LETO VII. TOREK, 15. MAREC 1977 Št. 3 Poslovno poročilo za leto 1976 Kljub razmeroma skromnemu ostanku dohodka za sklade, smatramo poslovno leto 1976 za uspešno. Začetek leta 1976 ni dajal posebno spodbudne slike, ker je stagnacija na tržišču še kar trajala in se je tržišče odprlo šele v drugem polletju, ko se je šele začelo dosegati prodajo, predvideno s planom, čeprav so tržne možnosti omogočale v drugem polletju še večjo prodajo, pa proizvodnja ni mogla nadoknaditi zamujenega. Tako je med prodajo in proizvodnjo doseženo zelo različno doseganje plana, saj je vrednostni plan prodaje dosežen v vseh TOZD, razen v Bohinju in Podnartu, proizvodni plan pa ni izpolnil nobeden od TOZD. Preseganje prodajnega plana in preseganje prodaje v razmerju do leta 1975 je bilo doseženo tudi zaradi znižanja zalog iz preteklih let, saj so se zaloge izdelkov v letu 1976 močno znižale. Primerjava izpolnitve plana prodaje in primerjava s preteklim letom je v odstotkih doseganja naslednja: Skupaj B R M P T — plan prodaje — fakturirano 92 84 104 101 73 102 — plan prodaje — plačano 88 81 99 99 71 102 — do leta 1975 129 134 131 115 93 179 Zaradi večje prodaj e od dosežene proizvodnje so zaloge proizvodov znižane za naslednje: v tisoč din: Skupaj B R M P — zaloge 1.1.1976 44.465 15.659 22.675 1.789 4.342 — zaloge 31.12.1976 23.530 6.246 11.125 2.094 4.065 znižanje za 20.935 9.413 11.550 — 277 zvišanje za — — — 305 — % znižanja 47 % 60 % 51 % — 6 % Z upoštevanjem znižanja ali zvišanja zalog proizvodov lahko najbolj točno tudi izračunamo doseženo proizvodnjo po DIS cenah: v 1976 Skupaj B R M P — prodaja po DIS cenah 169.986 73.401 70.821 13.366 12.398 + ali — razlike zalog — 20.935 — 9.413 — 11.550 + 305 — 277 = dosežena proizvod. 149.051 63.988 59.271 13.671 12.121 v letu 1975 — prodaja po DIS cenah 135.884 54.591 54.324 12.562 14.407 + ali — razlike zalog + 11.535 + 4.599 + 5.246 + 678 + 1.012 = dosežena proizvod. 147.419 59.190 59.570 13.240 15.419 index 1976:1975 101,1 108,1 99,5 103,3 78,6 Proizvodnja izkazuje zelo skromen porast do leta 1975, vendar moramo poudariti, da količinska proizvodnja kaže nekaj drugačno sliko. Za Bohinj vrednostno gibanje ustreza tudi količinskemu, Rečica pa količinsko izkazuje večjo proizvodnjo vrat kot v letu 1975. Razlika do vrednosti je v asortimanu vrat, ker je v letu 1976 proizvedenih več vrat s cenejšimi furnirji. Tudi Podnart izkazuje količinsko večjo proizvodnjo žaganega lesa kot po vrednosti, ker se je predelalo v žagan les krajnike, ki so bili že dalj časa na zalogi, prikazani pa so že bili kot žagan les. V celoti pa brez dvoma drži, da skupna proizvodnja za LIP ni bistveno večja kot v letu 1975 in da zaradi porasta zaposlenih po plačanih urah za 70 %, se produktivnost ni izboljšala. Struktura FIS stroškov v letu 1976 in 1975, zajetih v prodaji je naslednja: 1976 Skupaj B R M P T FIS materialni FIS zakonske + 38.952 20.184 12.999 1.915 2.839 1.015 pogodb, obvezn. 16.264 7.224 6.538 839 1.228 435 FIS OD 31.056 15.619 10.824 1.547 1.894 1.172 FIS amortizacija 13.570 5.896 5.362 479 1.377 456 FIS skupaj 99.842 48.923 35.723 4.780 7.338 3.078 1975 FIS materialni FIS zakonske + 35.637 18.652 11.177 1.705 3.493 610 pogodb, obvezn. 12.099 5.462 4.940 651 841 205 FIS OD 21.081 9.338 8.527 1.174 1.473 569 FIS amortizacija 20.878 7.388 10.979 912 1.385 214 FIS skupaj 89.695 40.840 35.623 4.442 7.192 1.598 Index 1976:1975 FIS materialni 109,3 108,2 116,3 112,3 81,3 166,4 FIS zakonske + pogodb, obvezn. 134,4 132,3 132,3 128,9 146,0 212,2 FIS OD 147,3 166,4 126,9 131,8 128,6 206,0 FIS amortizacija 65,0 79,8 48,8 52,5 99,4 213,1 FIS skupaj 111,3 119,8 100,3 107,6 102,0 192,6 Materialni FIS stroški so pri TOZD Podnart nižji zaradi udeležbe pri vzdrževanju jezu v Lancovem preko Vodne skupnosti. Pogodbene in zakonske obveznosti, ki so v vseh TOZD bistveno višje se nanašajo na višje prispevke na OD zaradi višjih OD (stanov, prispevek, Posočje itd.) ter prispevek za gozdno reprodukcijo povečan za 1,5 % in 20 din od m3 hlodovine iz zasebnega sektorja. Režijski osebni dohodki so višji tako zaradi povečanja osebnih dohodkov in povečanja števila zaposlenih ter zaradi višjega prispevka iz OD (gradnja šol in vrtcev) kot v letu 1975 za 2,76 %. Bruto OD je bil namreč povečan za višje prispevke. V TOZD Bohinj in trgovina pa je obračunana izločitev OD iz delitve dohodka, kar pa ni bilo izplačano v letu 1976 in tudi ne, ker je namenjeno za izravnavo OD v letu 1977. Masa dejanskih režijskih OD je v Bohinju zato nižja za 1,400.000 din, v trgovini pa za 100.000 din in znaša dejanski indeks porasta režijskih OD v TOZD Bohinj 152,3, v trgovini pa 188,4. Amortizacija je v letu 1976 nižja zaradi znižanja celotnega zneska nad predpisano stopnjo za TOZD Bohinj, Rečica in Mojstrana, ker dohodek sicer ne bi zadoščal za kritje vseh stroškov. Razmeroma skromni porast skladov za TOZD v veliki meri izvira tudi iz precejšnjega povečanja družbenih obveznosti po zakonu ah po samoupravnih sporazumih. TOZD Bohinj in Mojstrana npr. v letu 1975 nista vplačala posojila za nerazvita področja, medtem kot je ta obveznost v letu 1976 precejšnja. Delitev dohodka v letu 1976 izgleda tako: (v tisoč din) Skupaj B R M P T Dohodek 81.635 39.897 28.031 4.570 5.767 3.508 Osebni dohodki 52.962 27.413 17.343 3.249 3.785 1.172 Pogodbene in zakon, obveznosti 24.991 10.874 9.838 1.315 1.839 1.363 Rezervni sklad 1.650 798 561 6 115 70 Sklad sk. porabe 1.022 218 202 — 28 574 Poslovni sklad 1.010 594 87 — — 329 Uspešnost poslovanja, ki ga merimo tudi s tem, da ugotavljamo, koliko kaj odpade na zaposlenega v primerjavi s preteklim letom, nam tudi kaže, da je bilo poslovanje v letu 1976 uspešnejše kot v letu 1975. Najosnovnejši podatki za merjenje uspešnosti kažejo naslednjo sliko: Skupaj B R M P T Na zaposlenega odpade: D Celot, dohodek — v letu 1975 323.694 261.177 356.030 369.244 361.210 2,545.125 — v letu 1976 378.916 312.269 430.412 367.059 316.141 2,427.533 2) Dohodek — v letu 1975 67.210 56.357 72.733 49.311 66.129 205.875 — v letu 1976 101.505 95.906 103.051 89.608 90.109 233.867 3) Neto osebni doh. na mesec — v letu 1975 3.136 2.984 3.040 3.237 2.906 3.990 — v letu 1976 3.528 3.342 3.433 3.518 3.235 3.861 4) Doh. za sklade s celotno amort. — v letu 1975 18.790 9.370 35.190 — 18.871 95.500 — v letu 1976 20.413 18.043 22.838 9.510 22.656 95.267 5) Družb, obvezn. — v letu 1975 19.339 14.229 26.175 14.467 19.129 70.000 — v letu 1976 29.709 25.923 36.169 23.078 28.734 90.867 Ker je ugodnejši poslovni rezultat v letu 1976 v veliki meri dosežen zaradi prodaje neprodane proizvodnje iz leta 1975 in teh viško zalog ni več, bo v letu 1977 možno povečati prodajo samo v toliko, kolikor bo večja tudi proizvodnja. To pa pomeni, da bo potrebno napeti vse sile, da bo realiziran plan proizvodnje za leto 1977, doseglo predvideno povečanje produktivnosti in obdržalo stroške v predvidenih okvirjih. Samo tako bo tudi opravičeno povečanje vrednosti točke za obračun OD za 10 % in bo tudi možno realizirati predvidene sklade, ki za nadaljnje uspešno poslovanje pomenijo minimum. Lipnik MESEC Koliko zaslužimo V TOZDu Rečica in Bohinj smo napravili analizo neposrednih osebnih dohodkov za obdobje oktober, november in december 1976. Za to obdobje smo v obratu vrat, v oddelku plošč in oddelku pohištvo izračunali poprečni OD za zaposlenega v neposredni proizvodnji. Poprečni OD smo računali za 184 ur opravljenega dela, torej brez dopustov, praznikov, bolniške in raznih dodatkov, kot npr. za minulo delo in stalnost, za nadure itd. Rezultate analize smo zbrali v tabeli 1, 2 in 3 in iz njih so razvidni za vsako osnovno obračunsko postavko (točk DM) dejanski najnižji, najvišji in poprečni OD na mesec. Pri- kazali smo tudi vrednost točk na mesec (uma postavka x 184), število zaposlenih po posameznih DM ter izračunali naj večji in poprečni % preseganja dejanskega zaslužka proti zaslužku, ki izvira iz osnovne obračunske postavke. Poprečno doseganje časovnih normativov je bilo v tem obdobju v obratu vrat 127,25 %, v oddelku plošč 117,02 % in v oddelku pohištvo 128,98 %, v odd. pohištvo je bilo normiranega dela manj kot 50 % v strukturi časa in zato je bilo nenormirano delo obračunano 117,96 %. V novembru in decembra so se tudi uvajali WF normativi s stimulacijo 137 %. Tabela 1 TOZD RECICA, Obrat vrata (neposredno delo) Dejanski OD za opravljene ure (brez dodatkov) na mesec po osnovnih obračunskih postavkah Računano na 184 ur mesečno za obdobje oktober, november, december 1976 točk din/mesec urna p. Št. urne post. DM maks. popr. X 184 zap. maks. popr. '% '% 100 2.679 2.872 2.760 1.932 4 149 143 111 2.686 3.069 2.850 2.145 2 143 133 114 2.852 3.202 3.038 2.202 2 145 138 117 2.662 3.091 2.878 2.261 8 137 127 123 2.217 3.290 3.012 2.377 23 138 127 126 2.880 2.880 2.880 2.434 1 118 118 129 2.916 3.623 3.207 2.493 21 145 129 135 3.086 3.768 3.424 2.609 5 144 131 141 2.631 3.934 3.340 2.725 12 144 123 147 3.375 4.041 3.735 2.841 9 142 131 150 3.444 3.698 3.579 2.898 2 128 123 155 3.748 3.908 3.825 2.996 3 130 128 158 3.242 3.835 • 3.579 3.053 3 126 117 161 3.897 4.046 3.958 3.111 3 130 127 164 3.652 4.786 4.160 3.168 10 151 131 170 4.041 4.374 4.173 3.284 3 133 127 Poprečje 3.381 2.605 119 130 Tabela 2 TOZD BOHINJ, Oddelek plošče (neposredno delo) Dejanski OD za mesec za opravljene ure (brez dodatkov) po osnovnih obračunskih postavkah; računano na . 184 ur mesečno za obdobje oktober, november, december 1976 preseganje točk min. maks. popr. uma p. št. urne post. DM X 184 zap. maks. popr. % % 105 2.366 2.848 2.620 2.030 14 140 129 111 2.460 3.323 2.708 2.145 14 155 126 117 2.407 3.421 2.777 2.261 13 151 123 123 2.703 3.380 2.962 2.377 17 142 125 129 2.804 3.689 2.951 2.493 33 148 118 135 2.940 3.640 3.262 2.609 5 139 125 141 3.108 3.257 3.181 2.725 6 120 117 150 3.353 3.831 3.485 2.898 18 132 120 152 3.373 3.755 3.579 2.937 9 128 122 164 3.562 3.608 3.586 3.168 2 114 113 176 4.468 4.578 4.523 3.400 2 135 133 Poprečje 3.032 2.493 133 122 TABELA 3 TOZD BOHINJ, oddelek pohištvo (neposredno delo) Dejanski OD za opravljene ure (brez dodatkov) na mesec po osnovnih obračunskih postavkah Računano na : 184 ur mesečno za obdobje okt., nov. , dec. 1976 točk preseganje min. din/mesec urna p. št. urene post. DM maks. AJupi. X 184 zap. maks. popr. '% % 111 2.548 2.938 2.820 2.820 4 137 131 117 2.684 3.823 3.074 2.261 10 169 136 123 2.526 4.206 3.155 2.377 15 177 133 129 2.835 3.978 3.359 2.493 12 160 135 133 2.885 3.508 3.300 2.570 1 137 128 135 3.157 3.560 3.424 2.609 4 136 131 141 3.190 3.731 3.545 2.725 5 137 130 147 3.381 3.891 3.726 2.840 2 137 131 150 3.499 3.941 3.838 2.898 2 136 132 152 3.584 3.978 3.880 2.936 2 135 132 155 3.427 4.243 3.941 2.995 8 142 132 158 3.523 4.154 3.967 3.052 3 136 130 161 4.018 4.254 4.174 3.111 1 137 134 164 3.760 4.322 4.112 3.168 2 136 130 173 3.935 4.841 4.059 3.343 8 145 121 176 3.906 4.657 4.110 3.400 3 137 121 Poprečj e 3.507 2.688 82 130 Iz analiz v gornjih tabelah ugotovimo naslednje: 1. najnižji OD na mesec je v obratu vrat 2.517 din, v oddelku plošč 2.366 din in v odd. pohištvo 2.548 din. 2. najvišji OD na mesec je v obratu vrat 4.786 din, v oddelku plošč 4.578 din in v odd. pohištvo 4.841 din 3. poprečni OD na mesec je v obratu vrat 3381 din, v odd. plošč je 3.032 din in v odd. pohištvo je 3.507 din in je od 22 % do 30 % višji od poprečja OD izračunanega na osnovi obračunskih postavk. 4. dejanski OD na mesec in proti osnovnim OD, ki izhajajo iz števila točk po odločbi višji v obratu vrat do 149 %, v odd. plošč do 155 % in v odd. pohištvo do 177 %. Rezultati analize so grafično prikazani v grafikonu 1 — Poprečni dejanski OD na mesec po osnovnih obračunskih postavkah, posebej za obrat vrat, odd. plošč in odd. pohištvo. Analizo neposrednih OD smo napravili tudi po kvalifikacijskih stopnjah v tabelah 4, 5, 6. Ugotavljali smo dejanski najnižji, najvišji in poprečni OD po posameznih kvalifikacijskih stopnjah: NK — nekvalificiran, PK — polkvalificiran in KS + K — kvalificiran industrijski tip in obrtni tip. Ugotovili smo poprečni OD za DM, ki po sistemizaciji zahtevajo NK, PK in Ks + K delavce. Prikazali smo tudi dejansko število zaposlenih po kvalifikacijskih stopnjah in število zaposlenih, ki izvira iz sistemizacije ter preseganje poprečnega in najvišjega izplačanega OD proti OD, ki izvira iz ocenitve DM za vsako kvalifikacijsko stopnjo. Iz analiz ugotovimo naslednje: 1. Za NK delavce je poprečni izplačani OD na mesec v obratu vrat 3.130 din, v odd. plošč 2.858 din in v odd. pohištvo 3.236 din. 2. Za PK delavce je poprečni izplačani OD na mesec v obratu vrat 3.310 din, v odd. plošč 3.106 din in v odd. pohištvo 3.369 din. 3. Za Ks + K delavce je poprečni izplačani OD na mesec v obratu vrat 3.816 din, v odd. plošč 3.745 din in odd. pohištvo 3.930 din. 4. Nadaljnja značilnost je, da je preseganje dejanskih izplačanih OD po posameznih kvalifikacijskih stopnjah proti OD po sistemizaciji največje pri NK in najmanjše pri KS + K, in sicer v obratu vrat dobi NK delavec 149 % OD napram sistemizaciji, PK 139 % in Ks + K 135%. V odd. plošče , dobi NK 139 %, PK 127 % in Ks + K 128 % OD napram sistemizaciji. V oddelku pohištvo dobi NK 145 %, PK 137 % in Ks + K 126 % OD napram sistemizaciji. SM Tabela 4 TOZD REČICA, Obrat vrata (neposredno delo) OD na mesec za opravljene ure po dejanskih kvalifikacijah Stopnja kvalifikacije minim. din/mesec maksim. popr. Št. zap. NK 2.662 3.720 3.130 37 PK 2.517 4.236 3.310 58 KS + K 2.786 4.786 3.816 24 Poprečje 3.381 119 Od na mesec ] po sistemizaciji DM in primerjava OD z dejanski- mi kvalifikacijami OD Št. točk DM « OD dei. kvalif. Stopnja g S din/mes. kvalifikacije -ja 'S Tn & popr. sistemiz. a 0 ft maks. % popr. % B NK 100 123 108,39 2.094 n 178 149 PK 111 141 123,14 2.379 49 178 139 KS + K 135 170 146,31 2.826 59 169 135 Poprečje 133,67 2.587 119 131 Tabela 5 TOZD BOHINJ, Oddelek plošče (neposredno delo) OD na mesec za opravljene ure po dejanskih kvalifikacijah Stopnja kvalifikacije minim. maksim. popr. zap. št. NK 2.366 3.689 2.858 83 PK 2.407 3.830 3.106 74 KS + K 3.189 4.578 3.741 6 Poprečje 3.032 133 OD na mesec po sistemizaciji DM in primerjava OD z dejanski- mi kvalifikacijami. OD dej. kvalif. Stopnja kvalifikacije Št. točk DM mini maksi din/mes. popr. popr. Št. zap. sistemiz. maks. '% popr. % NK 100 123 111,07 2.044 25 180 139 PK 117 141 126,90 2.451 70 156 127 KS + K 141 176 150,45 2.905 38 154 128 Poprečje 130,80 2.526 133 120 Tabela 6 TOZD BOHINJ, obrat pohištvo (neposredno delo) OD na mesec za opravljene ure po dejanskih kvalifikacijah Stopnja din/mesec št. kvalifikacije minim. maksim. popr. zap. NK 5.590 3.584 3.236 13 PK 2.548 4.254 3.369 46 KS + K 3.098 4.841 3.930 23 Poprečj e 3.507 82 OD na mesec po sistemizaciji DM in primerjava OD z dejanskimi kvalifikacijami. Stopnja kvalifikacije S •a § maksim. popr. din/mes. popr. št. zap. OD dej. kvalif. sistemiz. maks. % popr. % NK m 123 115,2 2.226 10 161 145 PK 117 141 127,5 2.464 41 173 137 KS + K 150 176 160,9 3.108 31 156 126 Poprečje 138,6 2.677 82 131 Stimulacijo OD za mesec februar 1977 Stimulacija A grupe (neposredno delo) Časovno preseganje časovnih normativov za februar 1977 Oddelek — TOZD II III Žaga 122,34 120,37 Skladišče izdelkov 138,00 136,30 Plošče 121,79 121,44 Iso-span 119,38 119,44 Pohištvo — Kovinski oddelek 126,27 121,93 TOZD BOHINJ 122,56 121,93 Žaga 122,56 121,30 Sobna vrata 129,29 122,96 TOZD RECICA 124,29 122,37 TOZD MOJSTRANA 125,11 125,12 Žaga 133,23 122,44 Zaboj arna 126,95 128,49 TOZD PODNART 127,94 127,23 LIP 123,98 122,86 Stimulacija B grupe za februar 1977 TOZD Doseganje plana '% Produk- tivnost % Kritje Stimulacija Bohinj 96,71 101,52 119,56 118,34 (125,49) Rečica 100,08 99,08 109,45 122,49 Mojstrana 75,35 83,12 40,45 105,00 (87,99) Podnart 101,91 89,30 88,18 105,00 (112,75) DSSS 96,69 98,53 107,86 120,07 (120,78) Stimulacija TOZD trgovina TOZD trgovina Doseganje plan ostanek dohodka '% Stimulacija % Poslovalnica Rečica 106,64 128,66 (126,64) Poslovalnica Zagreb 68,57 105,00 (88,57) Vodstvo 94,27 114,27 (114,27) Novi prostori v Podnartu Te dni teče obravnava o nameravani investiciji, ki bo zajela koncentracijo in modernizacijo proizvodnje v Podnartu. Glavni cilji koncentrirane proizvodnje TOZD, lesna predelava Podnart ima v svojem sestavu dve proizvodni enoti, ki delujeta v dveh lokacijah v oddaljenosti 14 km. Koncentracija obeh proizvodenj na skupni industrijski coni (enotna lokacija) je bila koncipirana že 1963. leta z razvojnim programom, ki je bil 1976. leta revidiran in ponovno stavljen v obravnavo. Razvojno-proizvodni program je bil potrjen na skupnem delavskem svetu in vključen v srednjeročni program DO LIP Bled 1976—1980, ki je sprejet na zborih delavcev TOZD. Sklenjeno je tudi bilo, da se uresniči rekonstrukcije in koncentracije etapno po potrebah, ki jih bodo narekovali tehnični, ekonomski in tržni pogoji ter finančne možnosti. Leta 1966 se je izvedla prva etapa tega programa, ko se je postavila nova žaga, ostale etape pa so se odlagale do danes, ker je bila poslovna in investicijska politika podjetja na- še zadnji spomin iz Posočja ravnana k jačanju in stabilizaciji bazenov Bohinj in Bled. V proizvodni enoti Podnart obstoji samo žaga. Rekonstrukcija žage, ki je bila zasnovana na principu tračnih žag (hlo-darke in cepilke), ni bila dokončno izvedena, kakor je nakazoval projekt. Ta nedodelanost v tehnološkem procesu (ni cepilke), se ves čas obratovanja žage odraža v slabšem izkoriščanju lesne mase; zamišljen nov način žaganja po namenu za potrebe predelave se brez dopolnitev ne da izvajati. Nakazuje se torej nujna potreba, da v žagi omenjene slabe točke odpravimo in dopolnimo proces s strojnimi napravami in uvedemo nov način žaganja, ki vodi k optimalnemu obratovanju, saj opravljeni praktični preizkusi kažejo, da so že pri sedanjem obsegu dela možni prihranki do 400.000.— din letno. V proizvodni enoti Lancovo je žaga določena le za uslužnostno žaganje. V provizoričnih objektih obratuje zabojarna in skob-larnica masivnih lesenih oblog ter ladijskega poda. Pogoji dela, tako glede prostorov, kakor glede industrijskih naprav in sredstev so nevzdržni (odločbe delovne in požarne inšpekcije) in je nujno opraviti obsežno obnovo odn. novogradnjo, ki pa ni upravičena na stari lokaciji, temveč je potrebno izvajati princip koncentracije v Podnartu. S tem bi izpolnili postavljene cilje koncentracije, katerih uresničenje narekuje smotrnost poslovanja, zmanjševanje direktnih in splošnih stroškov in tesna povezanost tehnoloških procesov žaga — predelava. Značaj proizvodnje, asortiment in kadrovski pogoji narekujejo nadaljevanje dejavnosti, ki jo opravlja enota Lancovo. Enota prenesena v Podnart bo še bolj izpolnjevala pogoje centralne zbiralnice kratic za nadaljnjo predelavo, bodisi zabojev ali podobnega. Še posebno pa bi se povečale možnosti za večje zmogljivosti v izdelavi stenskih in stropnih oblog, ki pridobivajo vedno bolj na pomenu, v gradbeništvu in opremljanju lokalov in stanovanjskih prostorov. Izvajanje po predloženem programu bo zajelo naslednje: — dopolnitev žagalniških naprav, ki sestoji iz cepilne tračne žage, robilnika in valjčnih prog s sortirnimi napravami, — izgradnja proizvodnih prostorov za skoblamo in zaboj ar-no z dopolnitvijo strojev in potrebnih instalacij, — izgradnja ostalih proizvod-no-pomožnih prostorov: silos za žagovino in skoblance, zgradba za termoagregat in prostori za delavce. Proizvodni program Žagalnica: Alimentacija žage je 9.800 m3 hlodov smreke — jelke in 1.000 m3 hlodov bukovine. Osnovna značilnost proizvodnega programa je v tem, da primarne izdelke preusmerimo skoraj izključno v končne izdelke. Bistven premik je v principu žaganja, ki je izključno namenski, zato se uvede metoda žaganja in obdelave surovcev s/j po modularnem načinu. Z uvedbo nove metode se izkoristek žaganja poveča na 70,5 %, od tega predstavlja delež kratic samo 3 %. Modularni način žaganja omogoča tudi izdvajanje optimalne kvalitete lesa. Skoblama in zabojama: Nova metoda žaganja omogoča, da se proizvodni program končnih izdelkov postavi takole: 1) stenske in stropne obloge 270.000 m2 2) strešni nosilci s po vezjem 2.500 m3 3) zaboji in palete 2.000 kosov Analiza surovine Surovinska bilanca za žagan les izdelkov je ugodna, kajti le male količine je potrebno nabaviti in sicer 1760 m3 kratic s/j za zaboje in drugih TOZDov LIP Bled ter 819 m3 lesa za obloge z ozirom na tržne potrebe. Po pokritju potreb za končne izdelke ostane za prosto prodajo 470 m3 bukovega žaganega lesa — merkantil in 2.658 prm žamanja s/j. Za izvajanje gornjega programa bo skupaj 67 zaposlenih. Uspešnost poslovanja in vložka v investicijo Koncentracija in modernizacija v Podnartu zahteva nasled- nja vlaganja: din 1. gradnje in instalacije 2. stroji in oprema 3. ostalo 4. prispevek za energetiko 7.329.000, — 4.887.000, — 1.566.000, — 662.000.— A) osnovna sredstva 14.444.000,— B) obratna sredstva 1.720.000,— skupaj A in B 16.164.000,— (Nadaljevanje na 4. strani) Kvalifikacijska struktura zaposlenih 31.12.1975 in 31.12.1976 TOZD NK PK K NS VK SS VŠ VS Skupaj 75 76 75 76 75 76 75 76 75 76 75 76 75 76 75 76 75 76 Bohinj 81 89 157 161 105 131 4 4 9 10 26 26 4 4 — — 386 425 Rečica 57 69 98 88 76 84 8 7 5 5 21 21 2 3 1 1 268 278 Mojstrana 7 10 21 19 16 15 2 2 — — 4 4 — — 1 1 51 51 Podnart 10 17 35 33 7 7 2 3 1 1 3 4 — — — — 58 65 Trgovina 1 — 2 2 1 4 2 2 — — 4 4 — — 1 1 n 13 DSSS 1 — 1 1 6 5 10 11 3 2 34 35 7 7 11 12 73 74 Skupaj 157 186 314 304 211 246 28 29 18 18 92 94 13 14 14 15 847 906 ŠTIPENDISTI V Šola 1. Letnik šolanja 2. 3. 4. abs. Skupaj Tehniška šola za lesarstvo 4 3 3 3 — 13 Gradbena tehniška šola 1 1 Tehniška šola za kemijo 1 1 Višja šola za elektrotehniko 1 1 Ekonomska fakulteta 1 1 2 Fakulteta za strojništvo 1 1 Visoka šola za industrijsko oblikovanje 1 1 Biotehniška fakulteta — oddelek za lesarstvo 2 2 4 Skupaj 8 5 5 3 3 24 IZREDNI (ZAPOSLENI) ŠTIPENDISTI Tehniška šola za lesarstvo Ekonomska šola Administrativna šola Delovodska strojna šola Visoka šola za org. dela, I. stopnja Višja šola za varstvo pri delu Visoka ekonomsko komercialna šola 1 1 4 1 2 1 1 2 1 2 1 1 4 4 2 5 2 3 Skupaj 1 6 4 3 4 18 UČENCI POKLICNIH ŠOL Šola I. Letnik šolanja II. III. Skupaj Kovinarska, Radovljica 1 1 3 5 Elektro, Kranj 2 2 Lesna, Škofja Loka 9 5 14 za prodajalce, Kranj 1 1 Skupaj 13 6 3 . 22 Oddelek za poklicne šole ozkega profila v podejtju 14 14 Kvalifikacijska struktura se rahlo izboljšuje, razen pri NK in PK zaradi fluktuacije, ki je tu največja. Največji skok je pri K, ker je več vajencev končalo poklicno šolo in ker smo prejšnja leta vodili poklice izven naše stroke kot PK. V podjetju imamo organiziran oddelek poklicne šole ozkega pro- fila za specializirane lesne delavce, katerega obiskuje 14 kandidatov. Štipendije izplačujemo po samoupravnem sporazumu o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji. Problem pridobivanja vajencev je v tem, ker se vedno manj učencev po končani osnovni šoli odloča za poklicne šole. Dosedaj smo to še kar zadovoljivo reševali, toda v prihodnje bo vedno težje. Posebno skrb moramo posvetiti izobraževanju NK delavcev, ker je preveč zaposlenih brez vsakršne kvalifikacije. Trenutno obiskuje tečaj za pridobitev PK 35 kandidatov. Blaževič Sklepi samoupravnih organov SDS (25.2.1977) 1. Sprejel je plan za leto 1977. 2. Potrdil je zaključni račun za leto 1977 in v zvezi z njim sprejel naslednje sklepe: — Zaradi nepokritih stroškov se v celoti stornira amortizacija nad predpisano stopnjo v TOZD Bohinj, Rečica in Mojstrana. — Potrdil je sklep sveta za gospodarjenje, da se opravi revalorizacija osnovnih sredstev tudi pri skupinah osnovnih sredstev, ki izkazujejo nižji porast cen od 10 %. Revalorizacija se opravi tudi na osnovnih sredstvih, ki so v celoti odpisana ali izven uporabe. Ker ni podatkov o spremembi tržne cene zemljišč, se revalorizacija zemljišč za leto 1976 ne opravi. — Potrdil je ugotovljeni dohodek in njegovo delitev na zakonske in pogodbene obveznosti, osebne dohodke in sklade, kot je ugotovljeno v pregledu poslovnih rezultatov po TOZD, ki je sestavni del tega zapisnika. Potrdil je dosežene stroške reprezentance, reklame, sejmov in razstav, potnih stroškov ter osebnih prejemkov in dohodkov po pogodbah o delu, ker bo v skladu s planom, z vsakokratnimi sklepi in tudi med letom obravnavani na sejah odbora za delavsko kontrolo. — Potrdil je bilanco stanja po TOZD, in sicer z naslednjim stanjem aktive in pasive: — TOZD Bohinj 111,581.583,79 — TOZD Rečica 92,614.172,68 — TOZD Mojstrana 12,785.594,47 — TOZD Podnart 15,606.123,95 — TOZD trgovina 13,693.012,05 — DSSS 96,980.221,44 — Potrdil je sklep sveta za reklamacije in inventuro o knjiženju vseh inventurnih razlik v izredne dohodke in izdatke. 3. Sprejel je predčasno prekinitev delovnega razmerja Janeza Mežana, dipl. ing. 4. Sprejel je samoupravni sporazumo o združevanju dela in sredstev za izgradnjo I. etape prodajno poslovnega centra v Ljubljani. 5. Ugotovil je, da so samoupravni sporazum o začasnem razporejanju delavcev na delo v tujini in njihovem nagrajevanju obravnavali in sprejeli zbori delavcev vseh TOZD in DSSS, zato je le-tega potrdil. Svet za družbeni standard 1. in 17.2.) ' 1. Potrdil je prednostni listi prosilcev stanovanj in dolgoročnega kredita. 2. Stanovanja je dodelil naslednjim: 3-sobno v Radovljici Mitju Šalamunu, trgovskemu predstavniku za Slovenijo, garsonjeri v Bohinju Janezu Pikonu (večjo) in Nadi Joham (manjšo), garsonjero v Spodnjih Gorjah pa Ibrahimu Hadžiču. 3. Po obrazložitvi predloga za nadzidavo blokov v Boh. Bistrici ob Črni prsti je sprejel sklep, da pri Stanovanjskem podjetju Alpdom Radovljica naročimo izdelavo načrta predračuna ter pokrenemo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Odobril je tudi adaptacijo 1-sobnega stanovanja v Boh. Bistrici, Rožna ulica 12 ter adaptacijo stanovanj v Spodnjih Gorjah 12 4. Sklenil je, da je treba v prihodnje vse člane kolektiva, ki zaprosijo za stanovanje, opozoriti, naj tudi njihovi zakonci, ki so zaposleni v drugih DO, zaprosijo v svoji DO za udeležbo pri nakupu stanovanja. 5. Sprejel je sklep, da je treba vse prosilce za posojila obvestiti, naj pripravijo dokumentacijo za sklenitev pogodb o posojilu; v kolikor te še nimajo, naj svet obveste, kdaj jo bodo dostavili. Svet za reklamacije in Inventuro (23.2.1977) 1. Obravnaval in potrdil je inventurni elaborat za leto 1976 ter sklenil, da se vsi viški in manjki knjižijo na izredne dohodke in izredne izdatke. Temelji piano srednjeročnega razvoja » GIG « Bled — Osnutek srednjeročnega programa o temeljih plana srednjeročnega razvojnega obdobja zavezuje vse podpisnike, da upoštevajo in poglabljajo sodelovanje in usklajevanje razvojnih programov, da urejujejo dohodkovne odnose na temelju dohodkovne soodvisnosti ter upoštevajo družbenoekonomsko resolucijo in uresničujejo ukrepe stabilizacijske politike. Sestavni del tega sporazuma so minimalni kazalci za obdobje 1976 do 1980. Sporazum opredeljuje oskrbovanje lesne predelave z žaganim lesom, praviloma iz lastne žagarske proizvodnje, izjema je le Jelovica, ki porabi več žaganega lesa iglavcev, kakor ga proizvede. Udeleženci sporazuma naj bi zatorej oskrbovali Jelovico z žaganim lesom iglavcev redno in po dinamiki letne količine obveze za dobavo žaganega lesa iglavcev za predelavo v Jelovici. Poraba žaganega lesa ima tudi prioriteto pred prodajo ali porabo nepredelanega žaganega lesa iglavcev. Za povečanje porabe žaganega lesa iglavcev za predelavo nad planom naj bi se podpisniki sporazuma sporazumeli, pri proizvodnji skoblanih oblog in embalaže pa vzpostavili medsebojne kooperacijske odnose. Kmetijsko gozdarska zadruga Žiri in Gozdno kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju sta vključeni v delno oskrbovanje z žaganim lesom in sta se po posebnem dogovoru obvezali, da bosta redno letno dobavljali po dnevnih tržnih cenah količine žaganega lesa iglavcev za predelavo v Jelovici Škofja Loka. Tovarna Celuloze Medvode se naj bi oskrbovala s surovino iz območja gozdnih gospodarstev in deloma tudi z lesnimi ostanki lesne predelave smrekovine. Za dodatno oskrbovanje pa naj bi sklenila posebne sporazume z dobavitelji izven regije. Po sporazumu naj bi tudi vzpostavljali medsebojne kooperantske odnose na vseh področjih, kjer so takšni odnosi možni in potrebni, jih pospešili in utrjevali. Prav tako naj bi si tudi prizadevali za dosledne dohodkovne odnose. S samoupravnimi sporazumi naj bi vsako leto določali cene za vse proizvode, ki se predelujejo in uporabljajo za nadaljnjo proizvodnjo. Pri tem naj bi upoštevali veljavne cene in druge pogoje na tržiščih doma in v tujini ter nosili skupni rizik nihanja teh cen. Cene naj bi določili na več izhodiščih. Letne samoupravne sporazume o cenah naj bi sklenili najpozneje do 15. decembra vsakega leta za prodajo proizvodov v naslednjem letu. Pri določanju cen pa naj bi predvsem upoštevali dosežene poslovne rezultate, potrebe gozdarstva itd. Med pomembna določila osnutka samoupravnega sporazuma sodi tudi izgradnja gozdnih cest ter oblikovanje sredstev za izgradnjo. Program določa izgradnjo 120 kilometrov cest pri Gozdnem gospodarstvu Bled v naslednjem srednjeročnem obdobju, pri Gozdnem gospodarstvu Kranj pa 68 kilometrov cest. Predračunska vrednost bi bila za GG Bled 74 milijonov 828.000 dinarjev in za GG Kranj 37 milijonov 210.000 dinarjev. Gozdni gospodarstvi bosta uresničili planirano izgradnjo cest v enakomerni letni dinamiki v petletnem obdobju. Izkoristili bodo več virov sredstev, vključevali pa bodo tudi bančne kredite. Z vsakoletnimi sporazumi, ki jih bodo morali skleniti do konca marca vsakega leta pa naj bi določili višino sredstev za izgradnjo cest na osnovi letnih programov in predračunov. Ko bodo o osnutku samoupravnega sporazuma razpravljali delavci v temeljnih organizacijah in ko bodo uskladili pripombe, ga bodo s podpisi sprejeli in bo začel veljati tedaj, ko ga bodo vsi pooblaščeni udeleženci podpisali. Novi prostori v Podnartu (Nadaljevanje s 3. strani) Po investiciji bo z izvajanjem programa ustvarjenega: povečanje 31.190.000. — din skupnega dohodka 52 % 10.053.000. — din dohodka 74 % 2.353.000. — din neto akumulacije 139 % Procent kritja se poveča od doseženih 35,2 % v letu 1976 na 46,2 % po investiciji. Povečanja so zelo ugodna v dohodkovnem pogledu, kar se ugodno izraža tudi v primerjavah na zaposlenega in sicer: povečanje 150.000. — din dohodka na zaposlenega 74 % 64.000. — din OD na zaposlenega 20 % 40.800.— din ostanka dohodka na zaposlenega 398 % Na tak način bo tudi produktivnost v obdobju po investiciji za 38 % višja od sedanje. Tudi ostali kazalci uspešnosti so ugodni. Ker se vsi kazalci ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje gibljejo v mejah pozitivnega, ugotavljamo, da je investicija povsem upravičena. Tudi v primeru, da kvaliteta napada žaganega lesa ne bo v predvidenih procentualnih odnosih, bo ekonomičnost še vedno v zelo pozitivnih mejah. Financiranje investicije in viri se bodo opravili preko lastnega vložka TOZD Podnart, Ljubljanske banke in združenih sredstev LIP Bled, po predlogu sveta za gospodarjenje bi združevali 4,309 mio din z udeležbo TOZD Bohinj 50 %, TOZD Rečica 40% in TOZD Mojstrana 10 %. V toku je razprava za usklajevanje proizvodnje v SOZD, kjer pa tudi ni večjih zadržkov, saj ne posegamo v slabše surovinske bilance ali prekrivanje istovrstne proizvodnje z izjemo pripomb na zaboje. Pri tem artiklu pa je v srednjeročnem programiranju tako ali tako zamišljeno preusmerjanje TOZD Podnart v lesne konstrukcije in druge elemente za hišo. Cene proizvodov zn leto 1977 Osnutek samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov v okviru GLG za leto 1977 predvideva, da se cene gozdnih sorti-mentov ugotavljajo iz razmerja do cen lesnih polizdelkov ali končnih izdelkov v odvisnosti od nihanj cen na tržiščih doma in v tujini. Povprečna cena za hlodovino iglavcev naj bi bila 850 dinarjev in sicer po ustaljenih standardih. Po enakih merilih naj bi se sporazumno določila tudi povprečna izhodiščna cena za bukovo hlodovino v višini 720 di- narjev za kubični meter in 550 dinarjev za kubični meter lesa za celulozo. Podpisniki samoupravnega sporazuma naj bi se tudi opredelili do izhodiščnih osnov za oblikovanje cen žaganega lesa iglavcev za proizvodnjo oken v Jelovici Škofja Loka. Povprečna cena hlodovine za kubični meter naj bi bila 850 dinarjev, ob tem pa naj bi upoštevali prispevke samoupravnim interesnim skupnostim za gozdarstvo za izgradnjo gozdnih cest, ki bremene po samoupravnem sporazumu po- rabnike gozdnih sortimentov v višini 50 dinarjev ter dodatne stroške prevoza in ekonomsko ceno lupljenja lesa v višini 50 dinarjev. Na podlagi teh izhodiščnih osnov znaša cena za kubični meter hlodovine iglavcev 950 dinarjev. Prav tako sporazum opredeljuje tudi cene žaganega lesa iglavcev za leto 1977. Ta sporazum bodo sprejeli, ko bo potrjen z večino glasov vseh delavcev na predlog delavskega sveta GLG in hkrati določili tudi pooblaščenega predstavnika delovne organizacije za podpis tega sporazuma. Sporazum naj bi veljal od 1. januarja letošnjega leta. Iz prve seje UO IGD Boh. bistrica 1977 Uresničevanje zakona o združenem delu Bled — Na zadnji seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva so obravnavali uresničevanje zakona o združenem delu. Ugotovili so, da določila zakona o združenem delu zadovoljivo uresničujejo na vseh področjih, čeprav je še vedno nemalo težav in problemov za dosledno uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov. Samoupravni sporazum o temeljih plana za naslednje sred- njeročno obdobje kot tudi samoupravni sporazum o cenah v sestavljeni organizaciji že utemeljujeta dohodkovne odnose, nadaljnje uveljavljanje pa bo predvsem odvisno od intenzivnosti reševanja v samih temeljnih organizacijah in delovnih organizaoijah. V okviru sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva tudi že pripravljajo temeljne dokumente po novem zakonu za temeljne organizacije. Najprej bodo pripravili samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah ter statut temeljnih organizacij. Na izhodiščih, ki jih bodo obravnavali samoupravni dokumenti temeljnih organizacij bodo naprej izpopolnjevali sistem vsebinskih sprememb ter preobrazbo vse sestavljene organizacije. Pri tem bodo morali sodelovati vsi in se zavzemati za to, da bodo resnično lahko uresničili načela novega zakona o združenem delu. 8. marec - kako dolga je tvoja pot, in koliko si danes spoštovan? Minilo je leto, poslavlja se zima in že je tukaj 8. marec, mednarodni praznik žensk. Kot otroci prvih znanilcev pomladi, tako žene pričakujemo naš »veliki dan«, ki se naj bi ga praznovalo samo enkrat v letu. Da, samo enkrat v letu je en dan naš praznik, pa mnogi ne vedo, zakaj prav 8. marec in kakšna je njegova preteklost. Zgodovina 8. marca ima desetletja dolgo pot. Korenine segajo še v čas buržoazne epohe, ko so tudi žene odšle na delo izven hiš. Že takrat se je zastavilo vprašanje o enakopravnem položaju žensk. Nastalo je žensko gibanje, ki pa ni bilo samo proletarskega pomena, temveč se je osnoval tudi boj vseh žensk proti moškim, ker so bili po njihovem prepričanju oni krivi neenakopravnosti. Do večjega izraza so prišle žene v francoski revoluciji, kjer so bili ženski klubi središče bojev za enakopravnost. V drugi polovici 19. stoletja pa so se začele oblikovati različne sindikalne organizacije, katerih geslo je bilo: »za enako delo, enako plačilo«!. Žensko delavsko gibanje in udeležba žensk v borbi z delavskim razredom, se je razvijalo vzporedno z delavskim gibanjem. Začele so se vršiti razne konference in ena taka je bila leta 1910, katera je sprejela resolucijo o ženski volilni pravici in 8. marec proglasila za mednarodni praznik žena. Praznujemo ga še danes, pa čeprav sta mimo divjali dve svetovni vojni. Posebno druga je omembe vredna, saj je bila močno krvaveča tudi za žene. In prav v vojni je žena dokazala česa vsega je sposobna. Od kurirke pa do nosečnice v koncentracijskih taboriščih, od ka-katerih je od mnogih ostal samo kupček pepela, doma pa otroci — sirote! Vse to je bil obraz ene žene: matere — borke!. Žena je bila eden tistih herojev, brez katerih ne bi bilo revolucije!. Vse to se velja spomniti danes, ko živimo v času, ko nam je ena svoboda vsem dodeljena. In tudi na dan 8. marca naj nam pred očmi zaživi slika pogorišča, na katerem majhen otrok neusmiljeno išče zatočišče, obenem pa poglejmo na svoje otroke in se spomnimo verzov, ki nam pravijo: »Luč življenja sem prižgala, sin kliče moža. In ob vsem tem moj, razponu je danes manj spošto- ti v svobodi zlati, v njej te zdaj bom pestovala, vanjo stekel boš po trati! Kaj brez nje, bi vi, najmlajši? Če bi v suženjstvu ostala, znaj moj sin, da bi ti rajši lučke nikdar ne prižgala!« Bila je težka pot, ena sama neusmiljena črta, desetletja dolgega boja. In kaj je danes ostalo nam? En sam dan v letu, katerega pa se po mnogih delovnih organizacijah ne spomnijo niti s kratko proslavo poklonjeno ženam! Tudi danes je žena občudovanja vredna. Doma zahteva družina celo mamico in gospodinjo, prav tako pa družba dobro delavko. Ko se konča delo ob 10. uri zvečer, se stroji ustavijo. Marsikatera mamica pa doma potegne z delom še za dve ali tri ure. In zjutraj je ponavadi žena tista, ki ugaša budilko in Dne 15. 2. 1977 se je upravni in nadzorni odbor našega gasilskega društva sestal na prvi seji v tem letu, oz. po letni konferenci. Poleg pestrega programa, ki je bil obravnavan na seji, smo obravnavali in sprejeli plan dela za leto 1977; 1. Izvedli bomo osem mokrih vaj z MB in hidranti, od tega tri nočne. 2. Za člane društva bomo organizirali dve predavanji, ki bosta zajeli preventivo v lesni industriji in taktiko gašenja. 3. V tem letu bomo vsi člani društva testirani. 4. Opravili bomo štiri preventivno požarnovarnostne preglede vseh oddelkov in ostalih poslopij v TOZD. Komisijo določi UO. 5. Usposobili bomo čim več članov društva za delo z dihalnimi aparati. 6. Pripravili bomo vaje z vseh vrst gasilnimi aparati za vse zaposlene v TOZD. 7. Udeležili se bomo tekmovanj, ki bodo razpisana v letu 1977. 8. Poleg ostalega bomo sodelovali na vseh proslavah in manifestacijah gasilstva v občinskem in sektorskem merilu. Kot stalna naloga društva pa je nenehno kadrovanje mladih v naše vrste ter izobraževanje. Za to bomo k temu pristopili sistematsko. Pri kadrovanju moramo upoštevati faktor OOZSMS v našemu TOZD, ki nam je nekakšna garancija in vir novih članov. To leto je še mnogo drugega dela. V programu imamo organizacijo proslave ob 30-letnici ustanovitve društva. Te priprave bodo zahtevale veliko dela in truda za dobro izvedbo. V ta namen smo izvolili pripravljalni odbor za izvedbo proslave, le-ta pa bo poročal o svojem delu upravnemu odboru. Ko smo že pri proslavi naj omenim, da smo zaprosili delavski svet DO LIP lesna industrija za pokroviteljstvo nad proslavo. Ko pa bo proslava, vas bomo pravočasno obvestili z željo, da se jo boste v največjem številu udeležili. Na pomoč! Jaka vana, kot za časa borbe. Takrat so se žena ob določenih praznikih spomnili vsaj z nageljnom in lepo besedo, danes pa že to izumira. In zato se ni čuditi, če od časa do časa zamre nasmeh na licih ali lepa beseda na ustih marsikatere Žene. Prišel je čas, ko se žena bije Z veliko borbo — s prehitrim tempom življenja iz katerega pa počasi prihaja robot, ne človek za lepše dni življenja. In kaj naj še napišem ob našem prazniku 8. marcu, ko sem tudi sama žena, mamica, delavka? Izrečem naj samo iskrene čestitke vsem ženam in dekletom, željo, da 8. marec pride še mnogokrat med nas, pa čeprav nepraznovan, neobdarovan! Znali ga bomo ceniti tudi ob delu Z zavestjo, da bodo sadovi našega dela, trden spomenik onim, ki so omahnili v borbi, za lepše delo in življenje nas vseh. Bojana Š. KADILCI — ALI VESTE, DA JE PREPOVEDANO KADITI NA DELOVNEM MESTU V PROIZVODNJI? Letni obračun gorjanskih gasilcev V soboto, 12. 2. 77 so imeli gorjanski gasilci v svojem novem domu v Gorjah redni letni občni zbor. Društvo šteje šestdeset članov s pionirji vred, vodstveni kader je zelo dober, saj je tečajniško usposobljen današnjim nalogam in pomlajen, kar se vidi tudi v njihovi vadbeni dejavnosti. Zahvaljujoč, da zadnje čase požarov skoraj ni, pa se marljivi fantje stalno urijo za morebitne požare. Prisostvovali so trem sektorskim vajam sektorja Bleda, imeli pa' so tudi pet društvenih vaj na svojem območju. Dobili so po več letih vendarle svoj društveni dom, nov gasilski avtokombi in novo motorno črpalko. Napajalnih vodnih cevi ob morebitnem požaru imajo dovolj, kot pravi predsednik društva Andrej Cundrič, toda ni dovolj na- pajalnih vodovodnih hidrantov po vaseh; še ti, kar jih je, imajo dokaj slab vodni pritisk (največ 1,5 do 2 atmosferi), kar je premalo. Na občnem zboru je bil prisoten tudi načelnik gasilske občinske zveze občine Radovljica, tovariš Vinko Arko, ki je v imenu te zveze podelil priznanja najzaslužnejšim članom gasilstva, ki delajo na tem področju že od deset do štirideset let. Odlikovanih je bilo 13 članov, društvena priznanja pa so dobili trije člani. Slonje zaposlenih na dan 28. 2.1977 Besedilo Bohinj Rečica Mojstrana Podnart Trgovina UP DSSS Redno delo 430 280 53 69 13 75 920 Pripravniki 1 1 2 Dopolnilno delo v tuji org. 1 1 3 5 Upokojenci z manj kot pol d. č. 1 5 3 9 Upokojenci z najmanj pol. d. č. 1 2 3 Civdlno-pravno intelektualno 1 7 8 Vajenci 12 7 2 1 22 Skupaj 443 289 56 74 16 91 969 Prikaz zaposlenih po stopnji izobrazbe na dan 28. 2. 1977 Bohinj Rečica Mojstrana Podnart Trgovina DSSS LIP Stopnja izobrazbe dej. zah. dej. zah. dej. zah. dej. zah. dej. zah. dej. zah. dej. zah. Visoka šola 1 1 1 1 1 1 14 18 17 21 Višja šola 4 7 3 1 2 1 3 9 21 16 44 Srednja šola 29 37 20 26 2 5 3 3 4 3 44 40 1 102 114 Delovodska šola 2 1 3 Visokokvalificirani 10 21 4 8 3 1 3 1 16 35 Nep. srednja šola 4 6 2 3 2 2 14 4 31 6 Kvalificirani 140 92 72 63 15 7 9 4 6 6 6 5 248 117 Kval. specil. ali ozki p 1 48 21 1 9 1 24 57 Polkvalificirani 137 132 90 144 20 23 33 60 1 281 359 Nekvalificirani 118 105 72 37 13 7 23 1 2 3 3 3 231 156 Skupaj zaposlenih 443 289 56 74 16 91 969 In tako kot povsod, tudi gorjanski gasilci potrebujejo denar, ki bi ga prvenstveno investirali v izgradnjo in postavitev več vodovodnih hidrantov v vaseh in zajezili bi nekaj potokov. Gorjansko gasilsko društvo se tudi že vključuje v enote SLO. V lanskem letu je imelo nekaj članov vodstvenega kadra predavanja in praktični prikaz, kako se ravna v primeru požara in rešuje ranjence iz ogroženih stavb, za tečajnike civilne zaščite, kar je vse pohvale vredno. Jože Ambrožič ZAHVALA Ob smrti drage mame IVANE KRISTAN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DSSS, posebno pa še sodelavcem splošnega sektorja za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Kristan Anton šport — šport — šport — šport — šport — šport — šp Sindikalno prvenstvo IIP Bled veleslalom REZULTATI I. Ženske II. skupina 1. Cerkovnik Polona DSSS 112,77 2. Mencinger Cilka TOZD Tomaž Godec 130,30 3. Ristič Albina TOZD Tomaž Godec 141,84 II. Zenske I. skupina 1. Berčič Ivanka TOZD Podnart 55,24 2. Urankar Marija DSSS 106,94 3. Pretnar Jasna TOZD Rečica 111,47 4. Lebar Metka TOZD Rečica 120,50 5. Kunstelj Tončka DSSS 123,18 6. Zupan Mojca DSSS 127,18 7. Praprotnik Anica DSSS 136,04 8. Stare Marija DSSS 138,01 9. Godec Ivica DSSS 301,28 Pokal je osvojila ekipa iz TOZD-a Tomaž Godec III. Moški III. skupina 1. Malej Metod 2. Knaflič Zdravko IV. Moški II. skupina 1. Ažman Stanko 2. Repinc Ciril 3. Milovnik Janez 4. Zupan Pavel 5. Repinc Viktor V. Moški I. skupina 1. Gašperin Matjaž 2. Cesar Branko 3. Oblak Alojz 4. Sitar Srečo 4. Trojar Feliks 5. Petrič Jani 7. Pavlovčič Boris 8. Grilc Alojz 9. Tomažin Alojz 10. Repinc Tine 11. Šolar Rafko 12. Sodja Danijel 13. Čufar Franc 14. Matjaž Jože 15. Cerkovnik Franc 16. Mrak Darko 17. Kobilica Stanko 18. Ješe Niko 19. Zupan Martin 20. Bončina Valter 21. Godec Tomaž 22. Šorl Edi 23. Pesjak Martin 24. Arh Samo 25. Urbas Zvone 26. Blažič Henrik 27. Krek Bogdan 28. Luskavec Alojz 29. Troha Ante 30. Kraigher Ciril 31. Repe Jaka 32. Makovec Jože TOZD Tomaž Godec 104,56 TOZD Rečica 115,28 TOZD Rečica 47,65 TOZD Rečica 49,96 TOZD Mojstrana 50,81 TOZD Rečica 52,62 TOZD Tomaž Godec 103,11 TOZD Tomaž Godec 43,80 DSSS 46,16 TOZD Tomaž Godec 46,99 TOZD Rečica 47,35 TOZD Tomaž Godec 47,80 TOZD Mojstrana 48,85 TOZD Mojstrana 50,58 TOZD Mojstrana 50,49 TOZD Podnart 51,16 TOZD Todaž Godec 51,22 TOZD Podnart 51,27 TOZD Tomaž Godec 51,31 TOZD Podnart 51,35 TOZD Mojstrana 52,78 TOZD Tomaž Godec 53,43 TOZD Mojstrana 54,15 TOZD Rečica 54,60 TOZD Rečica 54,92 TOZD Podnart 55,30 TOZD Rečica 55,37 TOZD Tomaž Godec 55,60 TOZD Rečica 55,64 TOZD Rečica 56,09 TOZD Rečica 56,19 TOZD Mojstrana 57,65 DSSS 57,69 TOZD Rečica 58,58 TOZD Rečica 59,26 TOZD Mojstrana 59,53 DSSS 59,60 DSSS 59,60 TOZD Mojstrana 100,31 Ekipa, ki je zastopala TOZD Mojstrana 33. Lakota Andi TOZD Mojstrana 107,54 34. Kotnik Franc TOZD Rečica 109,19 I. mesto in prehodni pokal Pavlovič Boris 50,58 ekipa Bohinj Milonik Janez 50,81 Gašperin Matjaž 43,80 2.30,24 Oblak Alojz 46,99 IV. mesto Trojar Feliks 47,80 ekipa Podnart 2.18,59 Tomažin Alojz 51,16 II. mesto Šolar Rafko 51,27 ekipa Rečica Čufar Franc 51,35 Sitar Srečo 47,35 2.33,78 Ažman Stanko 47,65 V. mesto Repinc Viktor 49,96 2.24,96 ekipa DSSS Cesar Branko 46,16 III. mesto Blažič Henrik 57,69 ekipa Mojstrana Repe Jaka 59,60 Petrič Jani 48,85 2.43,45 smučarski teki Ženske II. skupina nad 35 let — 1 krog 1. Mencinger Cilka TOZD Bohinj 13.42,7 2. Ristič Albina TOZD Bohinj 15.09,0 3. Veber Anica TOZD Bohinj 15.19,8 Ženske I. skupina do 35 let - - 1 krog 1. Poljanec Kati TOZD Rečica 11.45,5 2. Zupan Mojca DSSS 15.20,1 3. Terzič Vera TOZD Bohinj 15.55,3 4. Praprotnik Anica DSSS 16.22,8 5. Lebar Metka TOZD Rečica 17.02,1 6. Jan Urška TOZD Rečica 17.29,8 7. Kunstelj Tončka DSSS 18.12,5 Moški III. skupina nad 45 let — 1 krog 1. Perše Stanko TOZD Bohinj 12.18,8 2. Malej Metod TOZD Bohinj 12.28,8 3. Smukavec Anton TOZD Bohinj 12.47,3 4. Arh Silvo TOZD Rečica 15.06,4 5. Pavluša Drago DSSS 21.51,8 Moški II. skupina od 35—45 let — 2 kroga 1. Repinc Viktor TOZD Bohinj 19.10,3 2. Lapajne Franc TOZD Bohinj 20.27,6 3. Pintar Jože TOZD Bohinj 22.08,9 4. Repinc Ciril TOZD Rečica 26.17,0 5. Vojvoda Lovro TOZD Bohinj 28.01,3 6. Gros Leopold TOZD Rečica 31.56,4 Moški I. skupina do 35 let - - 2 kroga 1. Mrak Darko TOZD Mojstrana 17.09,5 2. Arh Samo TOZD Rečica 20.02,3 3. Repinc Tine TOZD Bohinj 20.24,0 4. Kravanja Alojz TOZD Bohinj 20.31,3 5. Čebulj Roman TOZD Mojstrana 20.58,1 6. Sodja Daniel TOZD Bohinj 21.39,9 7. Stare Zdravko TOZD Bohinj 21.56,6 8. Knaflič Marjan TOZD Rečica 22.33,7 9. Puc Tomaž TOZD Rečica 24.31,3 10. Kraigher Ciril DSSS 26.52,2 11. Primožič Drago DSSS 28.40,5 12. Kelbl Miro TOZD Mojstrana 29.13,8 13. Medja Albin TOZD Bohinj 30.27,7 Državno prvenstvo v smučarskih tekih Gorje so gostile tekače na smučeh iz vse države v dneh od 10. do 13. februarja. Organizatorju tekmovanja, gorjanskemu Partizanu, se je prijavilo 235 tekačev. Kljub močni odjugi in dežju, je bilo še toliko snega, da so se vse tekaške discipline lahko nemoteno odvijale, sicer ne v samem centru Gorij, pač pa na planoti (na Hotunjah), tik pod vznožjem mogočne Pokljuke. Organizatorji tekmovanja so imeli mnogo dela, saj so morali premostiti reko Radovno, ker je proga potekala ob reki Radovni in se po drugi strani preko zasilnega mostu vračala do cilja na Hotunje. Največ odličij in naslovov državnih prvakov so osvojili domačini — Gorjanci, tekači orga- nizatorja tekmovanja Partizana Gorje. V teku discipline na 30 km je zameriti gorjanskemu tekaču, državnemu reprezentantu, Filipu Kalanu, ki je klonil v vednosti, da v tej disciplini ne bo najboljši, ravno tako bi prisodil Vinku Pokljukarju iz Gorij, ki še tekmuje za JLA, da je odstopil že v prvem krogu. Sicer vzrokov ne bomo iskali, toda sam sem bil športnik in tekač in takrat ni bilo nikoli odstopa. Vsa pohvala gre Jaku Rešu, ki je star že 43 let in je stalni udeleženec vseh tekmovanj; tokrat je bil peti na 30 km. Ravno tako velja pohvaliti Janeza Pavčiča, ki je star 48 let, toda še vedno se upa kosati z najboljšimi. Rezultati so znani. Velja pa omeniti, da se na takih tekmovanjih pojavlja vedno več tekačev, ravno tako na raznih maratonih, kar na splošno povečuje trdnost in kondicijo vseh nastopajočih, kar je zelo pomembno v primeru SLO, največ pa je vredno za lastno zdravje. Samo tekmovanje je potekalo v redu, rezultati so bili na voljo takoj vsem novinarjem, za kar se je treba zahvaliti odličnim fantom in dekletom iz Gorij. Vodja vsega je bil smučarski sodnik Jože Skumavec iz Gorij. Jože Ambrožič Občinsko sindikalno prveaslvo v smučarskih tekih REZULTATI 1. občinskega sindikalnega prvenstva v smučarskih tekih, ki je bilo na Pokljuki, 27. 2.1977 Ženske do 25 let: 1. Fister M. Vezenine, 2. Fon B., Špecerija, 3. Terzič Vera, TOZD Bohinj (16. 31,7) Ženske nad 35 let: 1. Cilka Mencinger, TOZD Bohinj (17. 48,0), 2. Albina Ristič, TOZD Bohinj (18.02,2) Ekipno ženske: 1. Vezenine — 54 točk, 2. LIP Bled — 51 točk, 3. SDK Radovljica —- 29 točk Moški do 25 let: 1. Eržen Z. Jelplast, 2. Kordež F., Plamen, 3. Lotrič S., Plamen, 9. Samo Arh, TOZD Rečica (23.11,5), 12. Marjan Knaflič, TOZD Rečica (24.25,9) Moški od 35—40 let: 1. Ambrožič F. OŠ Bled, 4. Lapajne Franc, TOZD Bohinj (23.31,3), 6. Jože Pintar, TOZD Bohinj (25.39,5), 8. Lovro Vojvoda, TOZD Bohinj (25.58.5) Moški od 40—45 let: 1. Rozman T. GP Bohinj, 2. Viktor Repinc, TOZD Bohinj (21.54,4) Moški nad 45 let: 1. Vojvoda F., Komunala Bohinj, 2. Lapajne I., Ljubljanske mlekarne, 3. Stanko Perše, TOZD Bohinj (30.23.5) Moški ekipno: 1. Elan — 80 točk, 2. LIP Bled, TOZD Bohinj — 77 točk, 3. Plamen — 66 točk 17. LIP Bled — 5 točk EKIPNO SKUPAJ (samo za ekipe z ženskami) 1. LIP Bled, TOZD BOHINJ 128 točk 2. Elan 97 točk 3. Vezenine 71 točk 4. OŠ Bled 38 točk 5. Filbo Bohinj 36 točk 6. GG Bled 32 točk 7. Iskra Lipnica 13 točk — as — Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.