Rajoni in kvarti med NOB
Med vojno sta Imell OF /n partlja učlnkovito organl-zacljo. Za vstajo v LJubljanl sta skrbela okrožnl odbor OF In okrožni komlte KPS. Okrožna foruma sta dafala dlrektlve rajonsklm odborom OF In rajonskim komlte-Jem partlje. Rajonskl odborl OF pa so čajall naloge kvartnlm, tl pa terensklm, ullčnlm in hlšnim odborom OF. Tako }e segla organlzaclja OF do vsake hiše.
Sredi poletja 1941 je bil ustanovljen rajonski komite KPS Center, ki je do jeseni obsegal področje današnje občine Center, razen dela Prul, ki je spadal pod Vič, in Vodmata, ki je bil v okviru rajona Moste.
Meja rajona Center je tekla od Šentjakobskega mosta po Cojzovi, Aškerčevi in Tobačni ulici do železniške proge Ljubljana-Postojna, po progi do glavnega kolodvora in do križišča Masarykove in Šmar-tinske ceste. Od tu pa po Šmartinski, Njegoševi in Li-pičevi ulici do Ijubljanice, po desnem bregu Ljubljanice do železniškega mosta čez Ljub-Ijanico na Grablovičevi in na-to po železnici Ljubljana--Karlovac do mostu na kon-cu Streliške. Od tu je šla meja rajona Center na Grad, do Šanc, na Karlovško, po Zvo-narski ulici do Ljubljanice in po Grudnovem nabrežju do Sentjakobskega mosta.
Poudarim naj, da to niso upravne meje v današnjem smislu, temveč le področje delovanja rajonskega odbora OF in rajonskega komiteja partije.
Konec leta 1941 so se zaradi razmaha NOB in s tem po-večanega števila frontnih in partijskih organizacij začeli ustanavljati v okviru rajona Center manjši rajoni. Reorga-nizacija rajona Center se je za-čela v pozni jeseni 1941. leta, ko začne samostojno delovati rajon Kolodvor. Na rajon Cen-ter je mejil z Gosposvetsko cesto, Ajdovščino ter Tavčar-jevo in Moše Pijadejevo ulico.
Rajon Gradišče se je odce-pil januarja 1942. leta. Obse-gal je področje od Šentjakob-skega mosta po levem bregu Ljubljanice do Trga osvobo-ditve in po Eijavčevi, oziroma Veselovi ulici do proge LJub-tiana-Postojna. V začetku le-ta 1942 je bil ustanovljen tudi rajon Šentpeter, ki je obsegal področje od Kolodvora, po Moše Pijadejevi in Trubaijevi cesti do Centralne lekarne na Prešernovem trgu. Od tu je šla meja po levem bregu IjubUanice do Lipičeve, Nje-goševe in Šmartinske ceste in železnice.
Rajon Pojjane je bil usta-novljen februarja 1942. leta in je obsegal področje rajona Center na desnem bregu Ljubljanice, ostal pa je tudi zmanjšani rajon Center za področje med Dalmatinovo in Moše Pijadejevo ulico, Trgom osvoboditve, Eijavčevo ulico, železnico   Ljubljana-Postoj-
na ter Gosposvetsko ulico in Ajdovščino.
Ta reorganizacija je poteka-la do marca 1942. Potem pa je sledil obraten proces, proces združevanja. Julga 1942 sta se združila rajona Kolodvor in Šentpeter. Istega meseca se je tudi Gradišče priključilo rajo-nu Center. Tako smo imeli v
avgustu 1942 tri rajone: Kolo-dvor-Šentpeter, Center--Gradišče in Poljane. Spo-mladi 1943 pa se je del rajona Kolodvor-Sentpeter priklju-čil rajonu Poljane, del pa Cen-tru, tako da je tekla meja po Miklošičevi cesti.
Rajona Center in Poljane sta delovala do jeseni 1944. Takratje okupator z sodelavci zadajal narodnoosvobodilne-mu gibaryu v mestu hude udarce, zato je vodstvo OF in partije skušalo ohraniti dote-danjo dejavnost »z novimi or-ganizactfskimi   oblikami   in
povezavami. Da bi strnili zde-setkane vrste aktivistov OF, je vodstvo odpravilo odbore OF po rajonih in kvartih in je člane OF zbralo v višje aktive in aktive OF, ne glede na ryi-hova bivališča ali delovišča. Pri tem so se člani tudi samoi-niciativno povezovali in de-lali.«
Rajoni so bili razdeljeni na manjše organizacijske enote, na kvarte. Zmanjšani rajon Center je bil razdeljen na dva kvarta: Center 1 in Center 2. Kvart Center 1 je obsegal pod-ročje med Trgom osvobodi-tve, Tromostovjem, Moše Pi-jadejevo, Dalmatinovo in Ti-tovo cesto. Ostalo področje je obsegal kvart Center 2.
Tudi rajon Gradišče je bil razde^en na dva kvarta, Gra-dišče 1 in Gradišče 2. Meja med njima je bila Gofupova ulica. Rajon Poljane je bil raz-deljen na tri kvarte. Kvart Šenijakob je segal od Zvonar-ske ulice do Krekovega trga. Od tu naprej je bil kvart Polja-ne, ki je obsegal obe strani Poljanske ceste in ulice med Poljansko in Ljubftanico do Kodeljevega. Kvart Zrii\jski pa je obsegal ulice med Po-ljansko in Streliško ulico. Ra-jon Šentpeter je bil razdeljen na šti^ kvarte. Spodnji Sent-peter je segal od Zmajskega mosta po Resljevi in Komen-skega ulici, Vidovdanski in Vrhovčevi do Njegoševe. Zgornji Šentpeter je obsegal področja med Resljevo cesto, Komenskega in Moše Pijade-jevo cesto do centralne lekar-ne na Prešernovem trgu. Kvart Tabor je obsegal podro-čje med Metelkovo, Vrhovče-vo in Šmartinsko, Resljev pa med Komenskega, Moša Pija-dejevo, Vidovdansko in Me-telkovo. Tudi rajon Kolodvor je bil razddjen na štiri kvarte: Sodišče, Gosposvetski kvart, Kolodvor in Miklošičev kvart, .ki je obsegal področje med Moša Pijadejevo in Titovo cesto.                          Lojz Tršan
RAJONI    TS   KVARTI    V CENTRU
Ta prispevek je napisan na podlagi blagajniških po-ročil OF in del Vide Deželak in Toneta Ferenca v knjigi Zgodovina Ljubljane. Za določitev prostorskega raz-voja rajonov in kvartov v Centru pa sem uporabljal predvsem pričevanja bor-cev. Ta prispevek je samo poizkus prostorske razpore-ditve rajonov in kvartov, kar mi bo pomagalo pri na-daljnji kadrovski rekon-strukciji. Zato prosim vse aktiviste OF, ki so kakorko-li delovali v Ljubljani, naj mi pomagajo s svojimi pri-tevanji. Ce jih bo več, bo slika popolnejša.