinskem prazniku Slovenskih Konjic bodo proslavili tudi 70-letnico delovne organizacije Unior. Ta tovarna je predvsem v zadnjih letih doživela velik razmah, v šestih tovarnah pa zaposluje 2700 delavcev. Tovarne ima po raznih slovenskih krajih, pa tudi v Avstriji in ZR Nemčiji. Pri proizvodnji ročnega orodja je med največjimi proizvajalci v Evropi, pri odkov-kih sodeluje z najbolj znanimi proizvajalci avtomobilov, še veli-
rko več kot doslej pa si obetajo pri razvoju homokinetike ter strojegradnje. Unior bo letos izvozil za okoli 30 milijonov dolarjev izdelkov — njegov uvoz pa znaša le šestino tega.
Po zaslugi Uniorja so se zadnja leta močno razvile tudi vse Zreče, pa tudi Rogla. To celotno območje nastaja celovito turistično zdraviliško območje. Na Ro-gli bodo letos uredili še eno vlečnico ter s tem še bolj nagosto uredili mrežo vlečnic, v samih Zrečah pa naj bi tudi okoli novega leta odprli nove terme s tremi pokritimi kopališči, raznovrstnimi masažami ter ambulantnimi prostori. V termah bodo uporabljali termalno vodo, ki so jo že pred leti našli v bližini, in ki po-
Gorenje
sozd-imenovanja
Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je imenoval za podpredsednika poslovodnega odbora Gorenje za področje marketinga Andreja Kržiča, diplomiranega inženirja, za podpredsednika PO Gorenje za področje plana in ekonomike pa Milana Jagriča, diplomiranega ekonomista. Andrej Kržič in Milan Jagrič sta bila doslej vršilca dolžnosti podpredsednikov za omenjeni področji.	(an)
vsem ustreza tovrstnim namenom.
Celje: Tokrat za vajo
Kar se je na žalost že dogaja1 lo, se bo v soboto v celjski Cinkarni zgodilo le za vajo: iz cisterne bo iztekla večja količina žve-plene kisline. Ob tem bodo člani raznih služb (predvsem Cinkarne, pa tudi drugi) pokazali, kako so pripravljeni in tehnično usposobljeni za hitro ukrepanje in odpravo posledic.
To vajo pripravljata skupaj s Cinkarno celjski občinski ter republiški štab za civilno zaščito. Vaja pa sodi v okvir prizadevanj za čimboljšo pripravljenost pri ukrepanju ob morebitnih nesrečah z nevarnimi snovmi. Vaja naj bi služila tudi drugim za pravil-
ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
I
no ukrepanje ob takih nesrečah.
Podsreda: Izmenjava grajskih ključev
Na gradu Podsreda bo koncem meseca posebna slovesnost, ko bodo predstavniki tega gradu (najbolj grajskega med slovenskimi gradovi — kot ga imenujejo nekateri) izmenjali grajske ključe z zahodnonemškim gradom Wolfsegg. Med tema dvema gradovoma so že pred časom podpisali listino o partnerstvu, zdaj pa bodo to listino v obeh jezikih tudi ponovno prečitali. Prav tako bodo ob tem odprli nekaj prenovljenih prostorov tega gradu. Z obnovo tega gradu ter ureditvijo nekaterih stalnih razstav bodo precej obogatili ponudbo tega območja. (-fk)
ZSMS ZSMS ZSMS j ZSMS .
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠČAS«je bil ustanovljen l.maja 1965;od 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 12.000 dinarjev. Mesečna naročnina 46.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 130.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 225.000 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Odprto pismo predsedstvu RK ZSMS
Čas, ki je za našo družbo zgodovinskega pomena, je hkrati čas, ki označuje vse večji razkorak med cilji na eni in sredstvi kako priti do željenega na drugi strani. To je čas ko se polarizirata socialna ogroženost in boj za oblast, politični in gospodarski sistem, jutri ip danes; čas ko beda razvnema strasti, ko boj za oblast zanemarja razum, čas ko spoznavamo, da smo dediči ogromnega bogastva, ki ga pred našimi očmi topijo parole o »lepšem in svetlejšem jutri«; parole, ki jih socialistični monopolisti — monopolisti nad resnico pišejo na milne mehurčke.
Ker hočemo tudi mi soustvarjati to družbo, ker hočemo v njej aktivno sodelovati, ker nam je dosti demokratičnega centralizma predsedstva RK ZSMS, ki je dosegel svoj višek na zadnji volilni seji RK ZSMS, ker vidimo v P RK ZSMS le črednega pastirja, ki se je spremenil iz koordinatorja dela in zastopnika svojega članstva v temeljnega nosilca represije in discipliniranja še aktivnega članstva in ker smatramo, da je v takšni organizaciji nemoralno delovat, smo se odločili, da do nadaljnega
NE BOMO SODELOVALI V DELU ORGANOV IN ORGANIZACIJ RK ZSMS.
Od P RK ZSMS pa zahtevamo, da nam v čim krajšem roku odgovori na sledeča vprašanja:
—	ali je P RK ZSMS odgovorno svojemu članstvu ali pa je mogoče (kot se je pokazalo na zadnji volilni seji) članstvo odgovorno svojemu predsedstvu;
—	kdo od članov P RK ZSMS je član dveh organizacij: ZKS in ZSMS ter katera stališča zastopajo ti člani v organih ZSMS in v širši družbeni skupnosti;
—	koliko znaša predračun stroškov, ki so povezani s kongresom v Portorožu.
Sekretariat pri OK ZSMS VELENJE
Petek trinajstega
Tale začetek bi bolj sodil v kakšen časopisni oglas kot pa v članek, a ker je istočasno reklama (zastonj!) za Naš čas, naj bo. Prejšnji teden me je srečal znanec, ki je rekel, da mu je kolega povedal, da je slišal od svojega prijatelja (verjetno je Velenjčan?) — da preprosto pišem grobe stvari o naši opoziciji. Torej bere tudi Naš čas. Naj mu bo. Tokrat javno izjavljam, da pišem samo o dogodkih, o katerih imam svoje mnenje in da bom o dogodkih, povezanih z opozicijo, še pisal. Po mnenje bom tekal pa k opozicijskim li-derjem. Kaže namreč, da se pri nas tistega sindroma »tujega mnenja brez lastne glave« tudi nekateri v opoziciji ne morejo znebiti. Poleg vsega pa prisegam, da je znotraj nje nekaj prav pametnih glav, ki jih globoko cenim. Prvi slovenski kmet Ivan Oman mi na primer še nikdar ni rekel, kaj da moram pisati, zeleni plut mi še nikdar ni pošiljal »prijateljskih« pozdravov v obliki kletvic in drugih folklornih izrazov, z Bavčarjem se prav prijazno pozdravljava itn. Čista laž je tudi trditev, da s svojim pisanjem (nasploh seveda) krham že tako rahlo opozicijsko strukturo v naši deželi in da sem s tem objektivno zaveznik vladajoče stranke. Torej rdeč, kot se temu danes moderno reče. Naj torej še enkrat javno izjavim, da sem za pluralizem, za zveze, gibanja in stranke in da me prv nič ne moti, če jih je toliko kot gob po dežju. Navsezadnje imajo na Madžarskem ta hip 39 strank, pa so še kar živi.
In dokler bom dihal, se bom boril za to, da se pri nas ustvari močna politična konkurenca, ker ko smo imeli eno stranko na oblasti in dikatuturo prole-tariata, je bila avantgarda najpametnejša, potem se je pa pri nas začasno tragično končalo. Kar vidite, če pogledate svoj povprečni osebni dohodek, pokojninsko nakaznico in cene v trgovinah. Da o Momirju Bula-toviču sploh ne govorim. Zanj pravijo, da je po potresu v Črni gori njihova druga naravna katastrofa.
Sicer pa je v Ljubljani tako, da se del opozicije skuša prikupiti potencialnim volilcem na ta način, da napada komuniste in vsakogar, ki tega ne počne, razglasi za rdečega, ali pa vsaj za njihovega kvizlinga. Rdeča barva naj bi bila nekaj podobnega kot cunja s katero torea-dorji mahajo biku pred gobcem, da ga čimbolj razdražijo in ga skušajo prepričati v to, da rdeča barva pomeni nevarnost in ko revež — barvno sicer slep — v to že začne verjeti, ga doleti zaslužena smrt. Potem je pa to demokracija. Najhuje je seveda, da so Kučanovi komunisti politično zelo spretni, kar jim, nekateri ne morejo odpustiti, a če se že gremo strankarske boje, potem tudi to nekaj šteje. Politika pač ni kakšna posebej nežna stvar na tem svetu. Tako je tovarišem iz cekaja uspelo suverene slovenske ustavne amandmaje prikazati kot veliko partijsko zmago, čeprav je seveda resnica vsaj ta,
Piše:
VINKO VASLE
da brez pritiskov opozicije in alternative do njih še dolgo ne bi prišli in da so se že vsaj pred dobrim letom dni porodili v ZSMS in društvu slovenskih pisateljev. Ampak, Kučan si pač gre politični marketing, zaradi katerega tudi Franceta Popita glava boli, del opozicije pa nerga. da to ni fer, ker imajo komunisti denar, oni so pa plonk.
Naša različica poljske okrogle mize je začasno zamrznjena, ker sta opozicija in alternativa na zadnji seji komuniste obtožili, da razbijajo enoten frontovski blok, saj so na zasedanju ustavne komisije zagovarjali drugačna stališča, ne pa tistih, ki so bila dogovorjena za mizo. Nekateri bolj zlobni vse to že povezujejo z znamenito Dolomitsko izjavo, ko je partija zmagala, opozicija je šla pa v ilegalo za naslednjih štirideset let.
Sicer pa smo v Ljubljani — poleg ilegalne Fronte za samostojno Slovenijo, ki je nastopila na sam dan sprejemanja naše nove ustave in že marsikdo upravičeno verjame, da je ta nekakšno kukavičje jajce v naše gnezdo — no, dobili smo še eno stranko, ki si je nadela naziv »meščanska zelena stranka«. Njen firer je dr. Marek Lenardič, človek, ki si že najmanj pet let prizadeva, da bi se povzpel na čelo slovenskega ekološkega gibanja. Najprej je hotel prevzeti oblast v ljubljanskem društvu za varstvo okolja pred tremi leti in ko je na občnem zboru ugotovil, da zanj ni navdušen niti en sam član tega društva, je hotel najbolj glasne nasprotnike fizično utišati in ga je bilo treba prijazno odstraniti iz dvorane. Letos, ko so se ustanovili Zeleni Slovenije, je takoj izdal razglas, da je njegova zveza zelenih edina resna organizacija, saj izhaja iz tradicije NOB in svetlih socialističnih ciljev. Pa ni nič zaleglo, čeprav je za sklicevanje svojih seans izrabil ime slovenske mladinske organizacije, ki o vsem skupaj pojma ni imela.
Meščanska zelena stranka je prepričana, da so vsi drugi slovenski ekologi, vključno z Zelenimi Slovenije (dr. Plut) navadni marginalci, da so osnovne ideje pokradli njihovi stranki in da so zanje politično mrtvi. In še to dodaja, da jih bo do smrti sovražil in ignoriral. Kdo je komu kaj kradel, bi bilo treba še razčistiti, kajti, ko se je tovariš Lenardič zadnjič pojavil na sedežu slovenskih mladincev, je iz teh prostorov izginil celoten arhiv slovenskega ekološkega gibanja skupaj z dragocenimi dokumenti. Poleg tega ima nova meščanska zelena stranka največ tri redne člane, aktiviste, ki jih je zadnjič plačala, da so se s parolami sprehajali po Šuštarskem mostu, pa je poiskala med nezaposlenimi in upokojenci. Lenardič grozi, da bo nastopil na naslednjih volitvah in zmagal. Jaz menim, da je to najhujša grožnja Slovencem po letu 1941. To je kot petek trinajstega, ko ste cel dan nesrečni, ker ste vraže-
Posvet osnovnih organizacij
Na posvetu osnovnih organizacij ZSMS, ki ga je pripravila Občinska konferenca ZSMS Velenje je bila udeležba precej skromna, kljub temu pa je bilo slišati precej mnenj, tudi enotnih: še naprej moramo delovati kot družbeno-politična organizacija in nikakor ne kot stranka. Treba pa bo nadgraditi obstoječi sistem delovanja. Mladi so menili, da starostne omejitve moraio biti, vsaj za voljene funkcije, pa tudi mandati naj bi bili omejeni. Članarina naj bi se odvajala od osebnih dohodkov procentualno.
POMOČ PRIZADETIM OB NEURJU
Območja Slovenije, ki so jih zajela letošnja neurja, še vedno potrebujejo širšo družbeno pomoč. Poleg udarniškega dela, ki ga je organizirala Občinska konferenca, pripravljamo to soboto dopoldan pred trgovsko hišo Name tudi zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov.
POKAL NAŠ ČAS
V četrtem letu tekmovanja mladih v malom nogometu za prehodni pokal so mladi iz Raven v finalu premagali vrstnike Desnega brega s 4:2 in tako tretjič ter v trajno last osvojili pokal Našega časa.	Zdravko Golob
S slavnostnega zasedanja zborov velenjske skupščine
Naš moto: Kvaliteta dela,
življenja in odnosov
Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku je bilo slavnostno zasedanje zborov občinske skupščine in vodstev družbeno političnih organizacij. Na slovesnosti, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki sosednjih ter pobratenih in prijateljskih občin Splita, Pucareva, Džako-viee in Subotice, so podelili letošnja občinska priznanja.
Najvišje občinsko priznanje — zlati grb občine Velenje, je prejela rudarska godba, ob svoji 70-letnici za izjemne uspehe na glasbenem področju doma in na tujem. Srebrne grbe so prejeli Elfrida Ambrožič, Fra-njo Arlič in Milan Stimac, bronasta pa Karli Stropnik in ženski rokometni klub. Muharem Bolič in Ivo Zagožen sta dobitnika letošnjih nagrad »8. oktober«. Stane Jeršič, velenjsko planinsko društvo in mladinska delovna brigada Karla Destovnika Kajuha pa nagrad Karla Destov-nika Kajuha. Plaketo občine Velenje pa so namenili Tanji Petrej.
Slavnostni govornik je bil magister Drago Šulek. predsednik občinske skupščine. Ocenil je sedanji družbeno politični in gospodarski trenutek, pri čemer je posebej izpostavil težave v rudniku, govoril pa je tudi o mnogih delovnih uspehih. Mednje sodi vsekakor spoznanje, da mora biti naš moto kvaliteta življenja, dela in odnosov, ki jo moramo vsaditi v sleherno okolje. Omenil je tudi pomemben projekt Internacionalizacije Gorenja, ki ga je ta kolektiv predstavil javnosti ravno v času praznovanja občinskega praznika, v njem pa prikazal Gorenje kot sodobno svetovno kor-poracijo. ki mora biti sposobna preživeti v vsakršnih ekonomskih pogojih. Ustavil se je tudi pri nekaterih konkretnih problemih, ki nas trenutno tarejo, med
drugim tudi pri nesprejetem povišanju prispevnih stopenj, še posebej za občinsko zdravstveno skupnost.
»Zavrnjen predlog povišanja prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost in nesklepčen zbor uporabnikov v otroškem varstvu! Oboje ni pravzaprav nič posebnega in nič novega. Pa vendar! Globalni kazalci in argumenti, ki govorijo v prid povišanja prispevne stopnje, že dolgo niso bili jasneje prikazani in predstavljeni. Prispevna stopnja v primerjavi z drugimi občinami še nikoli ni bila tako nizka in to ob dejstvu, da število prebivalcev v tej občini še vedno narašča, kar pri dogovorjenih programih zagotovo terja povečanje fizičnega obsega storitev v družbenih dejavnostih. Vsi ti stvarni kot tudi nekateri bolj čustveno obarvani argumenti so tokrat odpovedali. Dogodilo se je nekaj, česar doslej v naši občini nismo bili vajeni. Med tako imenovanimi uporabniki in izvajalci so se pojavili visoki okopi apriornega nerazumevanja in nezaupanja. Zame je najbolj kritično spoznanje, da tokrat nezaupanja niso pomagali zgraditi najodgo-
vornejši predstavniki ene ali druge strani. Rodilo se je na mnogo nižjih nivojih, med ljudmi, na osnovi njihovih lastnih spoznanj in izkušenj. Danes torej, ko se je na opisan način razširilo prepričanje, da so osebni dohodki v negospodarstvu več kot usklajeni z gospodarstvom, delavci v gospodarstvu preprosto ne pristajajo več na nikakršno povišanje prispevnih stopenj in se o argumentih sploh niso pripravljeni pogovarjati. Mislim pa, da gre za nekaj povsem drugega! Za tako trdimi in družbeno pravzaprav nesprejemljivimi stališči se v resnici skrivajo zahteve po bistvenih kvalitetnih premikih v programski strukturi družbenih dejavnosti, kakor tudi po novih odnosih zdravstvenega osebja do pacientov, pedagoških delavcev do šolarjev in do družbenega okolja, kulturnih delavcev do kulture ...
Očitno javnost ne sprejema več skrivanja za okope stroke in neživljenjskih normativov posameznih dejavnosti. Vsega kar sem poskusil povedati, ne navajam kot nesporne trditve, v katerih pravilnost sem nepreklicno prepričan, temveč preprosto kot poskus objektivnega povzetka obstoječega stanja,« je dejal Drago Šulek in dodal, da je treba zaupanje ponovno vzpostavit, zato pa bo verjetno treba preveriti dobršen del družbenih dejavnosti. To bodo gotovo terjali tudi delegati občinske skupščine, ko
bodo postavljeni v položaj, da bodo morali odločati o financiranju družbenih dejavnosti.
Tudi na pdtiročju komunalnega standarda si ne bomo mogli več privoščiti sprenevedanja pri dogovarjanju o programih in cenah« storitev, ki temeljijo zaenkrat pretežno na sociainih kriterijih. Poskrbeti moramo za racionalno organiziranost novih javnih komunalnih podjetij in za normalno delovanje komunalnega sistema in to s takšno cenovno politiko, ki bo omogočala pokrivanje stroškov vključno z razširjeno reprodukcijo. V svojem slavnostnem govoru se je velenjski župan zavzel še za uravnoteženo rabo prostora, kar pomeni, da ne bo več navidez cenene stanovanjske gradnje na račun opuščanja nujnih infrastukturnih elementov. Podprl pa je tudi predlog ZIS, da bodo lahko vsi tisti uporabniki stanovanj, ki bodo pripravljeni plačevati ekonomsko stanarino, postali lastniki stanovanj.
Govoril je tudi o razmerah v Jugoslaviji in med drugim poudaril: »Živeti v Jugoslaviji, svobodni in spoštovani, pripravljeni spoštovati druge in imeti pravico do odločanja o rezultatih svojega in skupnega dela, to je med vsemi teoretičnimi in praktičnimi možnostmi še vedno naša prva in zaenkrat tudi edina opcija. Da to niso fraze, temveč praktična resnica, dokazuje prav vzorno sožitje med pripadniki različnih jugoslovanskih narodov v nacionalno tako mešanih sredinah kot je prav občina Velenje. To je tudi svojevrsten dokaz, da so vsi množični izrazi nacionalnih ne-strpij med našimi narodi v nekaterih republikah samo plod spretnih manipulacij z množicami delavcev in državljanov, ki so siti življenja na robu eksistenčnega minimuma. Vsi tisti oblastniki, ki bi radi obdržali nespremenjeno stanje, ali pa se zavzemajo celo za
Slavnostnega zasedanja zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so se udeležili tudi predstavniki pobratenih organizacij so se udeležili tudi predstavniki pobratenih in prijateljskih občin. Zbrane je v njihovem imenu pozdravil podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Split Željko Krga, ki je izrazji upanje in prepričanje, da bomo pereče skupne politične, družbene in ekonomske probleme uspešno razrešili. Zaželel nam je obilo uspehov pri uresničevanju zastavljenih nalog, vsem Velenjčanom pa zaželel zdravja in zadovoljstva. Svoje pozdravne besede je sklenil z upanjem, da bomo tudi v prihodnje skupno in prijateljsko praznovali.
centralizacijo in unitarno Jugoslavijo, se bojijo, da bi te množice spoznale, kako nas je na dno evropske lestvice pripeljal prav dosedanji sistem dogovorne ekonomije z nikoli uveljavljenim samoupravljanjem in s politično upra-vljenim gospodarstvom. Zato ponujajo množicam najrazličnejše otipljive sovražnike, od nasprotnikov socializma do kontrarevo-lucionarjev, do domnevnih separatistov in razdiralcev Jugoslavije. In vse tovrstne hudodelce je najlažje najti v podobi pripadnikov drugih narodnosti. To in samo to je resnica o nacionalizmu Jugoslavije. Toda ta resnica se izgublja v evforiji razplamtevajo-čih se nacionalističnih nestrpnosti in strasti. Te se razraščajo kot plevel, ki mu pravzaprav čez nekaj časa ni več mogoče najti in izruvati korenin. Prav nadaljnje podžiganje takšnih procesov pomeni edino resnično in pravo nevarnost za obstoj Jugoslavije. Mi svojih pogledov na razvoj občine, republike in federacije, ne bomo razglašali na mitingih, ampak se bomo v podjetjih, javnih službah in v delegatskih klopeh borili za resnično demokracijo, za pravno državo in za življenjski standard, kakršnega so danes deležni delavci v državah razvite zahodne Evrope.«
Svoje praznične želje je Drago Šulek opremil z željo, da bomo
kos nalogam, ki so pred nami.
Za zares lep kulturni program je poskrbela že večkrat pozlačena rudarska godba, ki se je tokrat okitila še z najvišjim občinskim priznanjem — zlatim grbom. Prisotne v dvorani je navdušila z novimi skladbami, ki so jih izkušeni glasbeniki izvabljali iz mnogih novih instrumentov, ki so jim jih pomagale kupiti velenjske delovne organizacije. Ko je predsednik občinske konference SZDL Velenje Pankrac Semečnik podal pobudo, da s slavnostnega zasedanja pošljemo slovenskemu predsedstvu, republiški konferenci SZDL in centralnemu komiteju ZKS brzojavko v kateri izražamo polno podporo sprejetim ustavnim dopolnilom z obvezo, da se bomo povsod, kjer delamo in živimo polno zavzemali za uresničevanje njenih določil, je godba še enkrat zaigrala Zdravljico, našo novo slovensko himno. Dirigent Ivan Marin pa se je obrnil proti dvorani, od koder se je zaslišala pesem, z njo pa so tudi sklenili slavnostno zasedanje, za tem pa so delegacije položile cvetje k trem osrednjim spomenikom.
Mira Zakošek Slane Vovk
Gorenje kot sodobna zahodna - skandinavska korporacija
(nadaljevanje s I. strani)
Dolgoročni cilj | — oblikovanje Gorenja kot delniške družbe
Sestavni del Projekta internacionalizacije Gorenja, pravzaprav njegova prva faza, je preoblikovanje Gorenja v skladu z določili zakona o podjetjih. V pripravljenih izhodiščih in modelih so interdisciplinarno obravnavali organizacijske, finančne, pravne, sociološke in druge vidike hotene preobrazbe.
Med več možnostmi so se v Gorenju odločili, da se skladno z določili zakona o podjetjih kapitalsko povežejo na osnovi kapitalskih deležev in pri tem ohranijo visoko stopnjo avtonomije.
Skupna korporacija bo pristojna predvsem za razvojno — strateške zadeve.
Gorenje bo v prihodnje kot sestavljen poslovni sistem delovalo po načelu holdinga, čeprav bo formalno pravno družba z omejeno odgovornostjo.(Ta oblika je resda predvidena predvsem za manjša podjetja.) Dolgoročni cilj pa je oblikovanje Gorenja kot delniške družbe.
Korporacijo Gorenje bodo sestavljala proizvodna in skupna podjetja (družbe), ki so medsebojno povezana preko holdinga v obliki trajnih kapitalskih povezav. Te povezave bodo podlaga za učinkovito upravljanje celotne korporacije, osnova za omenjene povezave pa so poslovna filozofija, poslovna politika in strategija ter tekoča razvojna politika.
Korporacija bo tako imela zlasti razvojnopolitično, strateško-koordinativno in kontrolno vlogo.
Odločala bo o temeljnih ciljih, okvirjih in njenih pogojih poslovanja. Proizvodna podjetja pa bodo poslovne celote, znotraj katerih bodo oblikovane temeljne organizacijske enote — profitni centri. Posamezne poslovne funkcije na ravni korporacije pa bi še naprej v enem delu izvajala Gorenje Commerce in Gorenje Servis, ki pa bosta še deležna poznejših vsebinskih in organizacijskih preoblikovanj. Kot skupno podjetje bo na novo ustanovljen Družbeni standard. Za opravljanje fi-
nančnih dejavnosti pa nameravajo ustanoviti tudi skupno finančno podjetje, osnova katerega bo sedanje Gorenje Interna banka, ki bi opravljala tudi funkcijo razvojne banke Gorenja.
Udeleženci v upravljanju ne bodo več le delavci v podjetju
Za ohranitev stika s svetovnimi trgi želijo v Gorenju preobraziti podjetja tako, da bodo sposobna direktno pridobivati potreben denar, prav tako pa tudi poslovno tehnično znanje. Zato je potrebno uveljaviti takšne organizacijske oblike, ki bodo sposobne sprejemati tuje naložbe in le-tem dajati tudi ustrezen interes.
Podjetja bodo lahko prihajala do trajnih vlog tudi s sredstvi drugih podjetij, privatnikov in občanov, kakor tudi z vlogami investitorjev iz tujine. S tem bo mogoče priti do novih sredstev, denarja, in znanja. Udeleženci v upravljanju zato ne bodo več le delavci v podjetju, ampak tudi vsi ostali, ki so trajno naložili denar v podjetju.
Organ upravljanja ne bo le delavski svet, ampak tudi skupščina in upravni odbor. Pri tem bo imela skupščina največ pooblastil, v njem pa bodo zastopani tako vlagatelji kot delavci. Upravni odbor bo izvršilni odbor upravljanja, s posebno sestavo kot skupščina. Delavski svet pa bodo sestavljali le delavci podjetja in bo odločal o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Družba z omejeno odgovornostjo še ne bo mogla izdajati delnice, ki jih lahko kupijo tudi delavci. V Gorenju si bodo zato prizadevali, da bi čimprej prešli v delniško družbo, da bi tudi na ta način spodbudili interes delavcev, da se še tesneje navežejo na svoje podjetje. V tem primeru osebni dohodki ne bodo edini interes delavcev, zanimal jih bo tudi dobiček, saj bodo udeleženi pri njegovi delitvi.
V Gorenju so zdaj oblikovali osnovno mrežo kapitalskih povezav, ki bodo povezovale korporacijo Gorenje, Po istem modelu bodo mogoče kapitalske povezave tudi navzven. Tako se bo Gorenje kapitalsko povezovalo tudi s svetovnim trgom.	[ )
Izredne seje skupščin sis družbenih dejavnosti
Področni pododbor Slovenske demokratične zveze Velenje
Izjava
Zavračamo politične pritiske zveznih organov in grobe neargumentirane napade na slovenski narod, državno in politično vodstvo Slovenije pred in po sprejetju ustavnih amandmajev, ki zagotavljajo minimalne suverenosti republike Slovenije in
—	brez zadržkov podpiramo državno in politično vodstvo Slovenije v zvezi z obrambo »spornih« amandmajev
—	izrekamo vso podporo državnemu in političnemu vodstvu pri sklicevanju na zahteve Majniške deklaracije in politične zavezanosti do podpisnikov
Obveščamo občane, aa bo pisarna Področnega odbora Slovenske demokratične zveze uradovala vsak
Le v izobraževanju za višje prispevne stopnje
Izpad sredstev v prvem polletju in premalo zbranega denar-j ja za uresničevanje programov v sisih družbenih dejavnosti v na-s slednjih mesecih sta bila glavna razloga za sklic izrednih sej s skupščin občinskih skupnosti otroškega varstva, zdravstva in i izobraževanja. Na njih naj bi se delegati izrekli o višjih prispev-r nih stopnjah iz bruto osebnega dohodka za skupaj 24,62.
Izidi glasovanja v delegatskih k klopeh na izrednih sejah prej c omenjenih skupščin so bolj ali n manj že znani. Pa vendarle naj F povemo, da delegati skupščine^ o občinske zdravstvene skupnosti* n niso glasovali za korigirane pri-s spevne stopnje vsem težavam v ti tej branži navkljub; na skupščini o otroškega varstva, bila je dan k kasneje, so glasovali za višjo pri-s| spevno stopnjo le delegati v zbori ru izvajalcev, saj zbor uporabni-k kov ni bil sklepčen; na skupščini o občinske izobraževalne skupnost sti pa je bilo za usklajenost treba ir imenovati posebno komisijo. De-
legati zbora izvajalcev so namreč glasovali za, uporabniki pa proti. Ob koncu so se vendarle dogovorili za večjo obremenitev iz bruto osebnega dohodka.
Čemu pripisati takšno odločitev delegatov, ki niso dvignili rok za višje prispevne stopnje'.' Morda iztekajočemu mandatu? V mnenju, da niso prav nič odgovorni za večanje izgube v družbenih dejavnostih, ki je znašala že v začetku prejšnjega tedna ob takrat veljavnih izhodiščih za planiranje okrog 36 milijard 800 milijonov dinarjev — te izgube so načele že izvajanje osnovnih pro-
gramov? Ali čemu drugemu? Vsak zakaj ima svoj zato, in eden od zato delegatov je bil primerjanje deleža družbenih dejavnosti v družbenem proizvodu v primerjavi s preteklim letom. Slednjega so sisi negospodarstva uporabili kot plansko izhodišče, nanj naravnali svoje plane, vendar zaradi spremembe obračunskega zakona ni moč izdelati primerljivih kazalcev. Z njimi v tem trenutku ne razpolaga niti služba družbenega knjigovodstva Slovenije, ne Zavod za družbeno planiranje. Iztočnice za izračun tega naj bi dala šele seja zadolženih za to področje, ki bo ta teden v Beogradu. Očitno delegati oziroma tisti, ki so vplivali na njihovo negativno odločitev, nočejo vedeti, da je družbeni proizvod moč uporabiti skozi daljše časovno obdobje, ne pa vsak mesec, ali ob koncu četrtletja.
Da tarnanja o pomanjkanju denarja za izvajanje dogovorjenih programov niso iz trte zvita, dokazujejo med drugim nekateri podobni, sorodni kazalci. Ugotovljen delež družbenih dejavnosti v celotnem letošnjem prihodku občine v primerjavi z lanskim in letošnjim načrtovanim jasno kaže padanja slednjega za te namene. To potrjujejo tudi podatki o rasti prispevkov za sise v občini in republiki v obdobju januar— avgust. Poprečna rast slednjih je v naši občini znašala 634, v republiki 716 odstotkov. Družbene dejavnosti pa živijo tako v republiki kot v občini. Ob tem gotovo ni treba posebej omenjati še realne vrednosti sredstev, namenjene za potrebe sisov, ki so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem precej manjša.
Tudi očitka, da so osebni dohodki v negospodarstvu rastli hi-
treje kot v gospodarstvu, ni moč v celoti sprejeti. Treba je vedeti, da so ti vsa leta precej zaostajali za izplačili v združenem delu.
Tretji zato delegatov pa je bil ta, da ti niso verjeli predstavljenim podatkom!?
Kako torej? Z izglasovanimi višjimi prispevnimi stopnjami v izobraževanju iz 6,45 na 7,32 bodo zapleti kolikor toliko rešeni. O višji prispevni stopnji za otroško varstvo iz 3,80 na 4,15 oziroma za 0,34 točk bodo na današnji seji (v četrtek) ponovno razpravljali delegati zbora uporabnikov skupščine te skupnosti. O predlogih za zdravstvo kjer naj bi prispevne stopnje dvignili za 1,36 odstotkov oziroma iz 10,16 na 11,52 pa se bodo izrekli delegati vseh treh zborov občinske skupščine, ki bo v drugi polovici tega meseca. Gotovo pa ti ne bodo dali na sito le prispevnih stopenj, ampak ludi program občinske zdravstvene skupnosti.
(lapl
četrtek od 16. do 18. ure v tajništvu Občinske konference SZDL (stavba sodišča II. nadstropje) z namenom:
—	da v skladu s programskimi opredelitvami omogočimo slehernemu občanu seznanitev z organiziranostjo in identiteto Slovenske demokratične zveze ter s konkretnimi nalogami in hotenji
—	da preidemo od besed k dejanjem, glede deklarirane odprtosti Zveze in odbora za vse in vsakogar, ki želijo in hočejo aktivno sodelovati pri graditvi in vzpostavitvi bogatejšega ter politično razumnejšega življenja.
Obiščite nas, da skupaj s Slovensko demokratično zvezo vstopimo v demokratično Evropo.
Izvršilni odbor Področnega odbora Slovenske demokratične zveze Velenje
Jl stv
I
Številni obiskovalci v Gorenjevem Jurčku '
36. mednarodna razstava Sodobna elektronika 89
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila prejšnji teden 36. Mednarodna razstava Sodobna elektronika '89, ki jo je obiskalo okrog 50.000 obiskovalcev (kljub vstopnini 300.000 dinarjev). Med 591 razstavljalci iz 23 držav je bil tudi poslovni sistem Gorenje. Dosežke in razvojna hotenja na področju elektronike je predstavilo 7 Gorenjevih tovarn, med njimi iz Titovega Velenja Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektrokovinarska oprema, Gorenje Servis in Gorenje Gospodinjski aparati.
Gorenjev razstavni prostor v paviljonu Jurček je bil nedvomno med najbolj urejenimi na Sodobni elektroniki '89, to so povedali tudi številni obiskovalci Jur-čka iz domovine in tujine. Njihovo pozornost pa so pritegnile mnoge novosti Gorenja na področju elektronike.
Z začetkom razvoja nove generacije barvnih TV sprejemnikov, (z drugačno diagonalo ekrana) se Gorenje Elektronika Široka potrošnja že pripravlja na Evropo po letu 1992. Novi barvni TV sprejemniki bodo imeli tudi digitalno šasijo po izbranem sistemu firme ITT, opremljeni pa bodo s satelitskim kanalnikom, ki bo omogočal (skupaj s satelitsko anteno) neposreden sprejem satelitskih programov. V tej Gorenjevi tovarni si prizadevajo, da bi povečali njihov tržni delež, posebej še na tujem, cilj pa je letna proizvodnja 150.000 barvnih TV sprejemnikov večjih dimenzij ter po okrog 30.000 prenosnih TV sprejemnikov, videorek^orderjev, glasbenih centrov, dvojnih kasetofonov in videokaset.
Gorenje Procesna oprema se je, v sorazmerno kratkem času uvr-
stila med vodilne jugoslovanske proizvajalce tehnološke opreme. Področje procesne elektronike, kot eden od osnovnih proizvodnih programov, se funkcionalno dopolnjuje in dograjuje s strojegradnjo. Prevladujejo robotika in avtomatizirane strege oziroma razni mikroračunalniki, primerni za avtomatizacijo različnih tehnoloških linij in procesov. Gorenje Procesna oprema je v zadnjem času, med drugim, izdelala za Javor Pivka programabilni stroj za merjenje površine furnirja za zapisom podatkov za črtno kodo, v Aluminiju Komen pa je avtomatizirala regalna skladišča za nadzor in diagnostiko napak v sistemih. Končujejo pa izdelavo 32-bitnega računalnika z operacijskim sistemom OS — 9 za opremo robotskih in CNC strojev.
V ponudbi Gorenja EKO zavzema vse pomembnejše mesto proizvodnja elektro in elektronskih komponent. Med elektronskimi napravami velja omeniti elektroniko za krmiljenje pakir-nih strojev, med elektronskimi komponentami pa je najpomembnejši program stikal brez
dotika. Novost predstavlja program stikal v tako imenovani SMD tehniki površinske montaže elementov ter analogni digitalni časovni releji.
Ena zadnjih novosti Gorenja Servis je celovita ponudba in uporaba telekomunikacijskih in informacijskih sistemov v najrazličnejše namene. Za potrebe industrije, kulture in turizma, na primer, so razvili informacijski sistem v obliki videoprojekcij-skega centra. Lee-ta ob uporabi najrazličnejših video in avdio distribucijskih sredstev omogoča posredovanje teletekst informacij, grafičnih informacij in različnih svetlobnih efektov, priključiti pa ga je mogoče na lokalne in interne študije ter na vse vrste kabelskih in satelitskih sistemov.
Prvič se letos na Sodobni elektroniki predstavljajo Gorenje Gospodinjski aparati, in sicer z elektronskimi krmilnimi regulacijskimi napravami. V zadnjih 10 letih so v okviru razvojno konstrukcijskega oddelka elektronika v gospodinjskih aparatih razvili vrsto naprav za velikoserijsko izdelavo.
Pa predstavimo še najpomembnejše novosti, ki jih je Gorenje predstavilo na letošnji Mednarodni razstavi Sodobna elektroni-
ka.Gorenje Elektronika Široka potrošnja je predstavila barvne TV sprejemnike v designu 1990 (super line), največji dosežek pa je barvni TV sprejemnik Eksklu-ziv, diagonale 83 cm s 6 zvočniki. Med novostmi Gorenja Procesna
oprema velja omeniti družino mikroračunalniških sistemov, programirno napravo FePro, robot Trallfa TR — 4006 za površinsko zaščito, strežno napravo, industrijski terminal, testirni in računalniški program SAACKE — SENTINEL za kakovostno regulacijo itd. Gorenje EKO se je predstavil z novo družino miniaturnih induktivnih stikal v SMD tehniki, optoelektričnimi stikali v kovinskem ohišju, stikali brez dotika s konektorji ter visokofrekvenčnimi usmerniki v stikalni tehniki. Novost Gorenja Servis je že omenjeni videopro-jekcijski center, večnamenski prostor za vse vrste avdio in vizualnih projekcij. Gorenje Gospodinjski aparati pa so v Ljubljani razstavili univerzalno krmilno regulacijsko napravo za vgradnjo v pralne stroje oziroma uporabno za druge namene, računalniško podprt razvoj novih pralnih strojev, ki ga omogoča računalniški emulator programa-torja pralnega stroja in signalno varnostno napravo, ki signalizira iztok vode, poplavo, in zapira dotok vode.
Na Sodobni elektroniki 89 je sodelovalo tudi Gorenje Muta. Predstavilo je zložljivo konstrukcijo, vključeno v premični center zvez, namenjen zagotavljanju zvez v družbenopolitičnih skupnostih. Premični center zvez je zgrajen tako, da omogoča več vrst različnih zvez. V vozilu pa je nameščena tudi naprava za zvočno obveščanje in alarmiranje prebivalstva.
Strokovnjakom predstavili Projekt internacionalizacije Gorenja
»Doživetje je bilo poslušati načrte Gorenja«
V četrtek, 5. oktobra, so se v Gorenju v Titovem Velenju zbrali številni strokovnjaki, predstavniki visokošolskih ustanov ter svetovalnih in razvojnih organizacij. Najodgovornejši predstavniki tega poslovnega sistema so zbranim predstavili izhodišča za vsebinsko in poslovno preobrazbo Gorenja, ki jo bodo uvelja-
vljali v okviru Projekta internacionalizacije Gorenja.
»Ustvariti želimo takšno Gorenje, ki bo zagotavljalo visoko stopnjo akumulativnosti, kakovosti dela in medsebojnih odnosov ter evropsko kakovost življenja zaposlenih,« je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik poslovodnega odbora Gorenja, Magister Herman Rigelnik. Sestavni del projekta, ki naj preobrazi Gorenje v sodobno zahodno-
skandinavsko korporacijo, pravzaprav njegova prva faza, pa je preoblikovanje Gorenja, skladno z določili zakona o podjetjih.
Udeleženci posvetovanja so v razpravi posebej poudarili, da je pomembno, da se je za spremembe odločilo vodstvo Gorenja, kar je, po njihovem mnenju, eden od bistvenih pogojev za uspeh. Dr. Viljem Nemec je dejal, da je bilo doživetje poslušati, kakšne načrte ima Gorenje. Zlasti je spod-
budno, da želijo motivirati delavce na sodoben način. Dr. Širne Ivanjko pa je posebej podčrtal pomembnost spoznanja, da vodstvo Gorenja ve, kaj hoče, cilj je jasno opredeljen. »Gradite floto majhnih, okretnih ladij, ki bodo plule pod zastavo Gorenja. Razumljivo je, da bodo ladje med plovbo naletele tudi na čeri, vendar ste na to, kot smo slišali, pripravljeni.«
(an)
Vekos — tozd Toplotna oskrba
Tri desetletja ogrevanja v Velenju
V velenjski občini se je prejšnji teden pričela ogrevalna sezona. Delavci Vekosove Toplotne oskrbe so najprej ogreli radiatorje v vrtcih, šolah. zdravstvenem domu in doma za varstvo odraslih. Drugim uporabnikom pa so toplotno energijo dobavili konec prejšnjega tedna. Kuriti so pričeli nekoliko prej, kot določa pravilnik o ogrevanju, ki je bil sprejet na skupščini komunalne skupnosti.
V času od junija do septembra so v tozdu Toplotna oskrba opravili vsa nujna in redna vzdrževalna dela na toplotnih postajah in primarnih vodih. Vse delo je potekalo po načrtih in brez zastojev. Prav tako so pristopili k rekonstrukciji primarnega omrežja in toplotne postaje za objekte v krajevni skupnosti Stara vas. Vsa omenjena pripravljalna dela so potekala v dogovoru s predstavniki te krajevne skupnosti, ki je v ta namen imenovala tudi gradbeni odbor za koordinacijo del. Nadalje so na toplotni postaji v Šaleku, ki je prejšnja leta imela več izpadov, opravili nujna vzdrževalna dela na prezračevalnem sistemu. Po opazovanju in poi-skusih odslej na tej toplotni postaji ne bi smelo priti do večjih težav.
Z začetkom ogrevalne sezone so v Vekosovem tozdu Toplotna oskrba uvedli celodncvno dežurno ekipo. Tako lahko uporabnik
toplotne energije v primeru napak na toplotnih napravah pokliče dispečersko ekipo po telefonu 856-251. Sicer pa je o tem, kaj delavce Toplotne oskrbe letos še čaka, več povedal direktor Miran Gmajner.
»Delavci Toplotne oskrbe smo ponovno dokazali, da operativno dobro obvladujemo po obsegu drugega največjega in po starosti enega najstarejših ogrevalnih sistemov v Sloveniji. Čeprav nam zaostajanje na področju obnov in posodobitev deloma že amor-tiziranega omrežja vzbuja pri zagotavljanju obratovalne sigurnosti nekaj skrbi, smo prepričani, da bomo uspeji ob dobro pripravljenih in izvedenih vzdrževalnih programih v poletnem pripravljalnem obdobju in sprotnih sanacijah okvar na omrežju zagotoviti uporabnikom tudi v tej ogrevalni sezoni oskrbo v toplotno energijo na dogovorjenem nivoju.
Miran Gmajner: »Dogovoriti se bomo morali za objektivno ceno oskrbe«
Sicer pa delavce Toplotne oskrbe čaka dokaj dinamičen zaključek leta. Ob prizadevanjih za čim optimalnejšo distribucijo in s problematiko usklajevanja cen oskrbe z delegati uporabnikov v skupščini SKIS, pripraviti proslavo ob 30-letnici daljinske oskrbe s toplotno energijo v občini Velenje konec novembra in
nenazadnje tudi z organizacijskimi spremembami, povezanimi z novo zakonodajo. Cenovna problematika predstavlja trenutno najaktualnejše področje. Z delegati uporabnikov, DPO in občinskimi upravnimi organi se bo potrebno dogovoriti za objektivno ceno oskrbe.ki bo nedvoumno zagotavljala osnovno dejavnost, oziroma dogovorjeni standard oskrbe.
V zvezi z organizacijskimi spremembami, ki izhajajo iz nove zakonodaje ugotavljamo, da se bomo v razprave tvorno vključevali, da pa nimamo nobene prave možnosti direktneje vplivati na bodočo organizacijsko obliko dejavnosti, ki jo izvajamo. Menimo pa, da kritične pripombe uporabnikov in DPO, ki jih že več let naslavljajo na trenutno organiziranost in zahteve po racionalizaciji poslovanja in čistih računih je zadosten razlog, da bomo v Velenju tako kot v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, poiskali rešitve v avtonomnem javnem podjetju komunalna energetika Velenje.«
B. Mugerle
Evropski delovni čas
| Tudi v Glasbeni šoli in Rekovi Tiskarni
Ob razmišljanjih, kako doseči čimboljšt rezultate gospodarjenja, večjo storilnost ter doseči kakovost, ki je eden od pogojev za vstop skozi vrata v Evropo 92, so v nekaterih delovnih okoljih naše občine dali pod drobnogled delovni čas.
V Gorenju o uvedbi evropskega delovnega časa razmišljajo, v Rekovi delovni organizaciji Tiskarna pa polovica za-
Iposlenih že od I . oktobra dalje prihaja in odhaja z dela po novem. Tako prihajajo delavci režijskih služb in dela proizvodnje na delo med 7. in 8. uro, od 15. do 16. ure pa zaključujejo svoje dnevne delovne obveznosti. Delavci, ki delajo v izmenah, pa začno delovni čas ob 6.30 ter končajo ob 14.30, popoldanska izmena pa od 14. do 22. ure.
Kot pravijo v Rekovi delovni organizaciji Tiskarna so cilji prehoda na nov delovni čas predvsem doseči boljše psihofizične sposobnosti zaposlenih, ■•večjo storilnost, boljšo učinko-■ vitost in organizacijo samega
I I I
proizvodnega procesa, kamor sodi tudi tesnejše povezovanje obeh izmen. Nenazadnje pa naj bi se z njim približali še sodobnejšemu načinu poslovanja ter s tem povezovanja stikov s poslovnimi partnerji.
Mnenja delavcev o novosti so dokaj različna. Težave so s prehodom na tak delovni čas zabeležili zaenkrat pri družinah z manjšimi otroci ter pri tistih delavcih, ki so vezani na prevoz na in z dela.
Tudi v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju je od I. oktobra dalje delovni urnik drugačen kot prejšnja leta. Toda, bolj ali manj velja le za administrativne delavce in tehnični kader, saj so se namreč učitelji glasbenega pouka na šoli že doslej morali prilagajati potrebam in zmožnostim učencem. Uradno sedaj poteka delovni čas na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju od 8.30 do 13. ure ter od 14. do 17. ure.
1 I I I I I
I
I
I
I -i
Pomen zasebne ponudbe v razvoju občine
Po zakonu o predpisih smo v Sloveniji registrirali že več kot 450 podjetij, od tega 250 zasebnih, od tega osem v občini Velenje, vsak čas pa jih bo že dvanajst. Ta podatek smo lahko slišali na pogovoru, ki ga je na pobudo zasebne firme FBS Franc Novak iz Titovega Velenja pred tednom dni pripravila Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica. >Pomen zasebne pobude v razvoju občine in vloga občine pri razvoju malega gospodarstva in podjetništva< je bila tema teh pogovorov.
Morda je iskanje poti, kako še bolj razmahniti razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva, danes še toliko bolj pomembno, ko smo se začeli zavedati, oziroma so nas v to prisilile razmere, da pri tem ne gre več samo za pridobivanje novih zaposlitev, ampak vse bolj za iskanje nadomestnih za tiste, ki lahko ostanejo brez dela kot tehnološki ali ekonomski presežki.
Znova se je izkazalo, da je treba, če mislimo resno z razvojem drobnega gospodarstva in podjetništva upoštevati vsaj štiri elemente tako imenovane pospeševalne infrastrukture, ki morajo teči sočasno: profesionalne organizacije sposobne nuditi inženiring pri ustanavljanju ali širjenju podjetij, rizični skladi, neprestano usposabljanje podjetnikov in informacijski sistem.
Na nivoju občine pa je za or-
ganiziran pristop k problemu pomemben predvsem jasen program in projekti, ki naj bi pred stavljali kar občinski družbeni plan, urejena komunalna in učinkovita pospeševalna infrastruktura, urejena materialna podlaga, razvita poslovna infrastruktura in še nekaj, kar so poudarjali vsi po vrsti — učinkovita uprava. Pomen te pa so na praktičen način potrdile ali pokazale tudi izkušnje (rezultati), ki jih imajo na tem področju v občini Domžale, kjer so dovolj elastični, da uspehi ne zaostajajo.
Eden od ciljev tega pogovora, ki ga je zbornica organizirala v Ljubljani, je bilo izmenjati izkušnje s tistimi, ki so na tem področju že daleč naprej in jih uporabiti v našem prostoru. Kako in kaj pa je stvar dogovora, ki ga bo treba še natančneje doreči.
(mkp)
Gostinsko-turistično podjetje Turist
Kdo bo bolniku upihnil
svečo?
Pravzaprav so odveč in brez učinka besede o slabi in predvsem povsem razdrobljeni gostinski in turistični ponudbi Zgornje Savinjske doline. Preveč jih je že bilo. Nosilec te ponudbe, zlasti boljše seveda, naj bi bilo Gostinsko-turistično podjetje Turist. Pa ni bilo in najbrž nikoli ne bo. Stanje v podjetju se nenehno slabša iz leta v leto in je danes na najnižji točki. Edinemu nosilcu se v občini niso želeli odreči, dolgoletni napori in razprave o njegovi rešitvi, pa niso rodile sadov. Prej nasprotno, saj je »varovanec« v zadnjih izdihljajih. Sam se ni mogel pobrati, »oče« Merx se zanj bolj malo zanima, združevanje znotraj občine ni uspelo in podjetja praktično ni več. Kaj bo z njim v tem trenutku ne ve nihče.
Slabše, kot je trenutno v Gostinsko turističnem podjetju Turist, pravzaprav ne more biti. Fodjetje je brez vodstva, ostali kadri so takšni kot so, o lokalih se ne splača razglabljati, prodaja je v primerjavi z lanskim letom manjša za več kot polovico (?), ponudba nikakršna, tu je 1,3 milijarde dinarjev kredita z naraščajočimi obveznostmi, menda je to dovolj. Rešitve v okviru TDO Savinja ni. Referendum ni uspel, pogodben prenos podjetja k drugemu ni možen, sozd Merx pa se v reševanje ne vključuje, kvečjemu vse skupaj zavlačuje, celo ovira.
Glede ukrepa družbenega varstva so eni enkrat za drugič proti, čeprav je v zadnjih dneh vendarle prevladalo mnenie, da bo ukrep nujen. Pod določenimi pogoji seveda. Najprej je treba odpraviti finančno breme 1,3 milijarde, zagotoviti najnujnejša sredstva za vsaj normalno poslovanje in imenovati poslovodni odbor. Zunanje člane tega odbora so v občini Mozirje našli s težko muko, predsednik tega odbora seveda mora biti profesionalec v firmi, tega pa z lučjo pri belem dnevu ne najdejo. Javil se je sicer kandidat, ki pa so ga onemogočili v Celju. Brez ukrepa družbenega varstva je padec Turista neizbežen in kot da si nekateri to želijo. Vsi so za vse, nihče nič ne stori. Slednje velja predvsem za sozd Merx, občinski izvršni svet pa je ob vseh naporih skoraj nemočen. Hudemu bolniku torej vsi držijo svečo, ki pa žal riiti njihova ni.
J. P.
Nasilje nad bolnimi
Ko so že v vsej Sloveniji ugotovili, da so v zdravstvu in nekaterih drugih družbenih dejavnostih razmere take,: da so te dejavnosti pred /.lomom in ko je grozeči štrajk zdravstvenih delavcev odgovornim v republiki dal misliti, da bo nekaj potrebno ukreniti in te dejavnosti še obdržati pri življenju, so dobili ustrezni organi v občinah dovoljenje in navodilo za reševanje finančnega poloma v teb dejavnostih. Pri vseh teh zapetljajih se mi postavlja vprašanje, ali država sploh še funkcionira, ko na eni strani predpisuje obvezno *- • šolstvo, zagotavlja vse pravice iz zdravstvenega varstva, itd., na potrebna sredstva za njihovo izvajanje pa je pozabila.
Zgodilo se je na zadnji skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Ob minimalni udeležbi — le ea delegat je bil preko potrebne kvote za sklepčnost — so delegati glasovali o potrebni prispevni stopnji za pokrivanje programov- v zdravstvu. Seveda bi bil le en glas proti dovolj, glede na udeležbo, da skupščina ne izglasuje potrebne prispevne stopnje za fi-oansiranje programov, ki jih je ta ista skupščina na prejšnji seji sprejela kot potreben program za zagotavljanje osnovnih zdravstvenih potreb tega prebivalstva.
Presenetila me je kategori-čnost delegatov iz GORENJA in REKa, ki so se sklicevali na odločitve poslovodnih delavcev in njihova priporočila ter pogojevali sprejem z mnogimi odgovori na svoja vprašanja. To je sicer njihova pravica, vendar kljub odgovorom niso menjali
svojih stališč. No, tudi to je njihova pravica in če je bilo njihovo stališče resnično dogovorjeno v njihovi delegatski bazi i« ne v poslovodnih strukturah, je bita njihova odločitev pač samoupravna. S tem so se pač izrekli za manjši zdravstveni standard, seveda tudi za tiste, ki so bili sicer za to, da dosedanji zdravstveni standard ohranijo.
Ob takih zaključkih pa je potrebno vendarle še nekaj dodati. Pa ne samo to, da je izvajalcem od nosno zdravstvenim delavcem težko načrtovati in izvrševati programe, če se zanje dogovorimo, jih izvršimo, potem pa se opravljeno delo ne plača, ne tudi zato, ker nekateri organi niso pravilno predvidevati gibanja potrebne prispevne stopnje in jo šli celo zmanjševati, kljub rastoči inflaciji, kot da le-ta zdravstvo ne prizadeva. Gre Še za drugo veliko odgovornejšo zadevo: to pa je, obolevnost velenjskega prebivalstva, o kateri smo že veliko pisali in govorili. Obolevnost velenjskih prebivalcev presega vsa republiSka poprečja. Primerjati jo je mogoče le še z obolevnostjo trboveljskega prebivalstva. Odstopamo pri pogostosti obolenj dihal, nalezljivih bolezni, bolezni mišic in gibat, živčevja, poškodb itd. Skoraj je ni bolezni, kjer ne bi prednjačili, še zlasti je vprašljiva obolevnost in število poškodb pri otrocih, ki je tudi več sto odstotkov večja, kot v poprečju v Sloveniji. Zaradi take obolevnosti najbrž tudi Velenjčan pride dvainpolkrat pogosteje k zdravniku, kot povprečen Slovenec. In ta obolevnost nas tudi stane. Pa smo
kljub temu po prispevni stopnji tako za zdravstvo kot skupni prispevni stopnji na repu v Sloveniji. torej med tistimi, ki kljub svojim dejanskim potrebam dajemo za svoje zdravstvo. Šolstvo itd. najmanj. Nerazumljivo mi je naše obnašanje do nas samih, če se zavedamo, da pa, vsaj po mojem, večina teh obolevnosti izhaja iz pogojev dela, tako v rudniku, za tekočimi trakovi v GORENJU ali pa tudi iz prisotne ekološke situacije, ki pa je pra> tako prisotna zaradi obstoječe industrije.
Naši programi za zadovoljevanje potreb tega prebivalstva po zdravstvenem varstvu pa žal niso pripravljeni na osnovi obolevnosti in potreb tega prebivalstva, temveč aa osnovi predpisani! poprečnih republiških normativov. Zato bi za zadovoljevanje vseh potreb, zlasti tistih, ki bodo še nastale s staranjem prebivalstva, z invalidnostjo itd, bili potrebni bistveno obsežnejši programi.
Nerazumljiva so mi stališča delegatov iz GORENJA in REKA, prav zato, ker prihajajo iz okolij z najtežjimi pogoji dela, z največjo obolevnostjo na delovnih mestih, da o solidarnosti do bolanih, ki smo si jo zapisali tudi v našib temeljnih aktih, ne govorimo. Zato se mi je njihova odločitev na zadnji skupščini dozdela kot nasilje nad bolani-mi in nasilje nad temeljnimi principi naše družbe, tudi kot nasilje nad lastnim zdravjem, produktivnostjo, kvaliteto lastnega življenja in življenja svojih soobčanov in otrok, kot nad ti-
r
ii Sestop na oblast
i i i i i i
I
i
i
i
i
i
i i
■ ša še l I vil vlja
S sprejemom amandmajev k Ustavi Socialistične republike Slovenije je največ izgubila Slovenija sama. Evforija, ki še vedno nosi slovenski ponos v prepričanju, da je popravljena zgodovinska krivica, se še ni polegla. Nasprotno! Imam občutek, da se napetost, posebej skozi usta vodilnih mož slovenske SZDL, še naprej vzdržuje med ljudmi. Namen tega ni popolnoma jasen, a domnevam, da je to v tesni povezavi z volitvami, ki so pred pragom. V mislih imam volitve, ki bodo bolj kot amandmaji, zaokrožile slovensko pomlad.
Zveza komunistov Slovenije je z izjemno preciznostjo in ui-granostjo spravila pod streho eno najpomembnejših političnih dejanj odkar obstaja. Kot krojaček iz pravljice je potolkla celo seriio muh. vse na en mah. Ta mah, ta zmagovita noč, bolj kot vse drugo izpričuje, da je naša država še vedno predvsem l partijska.
Znamenito prepevanje Zdra-1 vljice v slovenski skupščini je : zdaj že toliko za nami, da so se ' vsaj posušile solze radosti in : samozavesti in lahko rečem, da ; s te prve distance stvar le ni ta-I ko zgodovinsko epohalna, kot j jo ta trenutek vsakdo od slo-v venskega uradnega političnega v vodstva skuša ob tej ali oni pri-I liki prikazati. Paradoksalno je, < da uradni glas Slovenije z vso r močjo zatrjuje, kako so sedanji £ amandmaji povsem v skladu z j jugoslovansko ustavo, torej; i česa se pravzaprav veselimo? I Prav neverjetno je, kako modro j je bilo izkoriščeno sozvočno k kričanje jugovzhodnih politi-k kov in vsaj v meni se je podrlo F prepričanje, da je srbska politi-k ka modra politika. V primeru u ustavnih amandmajev v Sloveti niji so tako udarili mimo, da je s skoraj neverjetno. Človek dobi a občutek, da tudi Miloševičeva gi garnitura ne bere ničesar drugega, kot Politiko. Zdaj, ko je vse to mimo, je pač jasno, da bi, v kolikor imajo res namen zrušiti slovenske politike, morali modro molčati, kajti le tako bi bila slovenska vodilna struktura do neke mere ogrožena pa ne od Srbov, ampak od slovenske alternative.
Ob amandmaju o volitvah, ki naj bi bil po željah alternative oblikovan tako, da bi pot do oblasti poleg komunistov imela še katera druga skupina državljanov, je prišlo le do bledega
kompromisa, v katerem ni nič konkretno dogovorjenega. Zveza komunistov je učinkovito blokirala hotenja alternative. Tako je dala vedeti, da ne želi oblasti z nikomer deliti. Parola o sestopanju z oblasti je zbledela in bojim se, da bo ljudstvo čez leto ali dve prepričano, da je zveza popolnoma menjala kožuh in da je bila tako preoblečena, izvoljena po novi ustavi, demokratično, itd, itd . . .
Trditev, da je zveza trdno v sedlu pa seveda drži, kajti težko si je v tem času zamisliti bolj popularnega politika v Sloveniji, kot je Milan Kučan. Celo Mladinin barometer mu je naklonil širok nasmeh.
Nočem reči, da si Kučan nasmeha ni zaslužil po hudi noči v Sava centru, ki jo je slovenska Partija pretolkla sebi v prid. Toda grozno je to, kako malo ljudi se zaveda, da tista seja v Beogradu ni bila nič drugega, kot seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Skupine državljanov pač, ki so številčno vzeto v hudi manjšini. Toda ti možje so na oblasti! V normalni pluralistični skupnosti bi večina državljanov zdolgočaseno zamahnila z roko češ, komunistom se je zbledlo pa se izčrpavajo v frak-cijskih bojih. Toda normalna pluralistična skupnost je za nas utopija in bo utopija ostala tako dolgo, dokler bo zveza komunistov fintirala na vse mogoče in nemogoče načine, da bi le ostala v sedlu.
Po letih od konca vojne sem je zveza izigrala že preveč kart zaupanja. Zato bi morala, če že noče sama od sebe sestopiti z oblasti, vsaj pristati na enakopravne volitve z zvezami, ki so izplavale na površje s slovensko pomladjo. V tem trenutku
Žal pa je videti, da zveza ne more iz svoje kože. Temu v potrditev bi spomnil na dva nastopa Franca Šalija, ki se rad predstavlja, kot mož iz province. Pred sprejemom ustavnih amandmajev je v ljubljanskem Dnevniku zatrdil, da političen trenutek ni primeren za vseslo-vesnki referendum o ustavnih spremembah. Normalno! Zmaga je slajša, če jo izboriš sam!
Referendum pa bi bolj kot zvezo povzdignil slovenske državljane pa še alternativa bi ko-rajžno izsiljevala svoje zahteve.
Tik pred srceparajočim petjem Zdravljice pa je Šali po televiziji vesoljnemu slovenstvu zatrdil, da t.i. Okrogla miza, se-stalvjena iz vseh slovenskih strank, vključno z zvezo komunistov, nima za sabo podpore ljudskih množic in je zato neumestno, da predstavniki te mize silijo delegate slovenske skupščine v novotarije, ki se bojda ne bi obnesle.
Predstavnikom alternative ni preostalo nič drugega kot to, da pristanejo na kompromis, saj v evforiji, ki je držala celo Slovenijo pred televizorji ni bilo mogoče misliti na to, da bi (ha!?) glasovali proti sprejetju amandmajev. Seveda so stvari okoli volilnega dopolnila ostale tako nedorečene, da še ni moč z gotovostjo reči po kakšnem ključu bodo delegati v družbenopolitični zbor Skupščine Slovenije izbrani. Videti pa je, da so slovenski komunisti to poglavje že odkljukali sebi v prid. Kako bi si drugače lahko razvozljali pohvalo, ki jo je izrekel Josip Vidmar Milanu Kučanu, Jožetu Smoletu,Miranu Potrču, Janezu Stanovniku in Dušanu Šinigoju. Bolj kot za ustavo, jim je čestital za zmago na notranji fronti. Odgovor na vprašanje, katero fronto je imel Vidmar v mislih, ali fronto z zdravimi silami in Popitovim medijskim izletom,ali fronto z alternativo, ni preveč težak.
Peter Rezman
stimi, ki so razumeli problematiko in glasovali za ustrezno izravnavo prispevne stopnje. Kajti, nepokrivanje programov, ob primanjkljaju 21 novih milijard dinarjev v OZS do konca leta, pomeni, ukiniti nekatere dejavnosti zdravstvenega varstva. To lahko pomeni, ukiniti varstvo posameznih skupin prebivalstva, uvedbo samoplačništva za zdravljenje določenih bolezni, ali pa zapreti zdravstvene organizacije, ki skrbijo za naše zdravje, za mesec dni, kolikor bo pač primanjkovalo sredstev za OZS.
Programe ukinjanja posameznih dejavnosti pa zdravstveni delavci ne moremo pripravljati, ker to za nas ni sprejemljivo niti s stališča etike niti zakonodaje. Se vedno je namreč v veljavi zakon o zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Zato si bodo morali te pravice zmanjšati uporabniki sami v skladu s primanjkljajem v OZS, odnosno sklepi zadnje skupščine.
In na koncu se mi ponovno postavlja vprašanje: Kako je mogoče, da smo v republiki med tistimi, ki za sebe odtehtajo najmanj, hkrati pa smo med tistimi, ki delajo največ. Po prispevni stopnji za zdravstvo smo na 62. mestu od petinšestdesetih občin v Sloveniji, po prispevku za celotne družbene dejavnosti pa na 55. mestu v Sloveniji. Smo se resnično zavestno in preko svojih delegatov odločili za zmanjšanje svojega zdravstvenega standarda?
dr. JOŽE REBERSIK
Občinska izobraževalna skupnost
Vendarle trezna odločitev
1 I
Iskrice
Samo velike zmote ženejo ljudi v boj, velike resnice pomirjajo.
Kneževič
Ljudi hvalimo, ker jih imamo za nečimerne, prosimo pa jih, kadar menimo, da so šibki.
Voltaire
Ko so na skupščinah zdravstvene in skupnosti otroškega varstva izglasovali negativno stališče do povečanja prispevne stopnje, je bilo na zboru delegatov v občinski izobraževalni skupnosti kaj malo optimizma, da bi se delegati zbora uporabnikov odločili za povečanje prispevne stopnje za 0,87 %. Bolj kot za višino prispevne stopnje bi naj šlo za principielni odnos do nadaljnjega obremenjevanja delavcev, kot je bilo mogoče razumeti iz kasnejše razprave. Tok dogodkov na seji skupščine pa je vendrale pripeljal do trezne odločitve in izglasovanja prispevne stopnje od 6,45 % na 7,32 %, kar bo v zadnjih letošnjih dveh mesecih pomenilo možnost izvajanja obveznega programa šolanja otrok.
Skupščinska seja je potekala konstruktivno, v umirjenem tonu in po kratkem poročilu predsednika skupščine so delegati soglasno potrdili poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta OIS za obdobje januar—junij 89. To je bilo razumeti tako, da so bile delovne in finančne naloge pravilno naravnane in opravljeno delo ter poslovanje v skladu z letnim načrtom izobraževalne skupnosti.
Na predlog za povišanje prispevne stopnje, katero je strokovna služba OIS v predlaganem gradivu natančno utemeljila (z vsemi kulkulativnimi predpostavkami, dodatno so pojasnili nastali položaj šolstva predstavniki skupščine in predsednik komiteja za družbene dejavnosti), se je zataknilo pri mnenju delegatov Gorenja in RLV. Ti so v soglasju s svojimi delegati iz konferenc ter svoje baze nasprotovali povišanju stopnje, ki bi presegala, so menili, lanskoletno poprečje (po podatkih OIS pa bi letošnja poprečna stopnja znašala 6,36%, kar je še vedno 0,16% pod lanskim poprečjem).
Prispevek delegata KS Gorica, Karla Kovačiča, je bil po mnenju prisotnih, življenjski in odraz resnice ter prakse današnjega, menda preživelega nači-
na dogovarjanja ^'delegatskega sistema splah. Med drugim je menil: »Kot delegati, ki odločamo o tako pomembnih stvareh kot je zdravstvo, šolstvo, varstvo otrok, smo tako dvolični, da poštenega in treznega odločanja sploh ne moremo izvajati. Če sem oče otroka, želim vse najboljše, če sem delavec iz kolektiva, sem običajno >proti<. Razlog za to je v tem, da se ne znamo pogovarjati. Samo papirji, plani in analize, suhoparno obveščanje, ne daje vsebine in občutka stvarnih razmer iti potreb. Rezultat je v vzdušju,' ki ni naklonjeno objektivnemu odločanju. Danes sem >ZA<, za.zagotovitev osnovjiih pogojev za pouk otrok, že jutri pa bi bilo potrebno najti način in ljudi, ki bi se pametno pogovarjali o najvažnejših življenjskih pogojih.«
V primeru, da bi se prispevna stopnja ne povečala, bi bil izpad sredstev do konca leta 10.744 mrd. dinarjev, kar bi ogrozilo izvedbo programov, da bi bili potrebni posebni ukrepi in ukinitev nekaterih dejavnosti. To bi prizadelo dotacije k šolski prehrani, k podaljšanemu bivanju, najbolj pa bi prizadelo osebne dohodke delavcev. Ogrožena bi bila investicija izgradnje telovadnice OŠ Šalek, nastal pa bi ogromen zaostanek in bi bila v prihodnjem letu potrebna zelo visoka stopnja za uskladitev. Zato je bila v dvorani Glasbene šole odločitev na delegatih tudi tokrat izjemnega pomena.
Glasovanje so izvedli s šestimi glasovi proti (napram 36 »za«) in »ZA« soglasno v zboru izvajalcev, kar ni zadoščalo za pozitiven izid (zaradi slabe udeležbe delegatov zbora uporabnikov), zato so se zatekli k statutarni možnosti, vsklajeval-nemu postopku. Po enourni razpravi in konzultacijah z bazo, se je glasovanje vendarle izteklo v prid predlaganemu programu in povečanju prispevne stopnje, »proti« sta vztrajala le dva delegata iz Gorenja.
J. M.
'lit..........
iPviUUiU-U
mag. milan lovrenčič, dipl. oec. center za gospodarsko svetovanje
61000 ljubljana. prečna 4; tel.: 061/320-388. 327-353; fax: 061/320-388; lelex: PESA 32104
NOV POSLOVNO TRGOVSKI CENTER V DRAVOGRADU VENDARLE BO
V prelepem mestu ob Dravi, na stičišču štirih koroških dolin, na križpotju cest in ob železnici nastaja pomembno poslovno središče, ki ima uradni naslov Poslovno trgovski center Dravograd. Njegovo nastajanje so spremljale in še spremljajo številne dileme in tudi problemi, kar pa ni čudno, saj je objekt dokaj širokopotezno zastavljen in predstavlja za Dravograd in za celotno koroško območje zelo pomemben projekt.
Mercator iz Ljubljane se je ob želji in podpori krajevnih dejavnikov odločil, da sodeluje oziroma vodi nastajanje poslovnega središča, ki pa ne bo njegovo poslovno središče, ampak objekt odprtega tipa, dostopen vsem zainteresiranim. Objekt bo imel skupaj cca 10.000 mz
površin, od katerih bo praktično 1/3 namenjena za najrazličnejše dejavnosti, med njimi v prvi vrsti za razvoj drobnega gospodarstva na dravograjskem območju. V objektu bodo zelo primerni butiki, razni drugi lokali, agencije, gostinski obrati, zabaviščni prostori in seveda tudi trgovske površine s široko ponudbo jugoslovanskega blaga.
Tako se koroški regiji obeta nova široka ponudba blaga na enem mestu, prav tako pa se kaže četudi velika priložnost za mlade podjetnike koroške regije, da si tukaj pridobijo poslovne prostore in se vključijo v gospodarske in druge tokove, ki bodo nedvomno šli skozi Dravograd in tudi skozi poslovno trgovski center.
Investitor Mercator Ljubljana nudi razne možnosti in oblike pridobivanja lokalov in sicer od takojšnjega nakupa, obročnega plačevanja in celo do najemanja lokalov. V vseh primerih pa je končni cilj, da interesent postane lastnik lokala, kar se vpiše tudi v zemljiško knjigo. Tržno funkcijo odnosno opravljanje tržnih in finančnih informacij je Mercator zaupal Centru za gospodarsko svetovanje, Mr. M. Lovrenčič, Ljubljana, Prečna 4.
Vse, ki se kakorkoli zanimajo za nastajajoče in vabljivo poslovno središče v Dravogradu vabimo, da pokličejo na telefonsko številko 061/320-388 ali 327-353 tov. Artiček Daniela, ki vam bo posredoval vse potrebne podatke.
CENTER ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE Mr. M. Lovrenčič, dipl. oec.
Lačen pogled nedolžnih oci
Socialna varnost družin z otroki
Te/nje na področju socialne politike, da si vsak sam s svojim delom zagotavlja sebi in družini socialno varnost, je ob 48 odstotni inflaciji v mesecu septembru resnično težko uresničevati. Zato ni nič novega, da se socialna varnost družin i. otroki znižuje. Se posebej težko prenašajo skoraj vsakdanje podražitve tisti, ki so se že doslej znašli v skupini materialno ogroženih.
Ce že hočemo govoriti o pravicah otrok, katerim je bil namenjen letošnji teden otroka, potem ne moremo mimo pravic potrebnih za-njihovo dostojno življenje. Med slednje ne sodi le možnost šolanja, osnovne prehrane in obleke, ampak še kakšna druga vrlina, kakovost, ki se jim zaradi znanih težav v tej krizi tako zlahka po vrsti odpovedujemo.
Razlog za takšna razmišljanja so številke, vredne takšnih in drugačnih pomislekov. Vse več je v naši občini namreč družin z otroki, ki uveljavljajo pravico do subvencije stanarin. Ob sprotni valorizaciji slednjih si ne smemo zatiskati oči pred tem, da se bo število teh v prihodnje še povečalo. Upravičenci do subvencije
stanarin lahko uveljavijo ob tej še pravico do otroškega dodatka. Tega je v preteklem mesecu prejemalo 3882 otrok. Če ti prejemki skupaj družini še vedno ne zagotavljajo socialne varnosti, so upravičeni tudi do družbeno denarne pomoči dopolnilni vir, ob občasnih večjih izdatkih pa še do izplačila enkratno družbeno denarne pomoči. Komaj omembe vrednih pa je še 50 tisoč dinarjev na mesec za ceno nekaterih proizvodov, do katerih so upravičeni prejemniki družbeno denarnih pomoči otrokom ter edinega vira za preživljanje.
Vse lepo in prav bi rekli, posebej še, ker se število družin z eno ali več vrstami pomoči v naši občini v tem letu ni bistveno pove-
čalo. Toda zakaj? Odgovor je dokaj preprost. Zaradi izredno zaostrenih kiterijev za uveljavljanje slednjih. Ti so enotni za celo Slovenijo in so bili zaradi znanih težav v družbenih dejavnostih še poostreni prav letos. Nekoliko spodbudnejše od prej omenjenega je vsaj to, da je tokrat valorizacija pomoči sledila priporočilom republike.
Da se socialna varnost družin zmanjšuje med drugim potrjujejo še naslednji podatki: nakup šolskih potrebščin v začetku tega šolskega leta je postal preveliko breme kar za 125 otrok. Ob številu teh v občini to ni niti tako veliko, vendar pa je treba zapisati še, da so na nekaterih šolah učitelji omogočili učencem nakup rabljenih učbenikov. Drugje pa so, milo rečeno, zatajili. Breme za starše pa očitno niso le ti, ampak tudi prehrana v šoli. Ob novem sistemu izplačevanja slednjih ob osebnem dohodku niso tako redki primeri, ko starši odpoveduje-
jo tople obroke prehrane svojim otrokom v šoli. Kaj to pomeni za zdravo rast njihovih malčkov se ne zavedajo dovolj dobro. Nikakor pa ob tem ne moremo mimo občutka, da posebnega posluha za reševanje tovrstnih vprašanj ni in to tudi v šolstvu, ki bi vendarle moralo zagotavljati neko vrsto subvencije prehrane za učence. Nismo namreč čisto prepričani, da je iskanje rezerv za izvajanje osnovnih programov dovolj tehten razlog za storjen korak. Na Centru za socialno delo pa v tem času opozarjajo še na velik pritisk za enkratne družbene denarne pomoči pri nakupu ozimnice.
Sistem na področju socialnega varstva, izdelan pred petimi leti, za dandanašnje razmere že zdavnaj ni več ustrezen. Treba ga bo torej na novo prevetriti. Toda, bojimo se, da znova na škodo prejemnikov, torej tudi otrok, ki za nastalo krizo niso nič krivi, nič dolžni.	fm p.
Rejništvo
Skrb za toplo zavetje
Minil je teden, namenjen našim otrokom. Tema letošnjega so bile pravice otrok. V našem sistemu so
te opredeljene, vendar strokovnjaki vedno znova ugotavljajo, da se v vsakdanjem življenju ne uresničujejo. Treba bi jih bilo na novo pregledati oziroma obnoviti tako, da bi lahko sproti ugotavljali stanje na tistih področjih skrbi invarstva za otroke, ki so v posameznih obdobjih posebej izpostavljene.
Z nastajanjem družbene krize se vprašanje pravice otrok poglablja. To med drugim potrjujejo težave, s katerimi se ubadajo sisi, ki imajo v svojih programih zapisano področje skrbi zanje: v otroškem varstvu so to družbene pomoči otrokom, na področju socialnega skrbstva svetovanje družini pri vzgoji in oskrbi otrok. Svetovanje pri partnerskih odnosih pa postaja v času, ko strokovnjaki v slovenskem prostoru ugotavljajo vse pogostejše psihično trpinčenje otrok na takšen ali drugačen način, na moč aktualno.
Pravic imajo naši otroci kar nekaj. Kako jih lahko uresničujejo v praksi, v vsakdanjem življenju vedo najbolje sami. Če bi sodili po eni od njih rejništvu potem bi lahko zapisali, da dokaj dobro. Vsaj tako zatrjujejo strokovnjaki, ki menijo, da je manj rejencev v naši občini v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami prej prednost kot slabost. Od 18 otrok, ki preživljajo svojo mladost v drugem okolju namesto v zavetju očeta in mame, so predvsem šolarji, pet od njih je predšolskih, prav tako v manjšini so srednješolci. Otroci so v rejništvu do 18. leta starosti
ali pa še dlje, če se po osamosvojitvi tako sami odločijo. Kot poudarja direktorica Centra za socialno delo Titovo Velenje Jelka Fužir, je rejništvo upravičilo svoj namen in pomen. 30-letna prizadevanja, da bi otrokom družin, ki so »odpovedale« v svojih osnovnih nalogah — vzgoja, varstvo in oskrba — nadomestili matično z rejniško družino, že daje prve rezultate. Ta dejavnost je pred leti postala celo poklic. Kljub temu smo v velenjski občini imeli do nedavnega eno poklicno rejnico, sedaj pa še te ni več.
Naj si je rejništvo še tako ustrezna oblika nadomestila za matično družino, ob obravnavi te teme nikakor ne moremo mimo ovir pri iskanju slednjih. Rejni-ške družine bi naj bile najboljše družine. Tako jo naj ne bi ocenili le v poklicnih ustanovah, ampak tudi v okolju, kjer ta živi. Do pravih informacij je v sedanjih časih nadvse težko priti, pa čeprav naj bi nudile rejencu toplo družinsko zavetje le začasno, do takrat, ko bi se razmere v matični družini kolikortoliko uredile.
Menjavo svetov že odrasli tež-
ko prenašamo, kaj šele otroci, vendar pomeni vrnitev k pravim staršem zanje nadvse pomembno dejanje. Ob poglabljanju družbene krize bo pogojev za vrnitev v prihodnje gotovo še manj. S to ničkaj razveseljivo popotnico za vstop v svet odraslih, v svet, ki je vse bolj krut in vse manj človekoljuben, stopajo sedanji rejenci in tudi tisti, ki jim v družinskem zavetju zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne bodo mogli starši nuditi tistega, kar bi jim morali.
T. P.
goslovansko priznanje — kipec pionirja Jovice. Marija Šavor, prav tako učiteljica in velika ljubiteljica neokrnjene narave, si je priznanje prislužila zaradi pobude za ustanovitev zelenih straž po velenjskih šolah ter za uspešno vodenje občinskega aktiva mentorjev zelenih straž. Z njeno pomočjo so se velenjski pionirji dobro spoznali z ekološkimi vprašanji in postali ekološko osveščeni. Andrej Kuzman, navdušen planinec, prenaša ljubezen do gora na mladi rod. Letos je že sedmič, zelo uspešno vodil planinski tabor v Logarski dolini ter prenašal s svojo neuničljivo vedrino in toplino izkušnje mladinskega vodnika na mladi rod. Naši številni mladi planinci, ki jih je on vzgojil, so največji dokaz zato, da si je prejeto priznanje občinske zveze prijateljev mladine resnično zaslužil.
Priznanje pa so podelili še velenjskemu Zdravstvenemu centru za dosežke na področju preventivnega dela predšolskih in šolskih otrok.
(mz)
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Priznanja ob tednu otroka
Ob tednu otroka so se zbrali člani predsedstva občinske zveze prijateljev mladine Velenje in drugi, ki delujejo za otroke v občini Velenje, na slavnostni seji. Z zadovoljstvom so sprejeli novico, da je bila republiška zveza prijateljev mladine letos odlikovana z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki za posebne zasluge pri razvijanju ustvarjalnih sposobnosti osebnosti otrok ter za prispevek k družbeni skrbi za otroke. Govorili so o položaju otrok v naši družbi in podelili priznanja te organizacije tistim, ki zavzeto in uspešno delujejo za otroke v občini.
Priznanja so prejeli: Bernarda Podkri/.nik. ki aktivno deluje v društvu prijateljev mladine Šmartno ob Paki vse od ustanovitve. Je velika ljubiteljica otrok, narave in kulture, s svojimi bogatimi izkušnjami pa je v društvu že kar nenadomestljiva. Ob vsem tem pa si je našla čas tudi za to, da je kot varuška skrbela za otroke. Podobno bi lahko zapisali tu
di o Frančiški Kovač, prav tako iz Šmartnega ob Paki. Kljub temu, da dela na različnih področjih, najde ža otroke vedno čas. Tudi ona je zvesta članica društva, vse zadane naloge pa vestno opravi. Priznanje občinske zveze prijateljev mladine je prejela tudi učite-
ljica Danica Križ, ki že 19 let
uspešno usmerja delo pionirske organizacije v Šmartnem ob Paki ter tudi na ta način vzgaja mlade. Pod njenim vodstvom je prejel pionirski odred Bratov Letonje že številna občinska in republiška priznanja ter tudi najvišje ju-
Vrtci so polni
Zmogljivosti naših vzgojno varstvenih ustanov, tako šoštanjske kot velenjske so vsa leta polno zasedene in tako je tudi sedaj, ko se marsikje v Sloveniji pojavljajo prostorski viški.
Ravnateljica velenjskega vzgojno varstvenega zavoda Majda Ga-beršek ocenjuje, da je zajetje otrok v organizirano predšolsko varstvo na velenjskem območju zadovoljivo, saj je v organizirane oblike dela vključenih, vključno s pripravo na šolo okoli 3000 predšolskih otrok, v družbenem varstvu pa jih je blizu 2000.
Seveda pa je zaskrbljujoče, da na območju Titovega Velenja že zelo dolgo nismo pridobili novih vrtčevskih zmogljivostih, pa tudi posodabljanje obstoječih je prepočasno. Še posebej bodo gotovo težave velike v novih stanovanjskih soseskah Selo in Šalek, kjer je bila vzgojno varstvenega enota sicer predvidena, vendar smo bili prisiljeni gradnjo, zaradi pomanjkanja denarja, za nekaj časa opustiti.
Z ravnateljico šoštanjskega vrtca Marijo Kuzman smo poklepetali tudi o ceni, o povišanju, ki je v tehle dneh prav gotovo starše neprijetno presenetilo. Že od začetka tega meseca plačujejo tisti, ki do zmanjšanih plačil niso upravičeni že blizu 2 milijona dinarjev. To je vsekakor visok znesek, vendar pa skokovitim stroškom, ki jih beležijo v vzgojno varstvenih ustanovah ne zadošča. Prav zato so se tudi znašli v finančni krizi.
Tudi vse enote šoštanjskega vzgojno varstvenega zavoda so zasedene, velike težave pa imajo s sprejemom dojenčkov, saj imajo premalo jasli-čnih oddelkov. V starejših skupinah pa bi kakšnega otroka, ki bi bil nujno potreben varstva še sprejeli.
(mz)
Prehrana v šoli
Še pred kraktim smo se v občini Velenje radi pohvalili z velikim odstotkom otrok, ki se prehranjujejo v šoli. Zdravo in redno prehrano bi resnično moral imeti sleherni šolar, vemo pa, dajo obojestransko zaposleni starši le stežka zagotavljajo.
V želji, da bi otrokom resnično približali prehrano v šoli, smo jim v ceni zaračunavali izključno ceno živil. Zdaj pa je družbenega denarja tudi v te namene manj in prisiljeni smo prehajati na ekonomske cene.
Kot je povedal pomočnik direktorja velenjskega VIZ Dušan Do-linar, so še vedno obdržali staro opredelitev pri izračunu cene malice in skušali tako doseči, da bi čisto vsi otroci v šoli vsaj malicali — v tej ceni so torej izključno stroški nabave živil. V ceno kosila pa so bili prisiljeni vkalkulirati tudi polovico stroškov osebnih dohodkov kuharskega osebja ter del materialnih stroškov.
Kljub zaostrenim ekonomskim razmeram v šolskih kuhinjah, po zagotovilu Dušana Dolinarja, vztrajajo pri dosedanji kvaliteti šolske prehrane, ki jo bodo tudi ohranili.
(mz)
Na ramenih staršev
O prednostih šole v naravi smo v našem tedniku že veliko pisali, najbolj pa so nas o njih prepričale izjave udeležencev, ki smo jih obiskovali. Zares so bili vedno zadovoljni učenci in učitelji, ki kar verjeti niso mogli, koliko in na mnogo lažji način kot v razredu, pridobijo otroci v tednu dni bivanja v planinski koči, na smučišču.
Zdaj pa postajajo šole v naravi vse bolj vprašljive, saj smo jih čisto v celoti prenesli na ramena staršev, ki morajo kriti vse stroške, razen učiteljev smučanja oziroma plavanja, ki jih pokrije Zveza telesno kulturnih organizacij.
Vse je torej odvisno od staršev, šole, pripravljenosti učiteljev. Na prvih roditeljskih sestankih, na začetku šolskega leta se v četrih (plavanje — bivanje na morju) oziroma petih (šole smučanja) dogovorijo, ali bodo šole v naravi organizirali ali ne in seveda sprejemajo, (ali pa ne) obvezo financiranja.
Na osnovni šoli Šalek pa so pristopili še k eni obliki šole v naravi z bivanjem v izobraževalnem centru TO na Slemenu.
(mz)
Podaljšano bivanje tam, kjer je zanimanje
Med omejitvene ukrepe v vzgoji in izobraževanju sodi tudi podaljšano bivanje, ki je prav tako padlo skoraj v celoti na razmena staršev. Ti pa seveda ne krijejo prostorskih in drugih stroškov, ki jim jih šole ne zaračunavajo.
Za podaljšano bivanje morajo starši odšteti mesečno 4 odstotke povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji (v zadnjem znanem obdobju). Za september je to pomenilo 160 tisočakov. Znesek je relativno nizek, vendar po šolah ugotavljajo, da je za mnoge starše previsok, saj je zanimanja za tovrstno varstvo šolskih otrok le malo. organizirajo pa ga na vseh velenjskih šolah, kjer se prijavi vsaj 15 otrok, razen na osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda, kjer zato nimajo prostorskih možnosti.
(mz)
Le malo organiziranih letovanj
V občini Velenje imamo preko 6000 šolskih in okoli 3000 predšolskih otrok, občinska zveza prijateljev mladine pa lahko omogoči organizirano letovanje na morju le petstotim. To je seveda mnogo premalo, še posebej v tehle časih zaostrenih ekonomskih razmer, ko si mnoge družine letovanja ne morejo več pr:voščiti.
Kako daleč smo torej od cilja, ki smo si ga zastavili pred leti: odpraviti plavalno nepismenost. Med otroki, ki so bili letos na letovanju na Debelem rtiču, je bilo le malo plavalcev, večina pa jih je pod vodstvom plavalnih učiteljev splavala. Seveda ni edina možnost učenja plavanja letovanje na morju. Tudi v občini imamo plavalne bazene, ki pa se jih šolarji oziroma bolje povedano njihovi učitelji, izogibajo. Imajo seveda cel kup argumentov s katerimi se opravičujejo. Pa kaj nam ti koristijo, če ostajajo naši otroci še naprej plavalno nepismeni, med tem ko so v mali šoli že vsi na dobri poti, da splavajo!
Glede na to, da možnosti za razširitev letovanja ob morju občinska zveza prijateljev mladine Velenje nima, bo tudi v bodoče namenjala veliko pozornosti organizaciji drugih tovrstnih oblik. Med drugim bodo nadaljevali z dnevnim taborjenjem na Slemenu, že prihodnje leto pa naj bi ga pripravili tudi na Trebeliškem.
(mz)
Prevozi nad 4 km
Omejitve so posegle tudi na področje prevozov otrok v šolo. Velenjski vzgojno varstveni zavod jih še vedno zagotavlja, vendar le tistim otrokom, ki so od šole oddaljeni vsaj 4 km.
Nešteto je na vsakem koraku vznesenih besed o neznanskem pomenu turizma, še več jih je zapisanih v najrazličnejših papirjih, nekaj je celo dosežkov. Tudi in celo takšnih, ki nekaterim niso mar, ali so jim kar v napoto. Vse manj je dobrih gostiln poje naš vrli pevec in presneto prav ima. V Zgornji Savinjski dolini jih je vse več, a vse manj dobrih. Med tistimi redkimi, ki so si ob letošnjem ocenjevanju prislužile štiri zvezdice je tudi gostišče Atelšek pri Rečici ob Savinji.
V mirnem, skritem in lepem
Gostišče z okolico in parkiriščem je lepo urejeno, le »popestritev« ponudbe krepko moti
okolju stoji lepo gostišče, z urejeno okolico in parkiriščem. Poleg gostišča in ob potočku je ribnik, zato se Atelškovi med drugim ponašajo z dobrimi ribami in ribjimi jedrni. Gostje so s ponudbo zadovoljni, tudi večje skupine in tudi gostje iz tujine, denimo Nizozemci iz kampa Menina. Ponudba poteši, mirno okolje pomirja. Toda — kako dolgo še?
V neposredni bližini tega lepo urejenega prostora, tik preden po ozki asfaltirani cesti prideš do njega, te »pozdravijo« skladovnice lesa, pod drevesa zloženo leseno ostrešje, ki obeta nekakšno gradnjo, pa ku-
pi žagovine, za katero nihče ne ve, kaj ima tam početi, veter pa jo veselo raznaša naokrog. Tudi do klopi pred gostiščem in Atelškovim so nekateri gostje, ki so bili slučajne »žrtve« teh darov, že potarnali, da jih v takih razmerah k njim ne bo več, čeprav je sicer vse v redu. Saj res, kdo pa bo jedel z žagovino popoprano hrano in si po nepotrebnem praskal oči.
Kdo naj bi delal vedo, samo približno pa, kaj naj bi delal, čeprav se po pripravah da slutiti. Nekakšno hišo in nekakšno žago, ali nekaj podobnega. Nekakšno zato, ker se pri Atel-škovih še ni oglasil, niti skusil
pogovoriti. Ob vsem je z zemeljskimi deli že pričel, še bolj iznakazil podobo, občinski inšpektorji so dela sicer prepovedali, lastnik pa nadaljeval. Kakršnekoli vloge na upravnih organih še nimajo in gradnje tudi ne nameravajo odobriti, toda kaj vse to pomaga, če se žago-vina in drugo kopiči kar naprej. Razumen dogovor kot kaže ni mogoč, morda gre za nagajanje ali kaj podobnega, torej bo treba ukrepati, ker je tudi uradna prepoved očitno premalo. Taki smo in takšni si toliko obetamo od turizma. Tudi zato pa smo tam, kjer smo.
J.
I
I
I I I
Mladi »bankirji« tekmovali
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je pripravila prejšnji teden na šoli Štirinajste divizije drugo tekmovanje za najbolj uspešnega delavca šolske hranilnice. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, pomerile pa so se v znanju iz zgodovine hranilništva, aktov, ki določajo poslovanje hranilnic in se-Ncda samega dela v hranilnicah.
Najbolj sta se izkazali učenki osnovne šole Luče Magda Klemenšek in Nataša Robnik z mentorico Olgo Vršnik. Našo temeljno banko bosta zastopali na republiškem tekmovanju, ki bo 21. oktobra v Braslovčah.	(mz)
»Mačja« razstava
Mačke imamo Velenjčani očitno radi. Razstava pasem-skih mačk, to nedeljo je bila v prostorih osnovne šole Veljka Vlahoviča, pripravilo pa jo je celjsko felinološko društvo, je bila tako dobro obiskana kot redkokatera razstava. Obiskovalcev seje kar trlo okoli mačjih kletk in to kar ves dan.
Najlepše v mačjem svetu so torej imele občudovalcev na pretek, bolj kot one pa so se tega veselili njihovi ponosni lastniki.
(mz)
Tudi takšne stvari se dogajajo?!
Še vedno spretne roke
»Pridite in poglejte, česa smo sposobni kljub bolezni in starosti,« so zapisali oskrbovanci Doma za varstvo odraslih iz Titovega Velenja na vabilu za razstavo ročnih del, ki so jo tako kot že nekaj let nazaj pripravili v počastitev občinskega praznika.
Letos je na njej sodelovalo okrog 20 oskrbovancev s pri-
bližno 60 izdelki, ki so jih izdelali v okviru delovne terapije ali pa so si z vezenjem, pletenjem, šivanjem krajšali dolge ure jeseni življenja. Letos prvič so obiskovalci razstavljena dela, ki so jim bila všeč, tudi kupili. Razstava v prostorih Doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju je bila odprta od petka do nedelje prejšnji teden.
Zelo nizke temperature zadnjih dni so nas opozorile, da smo se dokončno poslovili od toplih poletnih dni. Hlad pa nam prinaša tudi kopico nevšečnosti, na primer tudi takšnih, da ti ostanejo radiatorji kljub začetku kurilne sezone v stanovanju hladni.
Medtem ko se stanovalci po večjih centrih že prijetno grejejo, pa tega zagotovo ne bi mogli trditi za šest družin stanovanjskega bloka v neposredni bližini Mikona v Mi-slinji, katerim je prijetnost toplote obljubljena baje šele v začetku novembra. Čisto prav ste prebrali. In stanovalci so povsem upravičeno ogorčeni, ker se je podobna »komedija« z njimi dogajala tudi v lanskem letu. Odgovorni v »Mikonu«, od tam
prihaja vsa toplota, so si lansko jesen omislili obnovo cevi do stanovanjskega bloka, letos pa so pri tovarni v tem času enostavno porušili dimnik in sedaj čakajo na nekoliko sodobnejšega. Seveda pa vse tegobe »nekurjenja« in »netopline« čutijo tudi delavci v tovarni, seveda pa se vse to najbolj odraža pri samih stanovalcih, saj je med njimi tudi nekaj malčkov.
Skrajni čas bi namreč bil, da se odgovorni za takšna nesmiselna početja in ravno v teh hladnih dneh dokončno streznijo. Ob takšnih primerih ne gre za nikakršno potegavščino, še posebno zategadelj ne, ker stanovalci skozi vse leto morajo plačevati ne tako malo vsoto denarja za ogrevanje.
S. J.
Opto-me-ter =
Najbolj zaščiten predsednik
O velikanskih omejitvah posegov v prostor Zgornje Savinjske doline, ki mejijo že na konzervacijo in o katerih tudi tokrat pišemo, ne bo odveč misel izrečena na zadnji seji izvršnega sveta SO Mozirje. Naj bi namreč predsednika občinskega izvršnega sveta (nemara tudi druge predstavnike mozirske občine na republiški ravni) poslej vikali. Saj so vendar najbolj zaščiteni v vsej republiki.
Samostojni izvajalci?
Izguba v občinski zdravstveni skupnosti (tudi Mozirje) seveda ni kakšna posebna novost. Novo pa je, da se zaostrujejo odnosi z velenjskim Zdravstvenim centrom, ker vseh pogojev v mozirski občini resnično ne morejo izpolniti. Pravijo, da se krompirja in zrezka ne da enostavno sešteti, zato razmišljajo o novi organiziranosti izvajalcev na svojem področju, če bo to omogočila nova organiziranost zdravstva. Dodaten razlog za to so posamezni primeri, ko pacientov mozirske zdravstvene skupnosti v velenjski občini ne sprejmejo, v žalski občini pa jih menda čakajo odprtih rok.
Simfonija narave
Popotnik posloj, postoj, prisluhni tej simfoniji narave.
Poglej ta ples mladenk in mladcev, ples razigrane mladosti . ..
Te gornje verze so zapisali na vabilo delavci RTC Golte, s katerim vabijo na udeležbo predstavitve video filma »GOLTE POLETI«. In kakšna bo letošnja simfonija narave? Čeprav
že razmišljajo o poletju (prav je tako), je vendarle vmes še zima. Bodo mladenke in mladci letos le srečni — ta ni odvisna od tega smučarskega središča, ampak od simfonije narave — in letos z dragimi smučarskimi kartami le zaplesali ples razigrane mladosti na snegu. In če bo vse bolj kompatibilno med ljudmi, bo popotnik sploh postal.
Složnost kot še nikoli
Na zadnji skupščini izobraževalne skupnosti Velenje se je izkazala visoka stopnja složnosti delegatov iz zbora uporabnikov in še zlasti iz zbora izvajalcev. Medtem, ko so slednji soglasno potrdili 0,78 % povečanje prispevne stopnje za izobraževanje v naši občini, je v prvem »krogu« glasovalo od 36 delegatov, »proti«, le šest, v vsklajey5kiem postopku pa so se premislili še štirje. Tako sta ostala le dva »proti«, katerima so v svojih bazah očitno trdo zažugali.
Složnost med delegati, kakršne ni bilo doslej še skoraj nikoli ima prav gotovo precej skupnega z dejstvom, da nam »trinajsta šola pod mostom«, »stopniščna vzgoja«, računanje s kredo, pouk telesne vzgoje le okrog šolskih vogalov, ne zagotavljajo nobene perspektive. Iz godlje se lahko izmažemo le kot vzgojen in narod znanja, na to pa lahko (na žalost) računamo šele z generacijo, ki jo vzgajamo prav mi.
Pa menda ja ne šele pozimi?
Vsi, ki radi plavate in razgibavate življenje, lahko v soboto izkoristite prvo priložnost v zimskem bazenu. ZTKO občine Velenje vas vabi na brezplačno plavanje od 14. do 20. ure in s tem na otvoritev jesensko-zimske rekreativne plavalne sezone.
Lepo se bere in sliši. Pa je prišlo sporočilo, da v soboto še ne bomo razgibavali življenja v vodi velenjskega bazena, ker v Rdeči dvorani očitno slabo plavajo — načrtujejo. Prišlo je sporočilo! Bazeni še niso nared.
Nikomur, najmanj tistim, ki želijo čimprej izkoristiti prvo priložnost v zimskem bazenu, ne gre v glavo, zakaj tako dolga sezona neplavanja. Očitno še nis(m)o vajeni nove metode in ne bodo začeli nove sezone v skladu z naslovom — šele pozimi?!
Tehnični pregledi
Le srečni smo lahko ob novi pridobitvi, tehničnim pregledom vozil v naši občini. Vse pohvale vredno dejanje je z našega zornega kola veliko vredno prav za občane, ki so doslej morali na 50 km dolgo pot in največkrat za dan dopusta, da so lahko opravili tehnični pregled vozila. Čas in stran vržena kilometrina sta pač padla po žepu velenjskega občana.
Priložnost, ki se odpira s tem tednom, je korak k racionalizaciji stroškov za več tisoč občanov. Da se ta poteza ni uresničila že pred desetletjem, ko so odgovorni pri DO APS želeli v podpori z občinskimi funkcionarji, ustvariti pravo tehnično bazo v našem kraju, so krivi lokalistični apetiti v sosednjih centrih ter posamezniki v republiški pristojni upravi. Njim ob tem svečanem dogodku za občino Velenje pripenjamo — »bodečo nežo«.
Zakaj tako?
V enem izmed kletnih prostorov velike stolpnice, v kateri je tudi trgovina »STANDARD«, da se bomo laže znašli je že več kot štirinajst dni nekaj kar tej-
stavbi niti njenim stanovalcem ni v ponos.
Zgodilo se je tisto, kar se lahko zgodi vsepovsod. Zamašila se je odtočna cev kanalizacije. Posledica vsega tega je bila, popla-vitev kletnih prostorov. Z vodo pa so na dan prišli tudi trdi deli
vsega tistega kar vsebuje vsaka greznica. Ta snov pa ni v nobenem pogledu prijetna. Odtok so delavci VEKOSA očistili, posledice zamašitve pa so ostale in človek mora imeti strašno dober želodec In nos, da lahko vse to prenese.
Vsakdo se bo lahko opravičeno vprašal, kje je zavest stanovalcev oziroma koristnikov kletnih prostorov. Če bi bili ti prostori njihova osebna last oziroma, da bi se bili kdaj soočili s spoznanjem, kako trda je pot do svojega lastnega doma, potem bi
do takšnih prizorov, kot jih lahko vidiš v tej stavbi ne bi nikdar prišlo. Sicer pa kolikor se spominjam so nas v šoli učili, da se moramo reda in čistoče učiti od mačke.
M. Hrusti
JdHo/e sem irenu^o bo)j pojpo^jjdren
JŽS
Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik
Gledališki abonma 1
Četrtek, 12. oktobra 1989 ob 19.30
JUHICA
Tudi letos bodo v Titovem Velenju gostovali člani Teatra u gostima iz Zagreba, ki nas še nikoli niso razočarali.
Tokrat bodo zaigrali sodobno komedijo Milana Grgiča JUHICA v režiji Relje Bašiča. Gre za tipičen zakonski trikotnik: mož srednjih let, njegova bivša žena in njegova sedanja mlada žena. Mož bi rad v življenju še marsikaj doživel in začel življenje na novo toda . . .
Igrajo: Ana Karič, Ksenija Marinkovič, Boris Buzančič
Vstopnice po 100.000 din. Šolska mladina 50.000 din.
Lutkovni abonma 1
Sobota, 14. oktober 1989 ob 10.30 in ob 15.30
TRDOGLAVČEK
Tudi za naše najmlajše smo pripravili predstavo. 2e lani bi moral priti v goste medvedek Tr-doglavček, ker pa je zbolel, nas bo obiskal to soboto. S seboj bo
pripeljal tudi svoje prijatelje: kokoško, lisico in seveda očeta medveda.
Naše malčke pa ob otvoritveni predstavi čaka tudi posebno presenečenje. Naravnost iz Ljubljane se bo namreč pripeljal sam CEFERIN. Saj ga poznate, kajne? To je tisti razbojnik iz Zvezdice zaspanke, ki ni imel srca in ki ga lahko večkrat srečate na Živ žavu v Kranju, na Cicidanu v Ljubljani ... Pa smo ga povabili še k nam. Z njim boste lahko rajali, se veselili, peli . . . čakal pa vas bo tudi fotograf, tako da se boste lahko s Ceferinom tudi slikali, fotografija pa bo potem še dolgo krasila vaš album. Skupne slike s Ceferinom namreč nima vsak!
Ceferin bo z vami na obeh predstava.
Vstopnice bodo po 30.000 din.
NAPOVEDUJEMO: Gledališki abonma 2
Četrtek, 26. oktobra 1989 ob 19.30
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica: KOMEDIJANT Režija: Dušan Mlakar
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje bo v petek, 13. oktobra,
Razstava slik
JURETA
CEKUTE
ob 18.00, otvoritev razstave slik Jureta CEKUTE iz Celja. Uvod v zloženko, ki bo izšla ob razstavi, je napisal dr. Mirko Juteršek. V programu bosta sodelovala Šaleški oktet in plesna skupina Me-dia.
Cekuta je vsekakor zanimiv slikar, ki se je pred leti pri nas že predstavil. Tokrat bo razstavil svoja najnovejša slikarska dela. Razstava bo odprta do konca meseca, vsak dan od 9.00 do 18.00, v soboto in četrtek pa do 12.00.
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
12. OKTOBRA
Leta 1946 '
Leta 1946, torej takoj po vojni, je celjska Nova doba, št. 27, z dne 12. 10. poročala pod naslovom »Gradbena dejavnost v Celjskem okrožju«'O pospešenem delu na obnovi Šaleške doline, ki je bila, seveda, tako kot cela dežela povsem na tleh. V članku so zapisali, da se »... obnavlja in povečuje rudnik Velenje, usnjarna v Šoštanju, nadaljuje se gradnja cest Za-vodnja —Šentvid —Črna, preureja se zdravilišče Topolšica in gradi se nova stanovanjska kolonija v Velenju.« Za gradnjo ceste v Črno je bilo na primer tega leta odobreno 450.000 din.
Vidimo, da seje že leta 1946 začela uresničevati »velenjska pravljica« z zanosnim poletom in žal strmim padcem, ki je sledil.
Leta 1957
Časopis, v katerem po vojni najdemo največ vestičk iz naše doline, mariborski Večerje na današnji dan leta 1957 v svoji 239 številki objavil kar dve novici, obe pa sta seveda vezani na občinski praznik, kateremu je podrejeno skoraj celokupno dogajanje v dolini v začetku oktobra.
Prva novica je iz Šoštanja in se glasi:
f" »V torek dopoldne so Šoštanjčani svečano proslavili svoj " občinski praznik. Po slavnostni seji občinskega ljudskega odbora je bilo pred poslopjem občine slavnostno množično zborovanje. Obletnico prvega partizanskega napada na Šoštanj so proslavili tudi delovni kolektivi.«
Druga novica pa je vezana na »udarniški del« praznovanja, ki še danes spremlja praznovanje občinskega praznika:
»Dela na gradnji ceste Šoštanj - Velenje se bližajo koncu. '^Nedokončan je le še en kilometer ceste, ki ga nameravajo izgo-toviti še v tem mesecu. Zanimivo je to, da je cesta pretežno zgrajena s prostovoljnim delom in da je zanjo porabljenih le okoli 15 milijonov dinarjev. Pri gradnji so se izkazali tako Šoštanjčani kot Velenjčani — cesto so namreč gradili z obeh smeri.«
Po izgotovitvi ceste so jo ponosno poimenovali za Šaleško magistralo in je bila v tem času ena najsodobnejših cest v Sloveniji. Kasneje so jo še razširili in asfaltirali, ter resnično spremenili v ponos občine. Žal pa je danes ta ponos od Šoštanja do Pesjega v več kot slabem stanju in je vse prej kot pa ponos.
Kulturni drobiž iz sozda Rek
V osrednjem razstavnem prostoru sozda REK — v avli upravne zgradbe — tokrat razstavlja svoja dela likovni pedagog Peter MAT-KO, ki je eden izmed redkih dolgoletnih članov Društva šaleških likovnikov.
»Iskanje izvirnosti je močno prisotno v vseh njegovih delih, toda najbolj značilna zanj je že več let barva. Matko se redko odloča za tople barve in direktno svetlobo in to daje delom včasih že nekoliko pesimistično razpoloženje. Optimizem pa lahko izluščimo iz pregleda njegovega dosedanjega ustvarjanja, ki kaže na vse svetlejše rezultate,« je med drugim zapisala žirantka njegovih del Milena Koren-Bo-žiček.
Razstava bo na ogled do 24. oktobra, videti pa jo je mogoče vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
—th—
Šaleški likovniki
Razstava v Šoštanju
»Prijetno je človeku, ko lahko v tem našem kraju, ki se ponovno drami v življenje, pozdravi vse goste in seveda slikarje in kiparje Društva šaleških likovnikov, ki so pripravili to razstavo svojih del v počastitev občinskega praznika.
S takimi prireditvami, kot je nocojšnja, bogatimo naš kulturni prostor: bogatimo pa se tudi sami, kajti v teh brezglavih dneh pogosto pozabljamo nase.
Ko opazujemo dela nocojšnjih razstavljalcev lahko ugotovimo, da je v njih veliko ljubezni, lepote, topline.
To je že tretja predstavitev članov DŠL v šoštanjskem hramu kulture in za njihovo ustvarjalno moč jim lahko le čestitamo in zaželimo, da bi v bodoče še bolj smelo uporabljali čopič ali dleto.«
S temi besedami je Matjaž Natek v petek zvečer v avli šoštanjske-ga doma kulture nagovoril mnogoštevilne obiskovalce razstave članov Društva šaleških likovnikov.
Otvoritev razstave, s katero je Društvo šaleških likovnikov počastilo 8. oktober, praznik občine Velenje, so polepšali še ubrani glasovi Šaleškega okteta in zvoki citer, na katere je zaigrala Janja Čas.
-th-
Krajanom na prizadetih območjih
Člani društva šaleških likovnikov bodo to soboto, 14. oktobra, organizirali akcijo pomoči krajanom prizadetim po neurju na območju Kozjanskega in Haloz.
Tokrat ne bodo organizirali delovne akcije, ampak bodo tega dne risali skupaj z likovniki iz Trbovelj, Mozirja in Laškega v dolini med Tevčami in Brezami. Zvečer bodo pripravili še priložnostno razstavo ustvarjenih del. Večino slednjih bodo podarili krajanom Brez, nekatere med njimi pa tudi občini Ptuj.
Gorenje gostitelj zveznega posveta o kulturi
Kultura, sodobnost in sindikat
Gorenje bo v drugi polovici meseca, 26. in 27. oktobra, gostitelj zveznega posveta o kulturi, ki ga pripravljata komisija za izobraževanje, znanost in kulturo pri predsedstvu zveznega sindikata Jugoslavije ob sodelovanju republiškega sindikata. Delovni naslov posveta, na katerem pričakujejo organizatorje kulturne dejavnosti v podjetjih iz vse Jugoslavije bo KULTURA, SODOBNOST IN SINDIKAT.
Za izbor takšne teme je gotovo več razlogov, najpomembnejši pa morda tisti, ki izhaja iz globoke družbene krize, ki ni zaobšla tudi kulture.
V Gorenju so se na posvet dobro pripravili. Tudi sami bodo na njem, ob obilici že prijavljenih referatov (prijavljenih je 70) pokazali kulturno dejavnost, ki tli v Gorenju, in ki je usmerjena v funkcijo približevanja vrednot človeku. Razmišljanje, da je kultura neločljiv del vsakega globalnega procesa pridobiva na vrednosti še zlasti sedaj, ali pa je to pomembno še zlasti sedaj, ko je Gorenje spet pred pomembnimi, prelomnimi razvojnimi usmeritvami, ko želi hitreje in zanesljiveje kot doslej ujeti korak z razvitim svetom.
Ta vnovična prelomna točka, tako razmišljanje v Gorenju, pa pomeni predvsem izziv spreminjanju samega sebe, izziv v spopadanju s samozadovoljstvom, izziv enakopravnemu merjenju z boljšim od sebe v mednarodnem prostoru. Podjetniška oziroma nova korporacijska kultura bo zato pomembna notranja gibalna sila teh sprememb.
(mkp)
icoirc KffAJii in boLl KONSTRUKTIVNI ( KER. mM Zadnji AVTOBUS Q5 25"
Dvignjeni zastor je padel — pozdravljen Dvignjeni zastor
Od takrat, ko je 1959 dr. David Priče iz ZDA dejal »Danes vsi živimo v nenehnem strahu, da nam bo nekaj pokvarilo okolje, v katerem smo, do take stopnje, da se bomo uvrstili med izumrle oblike življenja,« je minilo že trideset let. Naše okolje se je v tem času resnično začelo usodno spreminjati. Pojavile so se poškodbe na njegovem najvitalnej-šem tkivu, njegovi razgrajevalci pa se še vedno opajajo v upanju, da, morda celo v prepričanju, kako njihovo onečedenje ne bo prineslo ničesar pretresljivega. Vendar je za razviti zahod čas streznitve prišel že zdavnaj. Pri nas pa smo dolgo slepomišili. Ugovori so bili največkrat zatrti kot provokativno' igračkanje prenapetih posameznikov. Še ko smo v začetku sedemdesetih let prebirali Taylorjev Sodni dan, je bilo to vse bolj podobno fantastični bajki. Oblast je poveličevala gospodarski napredek v smislu več proizvodov, večja na-
taliteta, več kupcev ...
Sestop na zemljo je bil težak, saj se je začel s politično, ekonomsko, družbeno in tudi ekološko krizo.
Zakaj pravzaprav ta uvod? Zato, ker je pred nami nova knjiga iz zbirke Šaleški razgledi, v kateri sta avtorja Vane Gošnik in Peter Rezman strnila nekatere kolumne, ki sta jih objavljala v Našem času, ko-lumnov ob katerih smo zoreli vsi, avtorja, Naš čas in vi. Zoreli skozi prebujajoče se nove družbene razmere, skozi vse bolj zanemarjeno in ogroženo okolje, ekonomsko in družbeno krizo in skozi naglo padanje namišljenih veličin in tabujev. Zastor je pomagal oblikovati našo ekološko zavest, njegova avtorja pa je ves čas spremljal neprijeten predznak izzivalcev, saj je ekologija zaradi proizvodnje v naši dolini za nas še toliko bolj občutljiva in boleča tema, kajti dreza predvsem v tisto področje, kjer smo ljudje razumljivo, še posebno občutljivi, v naša delovna mesta, v naš vsakdanji kruh.
Kakšno misel dati knjigi na pot? Če je dobra, da bi iz nje črpali čim več. Če skuša opozarjati in učiti, potem uporabiti njeno modrost, dokler je rie prerastemo. Pred nami je morda takšna knjiga, knjiga katere odgovori še vedno ostajajo odprti. Pa čeprav sta avtorja ob koncu v zagovoru sklenila, da takšnega pisanja bralci ne potrebujejo več. Dozoreli so in sami vidijo in opozarjajo na ekološke zmote in napake. Teh je v knjigi nanizanih precej in z marsikatero od njih se bomo otepali še prihodnja desetletja.
Knjiga bo zagledala luč sveta prihodnjo soboto. Avtorja in založnik jo bodo predstavili, kje drugje, kot v najbolj ekološko osveščenem območju naše doline, v Zavodnjah. Obetajo medijski dogodek, kar je že sam izid knjige o kateri smo z avtorjema Vanetom Gošnikom in Petrom Rezmanom, piscem predgovora Silvom Grmov-škom in predstavnikom založnika Tonetom Ravnikarjem v pogovoru pred uradnim izidom knjige takole nizali misli.
Tri leta so vajini kolumni izpopolnjevali strani Našega časa, opozarjali, veselili, zbadali, pa tudi jezili naše občane. Zakaj sta se odločila, da sedaj nekatere strneta v knjigo?
Vane Gošnik: »Veliko čejev je vplivalo na to najino odločitev. Najpomembnejše pa je bilo to, da so dogodki, o katerih govoriva, še vedno aktualni, in da zbrani v knjigi omogočajo bralcu, da se sooči z njimi kadarkoli. Seveda brez podpore Kulturnega centra to ne bi bilo uresničeno.«
Tone Ravnikar: »Ko smo se dogovarjali kaj vse bi v začetku veljalo vključiti v zbirko Šaleških razgledov, je postalo jasno, da moramo posebno mesto nameniti ekologiji. In kaj naj ima ob tem prednost? Seve-
da tisto, kar je najbolj zdramilo dolino, to pa je bil Dvignjeni zastor. In takole zbrani prispevki v knjigi delujejo kot bi te nekdo udaril z >macolo< po glavi.«
Kako pa sta nizala strani? Je kdo vplival na vajin izbor?
Vane Gošnik: »Ne. Odločitev je bila najina. Mislim, daje bilo to tudi edino sprejemljivo. Naredila sva selekcijo in odbrala tisto kar sva menila, da je bilo najboljše, oziroma ima trajnejšo vrednost.«
Peter Rezman: »Knjiga ima v tem trenutku še vedno aktualno težo. Kaže kaj počnemo v dolini, in da s tem še vedno nadaljujemo. Izbor tekstov opozarja še na nekaj in sicer, kako smo ekološko zoreli, midva avtorja in celotna dolina. Obenem pa kažejo tudi, kako je iz članka v članek padala avto-cenzura.«
Silvo Grmovšek: »Prav to vprašanje o pomenu, teži, potrebnosti takšne knjige, se je pojavljalo tudi na uredniškem odboru pred izdajo knjige. To razumem kot določen pritisk na avtorja, kot še vedno prisotno nerazumevanje za problematiko, ki sta jo razkrivala.«
Silvo, ti si pisal predgovor h knjigi? Ko si ponovno prebiral tako strnjeno gradivo, so se ti verjetno porajala tudi nova videnja dogajanj?
Silvo Grmovšek: »Določena časovna distanca, nova spoznanja prinašajo seveda tudi nove odtenke na osnovi katerih je možno tudi nekoliko drugače gledati na celotno dogajanje, ki ga je s seboj prinašalo tudi pisanje Dvignjenega zastora.
Z izidom knjige zastor postaja del občinske zgodovine, vendar pa je ob tem še vedno zelo aktualen. Vidimo pa tri nivoje, na katerih se vrti celotno dogajanje. Najprej je tu neposredni nivo v katerem so tematizirani predvsem ekološki problemi. Tu je izjemen prispevek, saj to navsezadnje potrjuje tudi celotno dogajanje, ki ga je sprožil Zastor v dolini in njene probleme prenesel tudi v širši slovenski prostor.
Drugi nivoje instrumentalni. To je zavzemanje avtorjev za konkretne spremembe.
Tretji nivo, pa je posredni nivo, kajti oblikovanje zastora sovpada s Slovensko pomladjo. Ukvarjanje s konkretnimi temami, ne tistimi globalnimi, ampak čisto vsakdanjimi, človeškimi stiskam', ju posredno pripelje do ugotovitve v kakšni krizi je naš celoten sistem.«
Izid knjige prinaša gotovo posebno zadovoljstvo?
Vane Gošnik: »Niti ne. Kar nekako samoumevno mi je, da se je to najino delo znašlo tudi v tej obliki. Ker tako razumem tudi usmeritev izdajatelja, ki bo gotovo tudi v prihodnje dajal poudarek temam, ki so usodno povezane z dogajanji v naši dolini. S to knjigo pa menim, čeprav morda zveni neskromno, da prerašča iz povsem lokalnega založnika, v založnika, ki posega v širši prostor. Navsezadnje smo s takšnim ekološkim razmišljanjem, kot seje oblikovalo v naši dolini, orali ledino v slovenskem prostoru. To nam priznavajo tudi drugi.«
Torej dvignjeni zastor je padel, pozdravljen dvignjeni zastor.
Vanel Gošnik: »Ja, ljudje jemljejo stvari v svoje roke.«
Prihodnjo soboto bo torej uradna predstavitev knjige?
Vane Gošnik: »Obeta se medijski dogodek. In sicer bo to v Zavodnjah 21. oktobra ob 14. uri. Predstavili bomo knjigo. Zeleni Slovenije bomo odigrali tekmo z izbrano ekipo iz naše občine, zavrteli film Obisk, verjetno pa bo tu tudi skupščina Zelenih Slovenije in seveda še kaj. Naj bo ta pogovor vsem tudi vabilo. Vidimo se v Zavodnjah.«
Akademac:Velenje 24:22 (11:9)
Neizkušenost mlajših igralk
V ženskem rokometnem klubu Velenje so lahko z izkupičkom v prvih dveh kolih zadovoljni. Na dveh gostovanjih so si dekleta priigrala dve točki, torej polovico. V prvem kolu zmaga v Ajdovščini, v drugem poraz v Kikindi. Srečanje proti igralkam Akademca je pokazalo, da so mlade velenjske igralke še neizkušene. V prvem polčasu so igrale precej bolje kot v nadaljevanju, saj je bil izzid nekajkrat izenačen, res pa je, da gostje niti enkrat niso povedle. Na začetku drugega polčasa so Velenjčanke dosegle dva zadetka zapored in izenačile, potem je bila igra nekaj časa še enakovredna, po vodstvu gostiteljic s 16:15 pa so gostje malce popustile in igralke iz Kikinde so prvič povedle s 19:15. kmalu zatem so prednost povečale na 5 zadetkov 22:17 in si s tem že zagotovile zmago.
Velenje: Lakič, Misaljevič, Karič 9, Topič 1, Zidar 2, Oder 5, Hu-dej 1, Vičar, Jan I, Katic 2, I kič I.
Partizan (Bj):Šoštanj 22:21 (13:14)
Že drugič blizu presenečenja
Rokometaši Šoštanja so tudi v drugem kolu, na drugem gostovanju ostali praznih rok. Točk v gosteh se morda niti ni nihče nadejal, toda po tem, kako so obakrat zaigrali, bi si jih gotovo zaslužili, ne glede na to, da so igrali s kandidatoma za vrh lestvice. Tudi v Bjelovarju se niso ustrašili uveljavljenega nasprotnika, tudi njemu dokazali, da so dobro pripravljeni za prvenstveno sezono in vseskozi je viselo v zraku presenečenje. Po prvem delu so bili sploh gospodarji na igrišču, saj so ga sklenili v svojo korist. V nadaljevanju pa so naredili nekaj napak, verjetno so jim malce pošle tudi moči, kar so gostitelji izkoristili in na koncu kot favoriti le zmagali.
Ne glede na dva poraza — gotovo so jih tudi pričakovali — pa smo prepričani, da igralci Šoštanja niso sklonili svojih glav, ampak da bodo nadaljevali enako zagrizeno. Tako že v naslednjem kolu, ko bodo prvič zaigrali na svojem igrišču.
Šoštanj: Stropnik, Ramšak, Krejan, Šerbee 3, Novšak 3, Plaskan 7, Požun 2, Frankovič, Lesjak, Vrečar 2, Voglar 4, Vajdl.
Rudar:Medvode 3:1 (1:1)
Avtogol jih ni zmedel
V soboto prvič oboji doma
Vstopnina za telovadnico
Žreb v letošnjem prvenstvu ni bil naklonjen ne rokometaši-cam Velenja niti rokometašem Šoštanja, še manj pa gledalcem, domačim ljubiteljem rokometa, saj bodo šele v tretjem kolu pozdravili v Rdeči dvorani obe ekipi. Morda je takšen žreb bil vendarle pogodu ekipama, sa bosta spomladi imeli ugodnejši razpored zaradi dveh več odigranih tekem doma, takrat pa se bo tudi že odločalo o končnih uvrstitvah.
V	prvih dveh kolih so si igralke priigrale dve točki, fantje nobene, vendar pa so z igro dokazali, da so dobro pripravljeni na prvenstveno sezono. Če bodo enako zavzeto zaigrali tudi v soboto ter računajoč na podporo gledalcev, tako eni kot drugi ekipi, potem smo prepričani, da bodo igralke zabeležile drugo zmago, fantje pa prvo.
Čeprav so ostali Šoštanjčani tik pred začetkom prvenstva brez trenerja Toneta Tiselja. to ni zamajalo samozaupanja v njihovi vrsti, saj — kot je dejal predsednik kluba Frane Plaskan — so se s podobnimi težavami srečevali, kar obstojajo. Očitno so pač (bile) zahteve nekaterih le prevelike. Šoštanj je namreč ostal tudi brez drugega vratarja Gradišnika, ki je nenadoma prenehal trenirati.
Med tem so se vroče glave začele ohlajati. Tiselj bo ostal v klubu. Zvedeli smo — kot trener mladih selekcij — .tudi Gradišnik se vrača, ker ima rokomet še vedno rad, znova pa je pričel trenirati tudi Čater.
V	soboto ho torej v Rdeči dvorani pravo rokometno popoldne oziroma rokometni večer. Kar dve tekmi. Oboji želijo zmagati, zato si obe ekipi skupaj z vodstvoma klubov želita in vabita -privržence rokometa, da se v čimveč jem Številu /berete v dvorani in s Športnim navijanjem pomagate k še boljši igri is željenima zmagama.
Hvale vredna je tudi gesta obeh klubov. Denar, ki ga bodo dobili od vstopnic, bodo namenili za zgraditev telovadnice pri novi osnovni šoli Šalek. (VOS)
Sobotni program: 17.00 — Velenje :Spartak 19.30 — Šoštanj: Vojvodina
Marlboro Gorenje rally
Kiizmiču »leži« velenjska proga
Braneta Kuzmiča gotovo lahko že imenujemo junaka in hkrati srečneža velenjskih rallyjev, saj je na sobotnem Marlboro Gorenje rallyju znova zmagal. Na dosedanjih šestih »velenjskih« tovrstnih prireditvah za državno prvenstvo je bila to njegova že četrta najvišja uvrstitev.
V soboto je vse sicer kazalo, da ne bo stopil na najvišjo stopničko. In najbrž tudi sam ni pričakoval takšnega razpleta, kot se je zgodil med zadnjo hitrostno preizkušnjo Andraž-Ložnica. Njegov največji tekmec v letošnjem državnem prvenstvu Tihomir Filipovič je lani po trinajstih naslovih državnega prvaka med gorskimi in ce-stno-hitrostnimi preizkušnjami »presedlal« med voznike rallyjev, z željo, da si že na velenjskem zagotovi naslov letošnjega državnega prvaka. Za to je glavna pozornost v soboto veljala medsebojnemu obračunu teh dveh tekmovalcev, kajti kljub precejšnji prednosti v razvrstitvi za državno prvenstvo je imel Ljubljančan še vedno teoretične možnosti, da se še tretjič zapored okrona z naslovom državnega prvaka. Na mokrem in spolzkem asfaltu je Filipovičeva lancia delta integrale s pogonom na vsa štiri kolesa hitrejša kot pa Kuzmičev renault R-5 GT turbo. Po sedemnajsti hitrostni
državni naslov, sem te nove zmage v Titovem Velenju zelo vesel. Imel sem srečo, Filipovič pa v zadnji hitrostni preizkušnji smolo. Toda on je imel srečo ves dan, ker je deževalo. Če bi bilo lepo vreme in ceste suhe, bi bil lahko rezultat do zadnje hitrostne preizkušnje tudi drugačen, kajti na suhem asfaltu sem le hitrejši od njega. Toda šport je pač šport. Do zadnjega sodnikovega piska ali zamaha zastavice še ni nič odločeno.«
Filipovičevi občutki, razpoloženje je bilo mešano: »Sem vesel ia malce žalosten hkrati. Izgubil sem to tekmo zaradi smole. Na menjalniku mi je počil del, da sem ostal brez ene brzine. Moral sem ustaviti avtomobil in z roko prestaviti na pamet v prestavo. Na srečo sem v tretjo, lahko pa bi tudi v vzvratno in potem bi tudi tako prišel na cilj. Vesel pa sem seveda zato, ker sem kljub današnjemu drugemu mestu že osvojil naslov državnega prvaka za letos v skupnem seštevku in v svojem razredu.«
Rezultati rallyja Marlboro Gorenje: razred N/l (do 1150 ccm): I. Oblak-Prosen (Donit Olimpija); A/2 (do 1150 ccm): 1. Janko in Bojan Štele (Kompas Hertz); A/3 (do 1300 ccm): 1. Zonta-Ciuha (Donit Olimpija); N/4 (nad 1150ccm): I.
Domači igralci v nedeljo niso razočarali svojih gledalcev. Zal, jih je na tekmo prišlo le nekaj nad 200, pa čeprav je bila tudi preritekma zeio zanimiva. V Titovem V'.lenju smo namreč prvič videli prven ,tveno tekmo v ženskem nogometu. V srečanju 2. zvezne lige zahod sta se sestali ekipi Lotu iz Zagreba in Železničarja iz Ljubljane. Pa tudi to ni privabilo več gledalcev. Skoda.
Morda so gledalci resnično že naveličani iger v republiški ligi in si želijo kakovostnejših tekem. To pa pomeni uresničitev želje, da Rudar zaigra v medrepubliški ligi. Prav zato so tudi v tem prvenstvu cilje usmerili v to, in zato je za njih vsaka tekma pomembna. Po nedeljski zmagi proti igralcem Medvod, ki igrajo enostaven in hiter nogomet, so igralci Rudarja izpolnili pričakovanja svojega vodstva in gledalcev. Priigrali so si novo zmago, novi dve točki, tako da jih imajo sedaj skupaj z Izolo na tretjem mestu in Trboveljčani na petem (Velenjčani so trenutno četrti) devet. Na prvih dveh mestih pa sta po sedmem kolu Domžale in Teol Slovan s po desetimi točkami.
Za nepričakovan začetek nedeljske tekme je poskrbel domači branilec Oblak. V 14. minuti je gostujoče desno krilo poslalo nizko žogo pred Rudarjevega novega vratarja Čaniča (Hrast ni mogel nastopiti zaradi bole-
zni), v bližino mesta, kjer igralci izvajajo enajstmetrovke. Tam jo je »odlično« — kot pravi nasprotnikov napadalec. zadel Oblak in jo poslal neubranljivo v svojo mrežo. Rudarji so si opomogli šele v 44. minuti, ko je vse boljši Cvikl izenačil.
V	drugem delu so domači igralci zaigrali zelo požrtvovalno in že v 53. minuti je Boškovič po akciji oziroma podaji Cvikla z dobro odmerjenim udarcem iz kar precej težkega položaja in po dolgem preigravanju, napovedal novi točki. Takoj za tem so gostje izvedli nevaren napad, sledil je dober udarec enega izmed njih proti domačim vratom, toda Čanič, ki je imel očitno nekoliko treme na začetku, je dobro posredoval. Igra je bila še naprej zelo dinamična in požrtvovalna, cilj in želja gostov pa seveda, da bi izenačili. To se ni zgodilo, saj domači branilci niso naredili več nobene usodne napake. V 87. minuti pa so igralci Rudarja izid še povišali. Brdjanovič je sijajno izvedel prosti strel s približno 18 metrov in poslal žogo čez živi zid v mrežo.
V	prihodnjem kolu bo v Ljubljani derbi lige, saj se bosta sestali ekipi našega Rudarja in Teol Slovana, (vos)
RUDAR: Čanič, Polovšak, Oblak, Doler, Golač, Zirdum, Cvikl (Misli-movič), Pevnik, Murič, Brdžanovič, Boškovič (Omič).
Elkroj:Domžale 0:1 (0:0)
Kje ste strelci?
Lepe priložnosti za zadetek v končni uvrstitvi žal ne štejejo in tudi to je razlog, da mozirski nogometaši niso višje na lestvici. Tudi na nedeljskem srečanju s sedaj vodilnimi Domžalčani, ki z igro visoke uvrstitve nikakor niso potrdili, so gostitelji zapravili cel kup obetavnih priložnosti za zadetek. Žal seje potrdilo staro pravilo — če ne izkoristiš premoči, si kaznovan. Gostje so iz nasprotnega napada povedli v 69. minuti in to je bilo dovolj za zmago. Domači se jezijo na sodnika, ki v zadnjih minutah ni dosodil očitne enajstmetrovke v njihovo korist.
V prihodnjem kolu bodo nogometaši Elkroja gostovali na vročem igrišču v Izoli.
Elkroj: Janko, Gostečnik, Mekiš, Božičevič, R. Remic, Maglica, B. Remic, Hren, Turk (Kolar), Da. Ermenc (Bolko), Dr. Ermenc.
Nafta:Era Šmartno 2:0 (1:0)
Le borbenost premalo
Filipovič (na levi) kljub osvojitvi državnega naslova ni bil tako radosten kot Kiizmič (vos)
Na gostovanju v Lendavi so se Šmarčani dobro upirali favorizi-ranim domačinom, vendar jim kljub borbeni igri kaj več kot častnega poraza ni uspelo doseči. Popravni izpit imajo v nedeljo, ko se bodo doma pomerili s Prole-tarcem. Zmaga bi jim prišla še kako prav, saj so trenutno na predzadnjem mestu z le tremi točkami iz šestih srečanj.
ERA Šmartno: Magrič, Rudnik, Drofelnik, Kopušar, Oblak,
Irman, Fajdiga, Laznik, Korber, Centrih, Praprotnik (Omladič).
preizkušnji je imel Zagrebčan že minuto in 30 sekund prednosti. V njegovem taboru so seveda že slavili zmago na šestem Marlboro Gorenje rallyju. Takrat pa se je zgodil razburljiv, nepričakovan, za Filipoviča nesrečen, za Kuzmiča pa srečen razplet. Vodilnemu v letošnjem državnem prvenstvu se je pokvaril menjalnik, izgubil je vso privoženo prednost, tudi prvo mesto, saj ga je Ljubljančan prehitel za pet sekund v skupnem času in zmagal. Tesni, samo pet sekundni zmagi pa je Ljubljančan kriv sam. Ko je videl, da Filipovič stoji ob cesti in se ukvarja s svojim vozilom, je mislil, da je odstopil, upočasnil je vozilo, na srečo pa ne preveč.
Po svoji četrti zaporedni zmagi na velenjskem rallyju — tudi letošnji je bil v počastitev občinskega praznika: — je veselo dejal: »Čeprav mi je ušel
Mali nogomet
Ocena in priprave
Podobnik-Režek (Kompas Hertz); A/5 (nad 1300 ccm): 1. Kuzmič-Ba-nič (Avto spon 1MV Renault), 2. Fili-povič-Šebalj (Ina Zagreb), 3. Komel-Kristančič (AMD Nova Gorica).
Skupno: 1. Kiizmič-Banič, 2. Fili-povič-Sebalj, (zaostanek 5 sek.), 3. Podobnik-Režek (2:11), 4. Komel-Kristančič — AMD Nova Gorica (5:07), 5. Šimec-Grbac — Kompas Hertz (8:24).
Ob koncu še nekaj besed o organizatorjih — zagnanih članih avto-moto turing kluba iz Titovega Velenja. Na slovesni podelitvi pokalov in razglasitvi rezultatov je bil predsednik kluba in direktor dirke Julij Slemenšek kratek : »Še je nekaj norcev, ki tekmujete, še je nekaj norcev, ki se spopadamo s to zahtevno organizacijo«. Mi vemo le to, — to so z organizacijo tudi dokazali —, da so zagnani, da če je treba delajo noč in dan. Zato ne dvomimo, v uresničitev njihovih želja, da bomo v Titovem Velenju morda že prihodnje leto videli tudi nekatere mojstre rallyja iz drugih držav.
S. Vovk
Klub malega nogometa Titovo Velenje in ZTKO bosta v ponedeljek, 16. oktobra, v prostorih kluba na Šmarški 24 a (nad Ka-raka barom) pripravila razgovor z vodji ekip in vsemi privrženci
tega športa. Razglasili bodo rezultate tekmovanja v letni sezoni, se pogovorili o zimskem delu tekmovanja in obravnavali predloge in pripombe o tekmovalnem pravilniku.	B. Aljaž
Občinski kros
Pokal Našega časa šoli Veljka Vlahoviča
Prejšnji četrtek so predstavniki ZTKO Velenje v sodelovanju z atletskim klubom Velenje izvedli vsakoletni tek v naravi za učence vseh šol, pridružili pa so se jim tudi nekateri starejši ljubitelji krosov, oziroma rekreaci je, resda v zelo majhnem številu. Na tem občinskem krosu so nastopili najboljši tekači in tekačice iz posameznih šol, najboljši na občinskem krosu pa bodo v reprezentanci občine na republiškem krosu Dela 14. oktobra v Kopru. Želimo jim, da bi tudi tam kar najbolje tekli.
KROS ZTKO ZA POKAL NAŠEGA ČASA
Rezultati: MLAJŠI PIONIRJI 3. razred (letnik 1980) - lOOOm: 1. Jure Majhen (VV), 2. Jure Primožič (VV), 3. Jaka Napotnik (MPT), 4. Dragan Sprečakovič (BM), 5. Siniša Moravec (VV), 6. Dejan Lampret (VV), 7. Dani Kregar (GS), 8. David Kusterbajn (VV), 9. Adam Pleše (VV), 10. Vlado Mijatovič (VV); MLAJŠE PIONIRKE - 3. razred (letnik 1980) 1000 m: 1. Sanja Jovičič (VV), 2. Janja Zula (MPT), 3. Ksenija Čanč (VV), 4. Anja Sagmaister (VV), 5. Katja Runjak (BM), 6. Nevenka Pantner (SA), 7. Lidija Hrovat (MPT), 8. Mojca Belej (MPT), 9. Gabrijela Jelenko (VV), 10. - Karmen Lenart (BM); MLAJŠI PIONIRJI - 4. razred (letnik 1979) - 1000 m: I. Andrej Lozič
(BM), 2. Marko Merčnik (BM), 3. Primož Vedenik (VV), 4. Denis Sinano-vič (VV), 5. Edin Mujkanovič (VV), 6. Tomaž Tamše (MPT), 7. Rok Plankelj (VV), 8. Alen Tišljarič (XIV.), 9. Janez Atelšek (BM) 10. Branko Ostrovršnik (BR); MLAJŠE PIONIRKE - 4. razred (letnik 1979) — 1000 m: I. Slada-na Petkovič (VV), 2. Nina Vičar(BM), Dorica Tajnšek (BR), 4. Nina De telbah (GŠ), 5. Indira Hosič(MPT), 6. Smilja Borovnik (VV), 7. Snežana Ro-dič (VV), 8. Petra Podpečan (VV), 9. niigua Vtič (VV), 10. Nataša Kubale (VV); MLAJŠI PIONIRJI — 5. razred (letnik 1978) - lOOOm: I. Almir
Sulejmanovič (BM), 2. Andrej Višnar (VV), 3. Boštjan Rotovnik (BM), 4. Dejan Vodovnik (BL), 5. Alen Muja-kovič (BM), 6. Jani Obu (AA), 7. Andrej Markus (MPT), 8. Andrej Kocbek (XIV.), 9. Mario Briševac (VV), 10. Emin Likič (VV); MLAJŠE PIONIRKE — 5. razred (letnik 1978) -1000 m: I. Karmen Valenčak (MPT), 2. Vida Frankovič (AA), 3. Edisa Omerovič (BM), 4. Stanka Šumah (BL), 5. Melih Hodžič (ŠA), 6. Lucija Kodrun (XIV.), 7. Lidija Krajnc (AA), 8. Zedina Hrustič (VV), 9. Sel-ma Karič (VV). 10. Vesna Martine (XIV.); MLAJŠI PIONIRJI A (letnik
' 1 Aki	' ••
■ - - ^m&st** %
1977) - 1000 m: 1. Robi Špegelj (BR), 2. Dušan Tešanovič (VV), 3. Dejan Verko (ŠA), 4. Andrej Bezjak (MPT), 5. Fredi Tajnšek (BM), 6. Marko Češnovar (KDK), 7. Matej Gašper (BM), 8. Lojzek Kanduti (MPT), 9. Sebastjan Konič (MPT), 10. Vinko Stropnik (KDK); MLAJŠE PIONIRKE A (letnik 1977) -1000 m: 1. Špela Gril (BM), 2. Vlasta Pražnikar (BM), 3. Metka Zaje (BM),
4.	Ana-marija Kodrin (AA), 5. Jasmina Memič(MPT), 6. Natalija Fajdiga (KDK), 7. Jerneja Pirtovšek (KDK), 8. Tina Drčar (BM), 9. Vesna Vlaikov (BM), 10. Dunja Bibianko (SA); MLAJŠI PIONIRJI B (letnik 1976) - 1000 m: 1. Zoran Boškič (VV), 2. Robi Kusterbajn (BM), 3. Peter Peče-čnik (AA), 4. Dalibor Grujičič (MPT),
5.	Blado Brojer(AA), 6. Bojan Rotovnik (BR), 7. Stevo Škrobot (VV), 8. Franjo Klinar (VV), 9. Bojan Šumah (BL), 10. Boštjan Deberšek (MPT); MLAJŠE PIONIRKE B (letnik 1976)
1000 m: I. Jolanda Sleblovnik (ŠA). 2. Tina Steinbacher (VV), 3. Simona Petek (BM), 4. Maša Koren (BM), 5. Monika Korošec (KDK), 6. Diana Agič (BM), 7. Alenka Pušnik (AA), 8. Tjaša Praznik (MIT), 9. Tina Vizovišek (MPT), 10. Blanka Kešmer (AA); STAREJŠI PIONIRJI A (letnik 1975) 1000 m; I. Sergej Salamon (VV), 2. Jure Štajner (BM), 3. Boštjan _Anderlič (BM), 4. Grega Drobne (MPT), 5. Boštjan Laznik (MPT), 6. Damjan Korez (BL), 7. Aleš Škoberne (VV), 8. Damir Pann (BM). 9. Samo Korošec (VV), 10. Aleš
Purg (BM); STAREJŠE PIONIRKE A (letnik 1975)— lOOOm: I. Natalija Cesar (BM), 2. Nataša Bizjak (BM), 3. Nina Šalej (MPT), 4. Anita Košar (MPT), 5. Vanja Žibret (AA), 6. Betka Britovšek (MPT), 7. Sanja Mandič (W), 8. Vesna Miklavžina (MPT), 9. Sabina Golač (BM), 10. Jožica Vrč-kovnik (KDK); STAREJŠE PIONIRKE B (letnik 1974) — 1000 m: 1. Me-lita Rant (SDNŠ), 2. Darja Šibanc (SDNŠ), 3. Stanka Žerdoner (Strojna); MLAJŠI MLADINCI (letnika 1972 — 73) - 2000 m: I. Gašper Su-hadolnik (Strojna). 2. Igor Fenko (SDNŠ), 3. Blaž Barborič (SDNŠ), 4. Gorazd Razbornik, 5. Dušan Roš (SDNŠ), 6. Sandi Zep (CSŠ), 7. Josip Spoljar (SSŠ), 8. Gregor Marovt (Strojna), 9. Boštjan Čepelnik (Strojna), 10. Tomaž Sekulič (Strojna); MLAJŠE MLADINKE (letnika 1972 - 73) - 1000 m: 1. Badema Dje-dovič (Sred. ek. šola Celje); STAREJŠI MLADINCI (letnika 1970 71) 3000 m: I. Miha Pohar (SDNŠ), 2. Dragan Kovačevič (Strojna), 3. Jože Gorjup (RŠC), 4. Boštjan Krajnc (Strojna), 5. Bojan Purg (SDNŠ), 6. M i jo Aleksič (SDNŠ); ČLANICE (letnik 1969 in starejše) 2000 m: 1. Ani Babic (AK), 2. Slavica Poznič (AK), 3. Vesna Stergar (STŠMT Celje); ČLANI (letnik 1969 in starejši) 5000 m: I. Dragan Anič (Gorenje), 2 Mirko Ivšek (Strojna). 3. Spasoje Tešanovič (Gorenje), 4. Obrad Lazič (AK), 5. Branko Ferarič (REK), 6. Hinko Jerčič (Gorenje); EKIPNI VRSTNI RED: 1. ŠŠD Borec. OŠ Veljko Vlahovič 283 točk, 2. ŠŠD OŠ Bratov Mravljakov 300 točk, 3. ŠŠD Lignit. OŠ Miha Pintar-Toledo 393 točk, 4. ŠŠD OŠ Anton Aškerc 648 točk, 5. ŠŠD OŠ Šalek 790 točk.
Cooperjev test
V nedeljo, 15. oktobra, bo ZTKO ob 10.30 na stadionu ob Jezeru pripravila Cooperjev test. V vzdržljivostnem teku morate v 12 minutah preteči čim dlje, če ne gre drugače, lahko vmes tudi hodite. Nedeljsko dopoldne je primeren čas za posameznike in družine. Vsakemu bodo pred in po teku izmerili strčni utrip, vsi udeleženci pa morajo upoštevati načelo postopnosti in obremenitev prilagoditi svojim sposobnostim in počutju.
Teden na trim stezi
ZTKO vabi vse občane med 16. in 20. oktobrom vsak dan ob 15.30 na trim stezo. Trim teden je namenjen predvsem tistim, ki bi se radi pod strokovnim vodstvom vsaj ma-io razgibali in se nadihali svežega zraka. Vsem, ki se bodo redno udeležili trim tedna, bodo zadnji dan ponudili brezplačen vstop v zimski bazen in se bodo lahko dobro naplavili.
Občinska liga v odbojki
Za vse ljubitelje odbojke ZTKO tudi letos pripravlja občinski ligi za moške in ženske. Vse ekipe bodo igrale v telovadnici osnovne šole Bratov Mravljakov ob petkih. Ženska liga se bo pričela po končani ligi moških predvidoma v februarju. Ekipe se lahko prijavijo do petka, 13. 10., v prostorih ZTKO na Foitovi 10, tega dne pa bo tudi sestanek vodij moških ekip.
Radio Velenje
Invalidski šport
2. kolesarski
rally
Ob občinskem prazniku so se tudi letos invalidi občine Velenje pomerili v spretnostni vožnji z dvokolesi, vsaj letošnji nastop pa so posvetili pred dnevi preminulemu članu Rudiju Zalezniku. Najprej so v propagandni vožnji nastopili otroci, nato pa so tekmovalno nalogo prvi opravili pa-raplegiki. Najboljši je bil Ivan Gaberšek, ki je zasluženo osvojil pokal.
Med turističnimi kolesarji so najprej nastopile invalidke. Vseh 11 jih je uspešno privozilo do cilja, najhitrejši pa sta bili Pepca Oštir in Vida Peer. V skupini starejših invalidov je bil najboljši Vinko Verbič, v najstarejši pa Matija Knez. V »najmočnejši ekipi« je bila hitrost tolikšna, da časomerilci niso uspeli ugotoviti zmagovalca. Zato so tudi v tej skupini, kot v vseh drugih, dali udeležencem na izbiro številna praktična darila, ki so jih prispevale delovne organizacije in mnogi obrtniki, posebna zahvala za izvedbo pa gre pokrovitelju — ljubljanski Nami. Priznanja je podelil znani kolesar Iztok Me-lanšek, nepovedovalec pa je poskrbel, da je tekmovanje kljub slabemu in hladnemu vremenu potekalo v prijetnem vzdušju.
-trih
Občinsko lovsko tekmovanje
Škale in Marjan Rošer
Lovska družina Oljka iz Šmartnega ob Paki je ob praznovanju praznika občine Velenje v nedeljo izvedla občinsko lovsko strelsko tekmovanje pri svojem domu v Skornem. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja, ki ga vsako leto prireja druga lovska družina, udeležilo osem ekip iz vseh petih lovskih družin.
Zmagala je ekipa LD Škale, druga je bila LD Velenje in tretja LD Oljka II; vrstni red pri posameznikih pa je bil: I. Rošer, 2. Meh (oba LD Velenje), 3. Vra-bič, 4. Blažič (oba LD Škale), 5. Pokorny (LD Oljka). Po uradnem delu tekmovanja so se vsi udeležili še tekmovanja na izpadanje. Po trdem boju je zmagal Boštjan Pokorny iz LD Oljka.
Prireditelj in udeleženci so hvaležni vsem, ki so tekmovanje materialno podprli. To so Občinski štab TO, SO Velenje, Občinski sindikalni svet in GIP Ve-grad. Prihodnje leto bo tekmovanje na Lubeči.
Milan Pokomy
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
vn>§0 SONtEK
Pri JJ0KU- - Titovo Velenje Tel: (063) 854-627. 855-999
Največji VIDEOKLUB v Velenju!
Najnovejši filmi, med njimi tudi takšni, ki si jih želite tudi vi!
KONKURENČNE CENE!
Izposoja kasete 10.000 din, za člane le 5.000 din!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljskih pa od 15. do 18. ure.
REK Termoelektrarne Šoštanj n.sol.o.
* Šoštani
' ■ "V jt£Sgi
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Ive Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ Telefon 063 881-Hl
dajejo v najem poslovne prostore — štiristezno kegljišče z bifejem in pripadajočo opremo.
Poslovne prostore bomo dali v najem najugodnejšemu ponudniku za dobo 5 let. Najemne pogoje dobijo interesenti v komerciali vsak dan od dneva objave od 7. do 13. ure.
Ponudbe je potrebno oddati na gornji naslov v roku 15 dni od objave in morajo biti v skladu z najemnimi pogoji.
Svet Vzgojno varstvenega zavoda Velenje objavlja razpis za imenovanje pedagoškega vodje enote »VRTILJAK«.
Za pedagoškega vodjo je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	pogoje, določene z Zakonom o združenem delu ter pogoje, določene v Družbenem dogovoru o oblikovanju kadrovske politike v občini Velenje;
2.	je vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, psiholog, socialni delavec, učitelj:
3.	ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
4.	ima aktiven in pozitiven odnos do tradicije socialistične revolucije, do samoupravljanja, družbene samozaščite in ljudske obrambe:
5.	ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVZ.
Kandidate prosimo, da k dokazilom priložijo program, v katerem naj opredelijo svoje aktivnosti in naloge v štiriletnem mandatnem obdobju.
Vloge je treba' poslati na VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE, Prešernova 3, »za razpisno komisijo«, v roku 15 dni od dneva objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po imenovanju.
Elektra:Ruše 91:53 (47:27)
V soboto so s tekmovanjem v 2. republiški ligi — vzhod pričeli tudi košarkarji Elektra. Na letošnjo sezono so dobro pripravljeni in imajo velike načrte. To je uvrstitev v I. siovensko košarkarsko ligo, za kar imajo ob dobrem nadaljnjem delu vse možnosti. Domačini so v soboto nastopili oslabljeni brez Mlinška. Kitaka. Mrzela in Brešarja, vendar so prikazali dobro
kolektivno igro in brez težav premagali goste iz Ruš.
Elektra: Sevšek 15, Miletič, Bogataj, Pečovnik 8, Pašič, Dumbuya 15, Maličevič, Lipnik 19, Rotovnik, Ple-šej 10, Tomic 24. V 2. kolu bodo ponovno nastopili pred domačim občinstvom, njihov nasprotnik pa bo ekipa Ptuja. Tekma se bo pričela ob 17. uri.
B. S
Cvetlični bienale v Ljubljani
Praznik za ljubitelje cvetja
Danes, v četrtek, bodo v Moderni galeriji v Ljubljani odprli cvetlični bienale. Razstava cvetja in aranžmajev bo odprta do ponedeljka, vsak dan od 9. do 21. ure, ob tem pa bo v prostorih Moderne galerije tudi razstava strokovne literature o cvetju. Domači in tuji razstavljalci iz Nizozemske, ZR Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Čehoslova-ške in Tajske bodo na 1.700 kvadratih predstavili vso pestrost živopis-nih cvetličnih kompozicij, sestavljalo pa jih bo 15.000 cvetov.
ADEG MARKT SIPERDISK0N'	r	KRAUT čS1 PLIBERK
S TEM KUPONOM BOSTE DOBILI		
Tf
STEREO VVALKMAN
1 DIAMANT Y KAVA 2 kg 1 (močna)	96
^LEŠNIKI A i kg	50

1 kg
19
VKOMPOT A ANANAS 3xi kg
29
AKCIJSKA RAZPRODAJA RADIO NAD 2000 SCH	ceneje
20%
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec)
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 13. OKTOBRA 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 15. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.20 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vaša vprašanja zastavljena pred 14. dnevi, takoj za tem pa bomo sprejemali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 16. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje: 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 18. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Pogovor v živo (govorili bomo o zobozdravstveni preventivi, naša gostja bo dr. Ivana Jevšek); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
V
NEPRAŽENA KAVA
3 kg	I kg	1/2 kg
110 38.50 19.90
1 1	M	hI	M	M	1 1	1 1	1 J	1 1
t
RIBE makrele
470 gr sardine
15*
I
živila
tekstn	Vedno najugodnejša ^
hi fi ure .
igrače
ponudba!
J
\0

P
ROKODELNICA LJUBLJANSKA 2
(pri pekarni v Starem Velenju) j,

—	izdelava ključev
—	graviranje, napisi
—	čevljarstvo
Delovni čas: 7.30 do 12.30 13.30 do 16.30

REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 12. 10. ob 18. uri in petek, 13.10. ob 18. in 20. un RDEČA VROČICA — ameriški, akcijski. Vloga: Arnold Schvvarzenegger
V petek. 13. 10. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 14. in 15. 10. ob 18. in 20. uri ŠKORPIJON — ameriški, akcijski triler. Vloga: Don Murray
Ponedeljek, 16. 10. ob 10. in 18. uri BOGOVI SO PADLI NA GLAVO II DEL — ameriški, komedija
Torek in sreda, 17. in 18. 10. ob 18. in 20. uri STRUPENJAČA — ameriški, akcijski. Vloga: Jeff Kober
Sreda, 18. 10. ob 10. uri PREGON ZA MOŠKO SVINJO - ameriški, akcijska komedija: VI.: Bette Midler
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 12.10. ob 20. uri ter petek, 13.10. in nedelja, 15. 10. ob 22. uri REŽISER PORNO FILMOV — ameriški, trda erotika. Vloga: Sharon Mitchele
Sobota, 14. 10. ob 22. uri ter ponedeljek, 16. 10. ob 20. uri DOŽIVETJA V LEPOTNEM SALONU - ameriški, trda erotika
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 12. 10. NI FILMSKE PREDSTAVE!
Nedelja, 15. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA. PRIPOVEDUJ Ml ZGODBO ZAJČEK - ameriška risanka
Ponedeljek, 16. 10. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE: DOBER, GRD. HUDOBEN — italijanski western v režiji Sergia Leonea. Vloga: Clint East-wood
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 14. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: PRIPOVEDUJ Ml ZGODBO ZAJČEK — ameriški, risanka
ob 20. uri NOČNI KINO REŽISER PORNO FILMOV - ameriški, trda erotika
Nedelja, 15. 10. ob 18. uri RDEČA VROČICA — ameriški, akcijski Ponedeljek, 16. 10. ob 19. uri ŠKORPIJON — ameriški, akcijski triler
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 13. 10. ob 20. uri ŠKORPIJON — ameriški, akcijski triler Nedelja, 15. 10. ob 20. uri NOČNI KINO: REŽISER PORNO FILMOV — ameriški, trda erotika
Torek, 17. 10. ob 20. uri RDEČA VROČICA — ameriški, akcijski KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Tel. št.: 853 451 gQJ|
855 450
Koledar
V LOKOVICl 114 ugodno pro dajamo vseljivo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, vrt, pol ha sadovnjaka in 6 arov gozda. Ogled in konkreten dogovor o ceni na kraju samem, v Lokovi-ci I 14, (nad elektrarno Šoštanj) v soboto 14. 10. 1989 od 10. do 16. ure.
FIAT 126 P star dve leti prodam. ® 854 608.
ROLETE, ŽALUZIJE v več bar vah izdelujemo in montiramo.
® 06V:>4-">0*
POPRAVLJAM VSE VRSTE GOSPODINJSKIH APARATOV. Reklamacijo lahko prijavite na številko ® 062-842-796 ali na naslov MATJAŽ ČERČE, Veljka Vlahoviča 53, Titovo Ve-lenie
R-4 GTL, september 1988, 12.000 km prodam 15% ceneje. ® 884-093, od 15. ure dalje. NOV MOTOKULTIVATOR MUTA MAESTRAL s frezo prodam. ® popoldan ali zvečer 853-438.
BRUNARICO staro 5 let, 5,40 x 3 m, primerno za vikend ali za živino, ugodno prodam. ® 857-561.
MANJŠE STANOVANJE ALI SOBO s posebnim vhodom vzame v najem samski moški. ® 853-991.
SATELITSKI SPREJEMNIK,
komplet ali posamezno prodam. ® 858-611, zvečer. KUPIM RABLJEN PRALNI STROJ IN TV. Naslov p. p. 61, Titovo Velenje.
GOLF, DOBRO OPREMLJEN
s spojlerji prodam. ® 881-097. BREJO KRAVO, drugega teleta, prodam. ©853-129. P-126, letnik 1987, prevoženih 9500 km, garažiran, prodam. ® 855-857, po 15. uri.
SILOS KOMBANJ SK-80-S, prodam. Stanko Turnšek, Zgornje Gorče 12, Braslovče. MOŠKO IN ŽENSKO ŠPORTNO KOLO na 10 prestav prodam. ® 858-743, zvečer. NOV BTV 354 orbiter in nov pomivalni stroj Gorenje 201 ugodno prodam ® 855-394. PRODAM BTX 50, APN-6 in Tomos avtomatic po zelo ugodni ceni. ® 062-845-335. PLAŠČ IN BUNDO št. 38/16 ugodno prodam. Vrabič, Prešernova 14, popoldan. BTV, HLADILNO SKRINJO 310 1, dva otroška vozička, kompletno otroško posteljo, mali mizo z dvema stoloma in tri usnjene jakne, ugodno prodam. Bečir Durakovič, Salek 90, Titovo Velenje.
LADO RIVO, letnik 1987, ugodno prodam. ® 884-143. R-4 GTL/82 prodam. Roman Šteharnik, Splitska 8, Titovo Velenje. ® 858-511. NOVO STANOVANJSKO HIŠO prodam, (možna zamenjava za stanovanje z doplačilom). Titovo Velenje, Splitska 29, ® 858-022.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, skoraj novo, ugodno prodam. Možnost obročnega odplačila. ® 831-039. ODBIJAČE, (nove, stare) za 126 p, jugo 101, 128, golf ter komplet spojlerje, zaščitne robove za jugo in golf, maske klasične in abstraktne, 4 luči prodam. ® 063-721-520.
NEVEZANA ŽENSKA, srednjih let, želi spoznati prijatelja za krajšanje zimskih uric. Šifra »Spoznajva se!«
NOV MOTOKULTIVATOR
Muta Maestral s frezo prodam. ® popoldne ali zvečer 853-438.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Četrtek, 12. 10 dnevni dežurni dr. Renko, nočni dežurni dr. Vrabič
Petek, 13. 10. dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Mijin Sobota, 14. 10. glavni dežurni dr. Pečnik, notranji dežurni dr. Popov Nedelja, 15. 10. glavni dežurni dr. Pečnik, notranji dežurni dr. Popov
Ponedeljek, 16. 10. dnevni dežurni dr. Župančič, nočni dežurni dr. Grošelj.
DEŽURNA ZOBOZDRAVNICA:
Nedelja, 15. 10. dr. Danica Bakulič
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
Četrtek, 12. 10. dr. Stupar
Petek, sobota, nedelja, 13., 14., 15., oktobra dr. Pirtovšek
DEŽURNI VETERINAR:
dr. Sonja Knez, Kajuhova 13, Šoštanj, telefon 881-322
Gibanje
POROKE:
Matjaž Menih, rojen 1961, kovinostrugar iz Topolšice in Irena Tajnik, rojena 1965, fizioterapevtka iz Topolšice. Matjaž Jelen, rojen 1966, gradbeni tehnik iz Bevč in Andreja Gradišnik, rojena 1966, ekonomski tehnik iz Črnove. Branimir Enci, rojen 1963, elektrotehnik iz Nazarij in Darja Polak, rojena 1967, kemijski tehnik iz Titovega Velenja. Vlado Kunej, rojen 1949, skladiščnik iz Celja in Irmica Sojč, rojena 1949, gospodinja iz Titovega Velenja. Branko Erbus, rojen 1961, varnostnik iz Šoštanja in Vera Klančnik, rojena 1957, elektrotehnik iz Šembrica. Gregor Štancar, rojen 1967, gozd. teh. iz Rovt pod Menino in Olga Rojten, rojena 1968, študentka iz Titovega Velenja.
ROJSTVA:
Rodilo se je 14 dečkov in 13 deklic
SMRTI:
Rudolf Vranjek, kmetovalec iz Ložnice št. 17, rojen 1909. Marija Plahutar, upokojenka iz Celja. Drobničeva 10, roj. 1899. Angela Dremšak, gospodinja iz Šentjurja pri Celju, Črnoliška 7, rojena 1930. Jožef Rober, upokojenec iz Prelog pri Konjicah 27, rojen 1925
Četrtek, 12. oktobra - Maks, Edvin, Vinko, Aljaž
Petek, 13. oktobra - Kolman, Koloman, Eda, Edvard
Sobota, 14. oktobra — Stojko, Stoja, Kalist, Veseljka
Nedelja, 15. oktobra — Tere-za. Zore, Zor, Tekla
Ponedeljek, 16. oktobra — Gal, Heda, Hedvika, Jedviga
Torek, 17. oktobra Ignac, Marjeta, Viktor, Mira
Sreda, 18. oktobra — Luka, Lukež, Julij, Izak
Čevljarstvo Koren
v veleblagovnici Nama obvešča cenjene stranke, da je odprto odslej vsak dan, razen ponedeljka od 8. do 13. in od 16. do 18. ure.
Priporočamo se!
Turistično društvo Titovo Velenje vas vabi v soboto, 14. 10. ob 20. uri na
VIL TRADICIONALNI TURISTIČNI PLES V RESTAVRACIJI VELEBLAGOVNICE NAMA
■
Pridite vsi, ki se želite razvedriti! Kviz, srečolov za vse obiskovalce in ples ob zvoki!) ansambla Strmina. Pridite? Prijetno bol
Rezervacije sprejemajo v restavraciji veleblagovnice Nama osebno ali po tel.: 854-181.
Vstopnine ni!!
Vabi vas Turistično društvo Velenje!
■PIHHm
vas vabijo v soboto, 14. 10. od 15. ure dalje v Staro Velenje (pri gostilni Stave)) na
VESELO JESENSKO POPOLDNE
Kulturni center Ivan Napo-tnik
Turistično društvo in tiostin-. stvo Paka Titovo Velenje
POD GRADOM
ob jesenskih kulinaričnih dobrotah in domači glasbi vam bomo prikazali:
ličkanje koruze pekli bomo kostanj prešali jabolka ...
Dobimo se v soboto v Starem Velenju.
. ■
Obveščamo vas tudi, da bo polna zapora ceste Od arove do Ljubljanske ceste 14. 10. od 14. do 24. ure.
fa
Ob slabem vremenu priredij tve ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Helene Tajnik
rojene 30. 3. 1915
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, zdravnikom v Šoštanju ter bolnišnicama v Topolšici in Slovenj Gradcu za dolgoletno zdravljenje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
OPEKARNA - RUDNIK
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
	
	CENA DIN/KOS
	BREZ PROMETNEGA DAVKA
SILIKATNI FASADNI BLOK 4/1	41.232
SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1	11.202
BARVNI FASADNI ZIDAK 1/1	15.617
CEPLJEN ZIDAK V PLOŠČICE	CENA
DOLŽINA — ŠIRINA — DEBELINA	DIN/m2
250 x 65 x 20 mm	218.764
250 x 65 x30 mm	225.836
250 x 65 x 40 mm	301.028
250 x 65 x 60 mm	433.160
250 x 65 x 80 mm	588.432
250 x 120 x 33 mm	361.680
290 x 140 x 40 mm	436.103
190 x 140 x 40 mm	457.436
V ceni je zaračunana inštruktaža in dostava na dom do 150 km za minimalno naročilo 10 palet. Vse izdelke nudimo tudi v barvah!
Za gotovinsko in avansno plačilo odobravamo kupcem 25% popusta. Za virmanska plačila pa 20% popusta.
Zahtevajte informacije in prospekte v industrijski prodajalni tovarne po telefonu 0608/61-798, 61-222.
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA	POKLIC	PROSTA DELA	DI	NČ	ROK	OD	ŠT.
ORGANIZACIJA	IZ ŠIFRANTA	IN NALOGE		DČ	P		DEL.
OBČINA MOZIRJE							i
TOZD KOVINARSTVO		— vodja finančno raču-					
LJUBNO	ekonomist	novodske službe	4	nfi	15	14.000.000	1 j
GORENJE GLIN NAZAR-							
JE	kuhar	— kuhar	1	nč	8	6.500.000	1
MG SMREKA GORNJI		— vodenje knjigovod-					
GRAD		stva in finančno knji-					
OŠ ŠLANDROVE BRIGA-	ekonomski tehnik	govodstvo	3	nč	g	12.000.000	1
		— predmetni učitelj					
DE LJUBNO	PU nemškega jezika	nemškega jezika	5	nč	8	14.000.000	
OŠ ŠLANDROVE BRIGA-							
DE LJUBNO	kuhar	— kuhar	5	nč	8	10.000.000	1
In kakor ptica v perotih zraka napiti se
in v labirintih, na neznanih potih skriti, potopiti se.
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo padaš, samo padaš, padaš, padaš
v prepad neskončne modrine..
(Srečko Kosovel)
Na ekskurziji po Poljski je bolezen pretrgala nit življenja
Alenki Čulk
učenki 1. letnika srednje družboslovne in naravoslovne šole CENTRA SREDNJIH ŠOL
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Učenci in delavci Centra srednjih šol.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega sodelavca in člana
Rudija Zaleznika
iz Šoštanja
se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju bolnišnice v Topolšici in ambulante v Šoštanju za vso zares strokovno in človeško nudeno pomoč posamezniku v boju z neozdravljivo boleznijo; vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste bili z nami ob dnevu slovesa v Podkraju, zlasti pa
četi gasilcev in skupini praporščakov. Zahvaljujemo se tudi v imenu mame Lojzke in vseh njenih, da so ob lepem cerkvenem obredu in nežnih zvokih šoštanjske godbe zares iskrene besede govorcev lajšale trpljenje in bol, a utrjevale zavest, da ob tej izgubi vendarle nismo osamljeni.
Ohranimo tedaj pokojnika v lepem spominu!
DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE
Novi prostori za montažo linij za paletizacijo
Med redkimi delovnimi zmagami, ki smo jih zabeležili ob letošnjem občinskem prazniku, je nova proizvodna dvorana Re-kove delovne organizacije Sipak. Namenu so jo predali v soboto, v njej pa številnim obiskovalcem prikazali delovanje montažne linije za paletizacijo.
Nova proizvodna dvorana, velika je 3500 kvadratnih metrov, je resnično velika delovna zmaga tega kolektiva. S pomočjo Progresa, Trima, Vegrada in ESO, ki so pomagali pri gradnji, dela pa opravili hitro in kvalitetno, jim jo je uspelo postaviti v 81 delovnih dneh, veljala pa jih je okoli 40 milijard dinarjev.
Direktor Dragan Rogič je v svojem slavnostnem govoru ob otvoritvi, orisal razvojno pot tega kolektiva, ki se je v izjemno kratkem času uveljavil po vsej Jugoslaviji in na tujem. Zlasti hitro so prodrli z avtomatskimi stroji za povezovanje paketov, ki so jih začeli delati prvi v Jugoslaviji in so bili pomembna dopolnitev njihovega programa plastičnih trakov za povezovanje. Korak naprej pa seveda pomenijo njihove celovite linije za platiza-cijo, ki so avtomatsko vodene, prirejene potrebam posameznih kupcev — za pakiranje njihovih proizvodov.
Pri montaži omenjenih linij so imeli v Sipaku veliko prostorskih težav, zato so bili odvisni tudi od vremena. V novi proizvodni dvorani bo dovolj prostora za razširitev tega, pa tudi za uvedbo kakšnega novega programa s področja pakiranja.
Za prijeten, izviren in zanimiv kulturni program ob otvoritvi nove hale so poskrbeli rudarska godba in učenci osnovne šole iz Belih vod.
M. Zakošek
Praznik KS Šoštanj...
Petek, prejšnji teden, je bil prazničen dan za krajane Šoštanja, saj so slavili krajevni praznik.
Ob tej priložnosti so se najprej zbrali pri spomeniku padlih talcev v Šoštanju, kjer je zbranim spregovoril predsednik sveta tamkajšnje krajevne skupnosti Matjaž Natek, krajši kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Biba Roeck.
Zvečer pa so se zbrali še v prostorih šoštanjskega doma krajanov na slavnostni seji, katere se je udeležila tudi delegacija pobratenih Vrnjcev iz SR Srbije. V svojih uvodnih mislih je predsednik skupščine krajevne skupnosti Šoštanj Rudi Bajec opisal prizadevanja krajanov drugega središča Šaleške doline pri uresničevanju referendumskih nalog, njihove dosežke ter spregovoril še o nalogah v prihodnje.
Na petkovi slavnostni seji so podelili tudi priznanja. Plaketo krajevne skupnosti Šoštanj so tokrat prejeli Jaro Vrtačnik, Martin Preskar in Viktor Kojc.
Praznovanje letošnjega krajevnega praznika so Šo-štanjčani sklenili v nedeljo, in sicer s koncertom godbenikov Zarje in članov mešanega pevskega zbora Svoboda na vrtu Kajuhovega doma v Šoštanju.
... in KS Šmartno v Titovem Velenju
6. oktober je praznik krajevne skupnosti Šmartno v Titovem Velenju. Letos so ga počastili s svečano sejo skupščine KS, na kateri je njen predsednik Franc Savi-nek predstavil organe in orisal njihovo delovanje, predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Srebotnik pa je podal poročilo o delu sveta.
Letos v krajevni skupnosti večjih delovnih akcij ni bilo, kljub temu pa je bilo precej živahno ob raznih manjših — kot so bile zapora Efenkove ceste, rekonstrukcija Kidričeve, razgrnitev prostorskih dokumentov, ukinitev peš poti pri stolpiču na Efenkovi . . . Urejenih je bilo tudi nekaj cestnih površin.
Kabelsko razdelilni sistem v krajevni skupnosti še vedno ne deluje tako kot je bilo dogovorjeno in tudi obljubljeno, pa tudi programov bi lahko bilo več. Potrebno se bo odločati o novem samoprispevku, s katerim bi lahko v krajevni skupnosti zgradili dvocevni sistem ogrevanja na področju celotne KS, razsvetlili ulice .. .
Na seji skupščine so se dogovorili tudi za vsakoletna srečanja krajanov, ki naj bi potekala junija. Sekretar OK SZDL Velenje Martin Budna pa je na seji spregovoril o sprejemanju dopolnil k ustavi in obrazložil volitve '90.
Zdravko Golob
S kratkimi, a odločnimi koraki v turistični razvoj
Prireditvam v počastitev občinskega praznika so se pridružili tudi krajani Topolšice, ki so predali v nedeljo namenu prenovljeno cesto, z njo pa sporočili, da imajo resen namen, da kljub blokadam in zavoram, hočejo razvijati naravne danosti, ki jih ima ta kraj, da hočejo iz mrtvila in negotovosti, v kateri je kraj dolga leta bil, ter vrniti ugled, ki ga je Topolšica nekoč že imela.
Turističnemu razvoju Topolšice je namenil slavnostni govornik, predsednik občinske konference SZDL Velenje Pane Seme-čnik, ob otvoritvi ceste, dobršen del svojega govora in se med drugim ustavil pri dilemah, ki se porajajo ob tem razvoju zaradi onesnaženega zraka naše doline. Odločno jih je zavrnil z argumentom, da bo imel ta kraj po namestitvi čistilnih naprav TEŠ, spet nekdaj tako opevan čisti zrak.
Ob ocenjevanju mnogih prireditev Topolšice, seje Pane Seme-čnik dotaknil tudi trenutnih političnih razmer v Jugoslaviji in med drugim dejal: »V kalni vodi tega blatnega jugoslovanskega ribnika, polnega ščuk, krapov, pa tudi postrvi, ribnika, ki komajda zagotavlja pogoje za preživetje, se valjamo tudi Slovenci kot narod in bijemo bitko za obstoj in za svoj tolmun. Sveže vode žejna usta smo obrnili v smer, od koder iz usihajočega izvira še priteka tanek curek sveže vode. Usmerili smo jih v svojo zgodovino, iz katere se hočemo nekaj naučiti, usmerili k AVNOJ-u kot simbolu združitve enakopravnih narodov in narodnosti in usmerili k drugim tolmunom sveta, ki premorejo čistejšo vodo od našega ribnika.«
Dejal je, da so takšne naše usmeritve dobile jasen in nedvoumen pravni izraz v spremenjeni slovenski ustavi, v kateri smo povedali, da se nima nihče pravice pasti po poljanah, ki jih sami obdelujemo, da hočemo pri svojem delu občevati v jeziku, ki ga vsi razumemo, da ne dovolimo uporabiti palice, razen, če bomo sami preko izvoljenih predstavnikov ugotovili, da je potrebna in da smo v primeru nespoštovanja navedenega pripravljeni postaviti jez na našem tolmunu in zaživeti v lastnem ribniku.
V svojem govoru je tudi obžaloval, da ob občinskem prazniku med gosti pobratenih in prijateljskih mest ni bilo predstavnikov Vrnjačke Banje. »Kot razumni ljudje moramo verjeti njihovemu opravičilu za neudeležbo, ker prav njihova republika v kriznih razmerah Jugoslavije, skupaj s Slovenijo, doživlja v teh trenutkih najhujše pretrese.«
Povedal je, da ob koncu tega tedna kljub vsemu odpotuje v Srbijo 46 Velenjčanov z vlakom bratstva in enotnosti. »Na tej manifestaciji želimo biti poslanci dobre volje, miru, sprave in sožitja. Prepričan sem, da če bi jim raz-
mere dopuščale, bi tudi oni v enaki vlogi prišli k nam in ne sme biti nobenega dvoma, da se bo to v bodočnosti tudi normalno dogajalo.«
Dokaz za vse to je tudi Pane Se-mečnik našel v naši občini, kjer živimo ljudje vseh jugoslovanskih narodov v popolni slogi.
Ob koncu govora se je spet ustavil pri nalogah, ki izvirajo iz spremenjene slovenske ustave. »Politični pluralizem, z neposrednimi volitvami, spremenjena organiziranost občine kot komune, razvoj podjetništva, uveljavitev pravih lastninskih odnosov in še marsikaj. To je bistvo spremenjene naše slovenske ustave, ki boleče boleče bodo tiste v Jugoslaviji, ki žele ohraniti staro, žele ohraniti dogovorno ekonomijo v kateri razmišljamo predvsem o preraz-porejenju družbenega proizvoda in v kateri dobi večji kot tisti, ki je glasnejši, močnejši, številnejši, ne glede na opravljeno delo.
Prebivalci Slovenije, Velenjčani, Topolščani razmišljamo drugače. Dokaz zato je pričujoča skromna prireditev kraja Topolšice, zrasla iz dela krajanov, prispevkov delavcev in prizadevnosti krajevnih funkcionarjev. Pojdimo po naši deželi! Nešteto podobnih pridobitev bi mogli najti vsak dan. Ce ne moremo delati velikih, delajmo majhne korake, ki pa nas vseeno zanesljivo vodijo k željenemu cilju.«
Ob zvokih rudarske godbe, plesu Šaleške folklorne skupine in prisrčnem programu najmlajših Topolšča-nov — učencev osnovne šole, so predali cesto namenu.
M. Zakošek
Zdravstvo Gornje Savinjske doline
Drugačna organiziranost izvajalcev
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje največ pozornosti namenili težavam občinske zdravstvene skupnosti. Pravzaprav ukrepom za pokrivanje izgube v letošnjem polletju, ki je presegla 3,2 milijarde dinarjev. S kratkoročnimi ukrepi bodo izgubo pokrili. Viri potrebnih sredstev so naslednji: zvišanje prispevne stopnje iz dohodka z 0,54 na 0,94 odstotka, zvišanje prispevne stopnje iz osebnega dohodka z 11,77 na 13,02 odstotka ter z obrestmi od začasno prostih sredstev na žiro račun zdravstvene skupnosti. Iz obrtne in kmetijske dejavnosti ne morejo pričakovati bistvenega povečanja sredstev. Razlogi so znani, zato so se odločili, da ponovno seznanijo republiško zdravstveno skupnost z negativnimi učinki predpisov o pobiranju prispevkov pri obrtnikih in kmetih. Veliko besed je bilo glede kriterijev izvajalcev, ki naj bi se oblikovali pač glede na potrebe. Teh občina v nobenem primeru ne more pokrivati, saj je vse premajhna rizična skupnost, nenehno zviševanje stopenj pa tudi ne pride v poštev. Vsekakor so se dogovorili, da bodo poslej
mesečno spremljali prihodke in planirane odhodke in primerno ukrepali.
Razprava o problematiki zdravstva je bila dolga in temeljita, zlasti pa se je razvnela ob obravnavi odnosov z Zdravstvenim centrom Velenje, še posebej v zobozdravstvu. Vse namreč kaže, da je poslovna morala odpovedala tudi v zdravstvu. Razlogov za zaostritev je več in se bodo o njih skupno pogovarjali še ta teden. Ker gre očitno za dialog gluhonemih, v občini Mozirje resno razmišljajo o drugačni organiziranosti izvajalcev zdravstvenih dejavnosti na svojem področju, pač glede na možnosti, ki jih bo ponudila nova organiziranost zdravstva.
J. Plešnik
Krajevna skupnost Center Levi breg
Odstop predsednice in članov potrošniškega sveta
Na seji sveta potrošnikov krajevne skupnosti Center Levi breg, 4. oktobra letos, so ob obravnavi nalog in njihovega uresničevanja ugotavljali, da se nekatere zahteve vlečejo že daljši čas, in da so vsa prizadevanja Potrošniškega sveta, zaman. Zato je ob koncu seje predsednica tega sveta Sonja Kolšek predložila odstop, ki ga je tudi utemeljila. Člani so soglašali z njenimi navedbami in se odločili, da tudi sami odstopijo. Na sejji so sprejeli sklep, da o skupnem odstopu potrošniškega sveta obvestijo krajevno skupnost in OK SZDL ter da razloge za odstop objavijo v sredstvih javnega obveščanja.
OBRAZLOŽITEV ODSTOPA
1.	Vse zahteve in predlogi SP po ureditvi parkirnih površin v centru mesta in ureditvijo parkirnega in prometnega režima so nerealizirane.
— Komunalna straža ni zaživela kot je obljubil predsednik občine, površine parkirnih prostorov se niso nikjer povečale, razen za občinskim poslopjem (samo za uslužbence), medtem ko so ostali sosedje na Šaleški 18 brez obljubljenih parkirnih prostorov. Tudi dostop do DPO preko zelenice (po projektu) ni realiziran. Po sprejetju novega Odloka o urejanju prometa se po Prežihovi ploščadi še vedno nemoteno vozijo motoristi in avto-mobilisti. Kljub neštetim opozorilom Erini kamioni še vedno vozijo in obračajo med pešci in povzročajo škodo in nevarnost. Parkirnih prostorov za kupce v centru mesta nima Era nikjer dovolj, poskrbela je samo za svoje uslužbence.
2.	S komitejem za PGVO smo se dogovorili, da si bo prizadeval za ureditev problemov mestne razsvetljave tako, da se bo odgovornost /a ta dela prenesla na enoto s sedežem v Titovem Velenju. Od te obljube ni bilo doslej nič.
3.	Dogovor, da se mora center mesta v skladu z nastajajočim Ureditvenim načrtom modernizirati, je ostal nerealiziran. Ureditveni načrt se očitno še vedno ne dela (Zavod za urbanizem), trg.
podjetja v centru pa ne kažejo nobenega namena, da bi se vsaj začasno uredila. Tako smo priča Mladinski knjigi, ki je vsak dan bolj neurejena, Tobak je za sedanje razmere povsem premajhen. Modni salon še vedno razkazuje svoje natrgane in porumenele zavese, Erina mesnica še vedno služi velikim odjemalcem, za potrošnike pa je kljub odloku na voljo le v času, ko kupci še ne pridejo v mesto.
4.	Od novembra 1988 ni dobil SP odgovora, zakaj ta mesnica ni odprta po Odloku o odpiralnem času za trgovine z živili. Odgovor bi nam moral dati KPGVO. ERA se do tega vprašanja obnaša prav arogantno, ignorira tudi KPGVO, predstavnik ERE pa je na moje vprašanje (konferenca potrošnikov, I. 3. 1989) v zvezi z odpiralnim časom mesnice in njeno dejavnostjo navedel neresnične podatke, češ da ta mesnica ni trgovina na veliko, temveč da na veliko prodaja le za vrtce in šole, ne pa za gostinska podjetja. Po takojšnji preveritvi sem ugotovila, da niti ena šola v okolici ne kupuje mesa v tej mesnici, kupuje le ena kuhinja za vrtce.
5.	O problemu zastarelih in mestu neprimernih Erinih trgovin v Cankarjevi ulici smo obvestili tudi lastnika teh lokalov REK (služba za stan. izgradnjo). Ta je 28. 6. 1989 pisno prosila DO ERA, da ji sporoči, kdaj in kako misli prenoviti omenjene lokale v Cankarjevi 2. Očitno DO ERA tudi to službo ignorira,
ker še doslej ni odgovorila na zastavljeno vprašanje.
6.	Po članku SP v NČ lani spomladi, v katerem smo podrobno opisali napake, ki jih opažamo potrošniki, ugotavljamo, da se je stanje marsikje še poslabšalo.
7.	Diskoteka na Šaleški cesti še vedno vznemirja stanovalce v okolici in se ne drži odloka o zapiralnem času. Noben problem ni bilo zapreti diskoteko na Her-bersteinu, ki je motila le nekaj ljudi, na Šaleški pa smo priča še večletnemu prizadevanju stanovalcev za ureditev razmer.
8.	Junija smo člani SP obšli vsa trg. in gostinska podjetja v naši krajevni skupnosti, vse pripombe smo posredovali občinski inšpekciji, a doslej nismo opazili, da bi bila odpravljena kakšna nepravilnost. Najbolj vpadljiva zadeva so stopnice med ljubljansko Namo in Erino Sodobno opremo, ki so še danes razbitine. Komunalni inšpektor pa ni reagiral, čeprav predstavljajo pravo nevarnost za pešce.
Mislim, da je teh osem argumentov dovolj velik razlog, da vsak normalen človek odneha. Za ves trud, ki sem ga vložila v 10 letnem delu v SP, od tega skoraj 2 leti predsednikovanja, lahko ugotovim le to, da je doseženega premalo. Obč. inšpekcije ne reagirajo na naše pripombe kot bi morale, KPGVO pa se dogovorjenega ne drži in zavaja člane SP s svojimi obljubami in izjavami. Tudi ostali odgovorni v občini nas vedno odpravljajo z obljubami ali z zavračanjem krivde na druge institucije, medtem pa naše mesto dobiva vsebolj žalostno podobo.
Ker ne vidim nobene možnosti, da bi lahko kot predsednica SP še nadalje vodila kakršenkoli dialog s predstavniki vodilnih
stuktur v naši občini in ob dejstvu, da lahko le nemočno ugotavljam, da si DO ERA dovoljuje ne le ignoriranje SP, temveč celo najbolj odgovornih obč. institucij, mi ne preostane drugega, kot da ODSTOPIM od funkcije predsednika SP. Če si lahko dovoli predstavnik ERE, da javno preko radia v oddaji Beseda potrošnika (lani spomladi), obljublja, kako bodo še istega leta v jeseni uredili v Cankarjevi ulici delikatesno ponudbo, potem pa ostaja vse po starem, pomeni to ignoriranje tudi potrošnikov ne le nas, ki jih predstavljamo.
V takšnih razmerah ne vidim potrebe po nadaljnjem prizadevanju v okviru pravic, ki jih SP ima, saj lahko vse, kar nas potrošnike tare, rešujejo (ali pa ne rešujejo) pristojni v občini sami.
Smisel dela SP, kot je v razvitih deželah, vidim z uveljavitvijo Markovičevega programa in ukinitvijo preživetega vpliva politične moči nekaterih posameznikov v naši občini. Le tako bomo lahko razmišljali o našem skupnem napredku, kot ga imenujemo »program Q«.
Ob svojem odstopu pa moram tudi priznati, da sem kot predstavnica SP naletela na veliko mero razumevanja pri novinarjih radia Velenje, ki so nam naredili velikansko uslugo z redno oddajo za potrošnike. Izreden posluh je pokazala tudi Komunalna skupnost v zvezi z manjkajočo razsvetljavo v centru mesta. Posebno sem zadovoljna, da bodo naši otroci, ki so morali doslej hoditi od popoldanskega pouka po temi skozi park, končno dobili razsvetljavo. Upam, da res že letošnjo jesen! Tudi pri ponudbi in higienski prodaji kruha smo naredili v občini velik korak na-prej.
To vse je dokaz, da lahko uspešno sodelujemo potrošniki s trgovskimi in drugimi organizacijami le. če smo vsi za to, in če upoštevamo drug drugega.
Sonja Kolšek