Leio 2,— Uenztfm — Stev.7 uirage w simm n?oiite ikclar ne "bom začel ali kon-M/A 7 čal dneva, ne da bi pcv/dig= V svoje misii in svojega v A sns a k Bogu. Če ne mor?, m moliti mnogo, bom molil ica= lo, toda molil bom,, sem sklenil in bom to "t udi držal. S jutra j je treba "biti uren. Premislil bom, kako se moram vesti čez dan; svojim sklepom bom zvest za Vsako ceno. Ko se oblačim, ko grem po cesti*, ko grem na delo, me nič ne ovira, de. ne bi mo= lil sam^pri sebi, dvigal duše k B0gu in se priporočal božji Materi, naj bo z mano, da dobro preživim dan. Jutranja molitev mi bo pomagala, da bom tudi čez dan združen z Bogom, tudi med de=* lom, tudi med učenjem. Delo in učenje zara= di tega ne bo nič trpelo. Imelo bc če večjo vrednost, ker bo posvečeno in pop1emenite= na, ■Zvešer imam navadno več Časa. 3cs sem- - 2 - Često utrujen. Toda kaj je pet mi= nut v primeri s "14-^0 minutami vsega dneva? Kdo mi verjame, da jih med tem poldragim tisočem r:.. at ne najdem pet, deseti pet; = najst minut; ¿a molitev? Opravil doli večerno molitev, Na vadno g kup a j s 3VQ jimi "¡'učenci v taboriščni kape.-, li in še v družini. Če v naši družini še ni te lepo navade, jo bom skušal vpeljati, če pa je, bom vse storil, da se ohrani* Mirko Kunčič: M®[LD TTd\y 0 Bog, ki si sonce,, o Bog, ki si luč, o Bog, ki si ogenj, daj narodu 'ključ do skritih zakladov, do srečnejših zvezd, obvaruj ga besov, prižgi blagovesi; -3- iiiiC ftjSovljarju je v • T"., ti zena. Zapus la mu j je sedmero ot, rok, ^Ko je to aveds;r.a bo= tgata grašČakiuja, je tstopila do čsvljar= ija in se ponudila, j da v zorne e ne ga o tro= ika za svojega ] Čevljar se je^ ■irazveselil in zače= jla sta izbirati,, J Pri najstarejšem jsinčku je dejal očes |"Ivančka ne dam,ker |je prvenčeka" Pri drugem je me= ^niljs,EožidarČka je imela mama najrajši." "Anica se v šoli najboljše uči,,n "Milica je rajnici najbolj podobna..." Tako je našel Čevljar pri vsakem otroku pomislek in izgovor. Pri najmanjšem, ki je še ležal v zibelki, je malo pomislil, potem je pa dejal: "Tale mi dela največ preglavic* ače preživim druge, preživim še tegp. ubožcka." Nagnil se je k detetu in ga srčno po ® ljubil. Graščakinja je videla, kako težko^je bilo očetu. Solze so ji zaigrale v očeh. Ker je bila dobrega srca, je podpirala ubp= gega Čevljarja, pa tudi drugi ljudje so jo posneraali, kolikor so mogli. - 4 - Ob 110 letnici pisateljevega rojstva „ Veliki mladinski pi= satelj Josip Stri = tar se je rodil 6. marca 1836 v Pod = smreki na dolenjskem. Ljudsko šolo je ob= iskoval v Vel.La= Ščah. Na zelenih travnikih, Jkjer je pasel očetove kra= ve, je nabral pre= ''i "NA 'tš/rS"" /U. Vi- - mnogo mladostnih spominov, kate re je zapisal v sVcjih \ \r v i v. knjigah. študiral je v Ljubljani in na Dunaju, kjer je postal profesor. Tam je tudi dol= ga leta učil na gimnaziji. Nekaj let pred anrtjo se je preselil v Rogaško Slatino, kjer je 1.1923. umrl. Stritar je veliko pisal. Več njegovih del imamo .tudi v naši taboriščni knjižni^ ci. Mogoče znate tudi kakšno njegovo pe = sem. Njegovp" Mladi vojaki" prinašamo v današnji številki"Begunske mladine". Vse njegove pesmi, povesti in igre za otroke so zbrane v knjigah: Zimski večeri, Jagode, Pod lipo in Lešniki. Josip Stritar. - -5 - 41 Mi smo vojaki-korenjakiT" Kako nas gledajo ljudje, pa pravijo:To so junaki, ki se nikogar ne boje! Velike delamo korake, pred nami "boben ropota, papirnate so naše čake in puške naše iz lesa* Ko mi vihtimo bridke meče, ni smrti, no krvavih ran, če- teče kri iz nosa teče, kako je lep vojaški stan! Ko bomo pa kedaj dorastli, železo bo kar zdaj je les, ko bodo drugi krave pasli, vojaki bomo mi zaresJ r/i m ki m n UT^tcoJ V i tj j/ ti/'I t f< > 6 Canez Jalen IlOTcei m hi je a zna vetlolaso; r&zkodrano Manico je imel oče najraje, "Le od kod se Je vzel ta o= trosic^kj" jš govoril»" da je tako p oci o'ona rajni materi? Se desec leir nima, pa poje,kadar je vesela, da nobena pevka ^ tako je stresla iz napol otrplo čebelico in se avim hlačkam na zad= i^oru ne Dan pred Sveo:iico odprte bele kurjice ni mogla najČuditi r njih nc žicah - na vresju nabranem cvetnem prahu. Dihala je vanjo, dokler ji ni za= plesala na roki. Kak? je šele sama plesa= la, se vrtela in vzklikala. Spustila je čebelico skozi Okno, da bi zletela domov v panj.Zjutraj jo ¿o-jaasla na vrtu v sne= gu, jo prepoznala po cvetno zaprasenihr-no= žicah. Otrok,ki ni vedel, kaj je smrt, je mislil,da jo bo zo-pet ogrel. Skoro ji je pq= šla sapa5 nic-ln nič, še peč ni pomagala« Mani ca je za vila ubogo čebelico,v b«= li cvetj jo obdala z vresjem in jo nej= sla pokopat v Reber, v najbolj goreč grm vresja za KrniŠkim robom. Kako ne boš ve<= sel otroka s tak^mN srcem. t U5TII-J N/\kq/\ NAftpDA* !?!BRuAye......i 1 Matija svet«c/je ves led razbil, našemljeni kurent je prišel po vasi, slovo zdaj treba dati bo klobasi, odslej si z delom post bo čas delil. Zadihal je v dolino topli jug. Odšel oa nas je sveti Valentin, a pustil ključ je do korenin, zato zdaj zemljo preobrača plug. Kar susca zeleni, se rado posuši MAl^C Pf^MAjA Če sušeč vabi vočiee na paše zelene-, jih mali traven spet v lile ve požene. Če v sušcu more kmet orati l. bo v malem travnu moral počivati. Če sušeč prah okrog pometa, nam dobro letino obeta* Mi - a - TteNUL IČIfA w "Viil m { adalje je pripovedoval sta= rec o dobrih kraljevičih,ki so se hoteli preriti skozi trnjevo ograjo v skrivnost« ni grad, pa jih je trnje s svojimi bodečimi rokami pri= jelo in jih ni več ispusti= loj umrli so strašno smrti. Tedaj je mladenič ne = ustrašeno rekel2"Nič se ne bojim, Za vsako ceno hočem priti v grad in videti lepo Trnuljčico. Starec ga je hotel pregovoriti, naj ne žrtvuje mladega življe= nja, toda mladenič ga ni več poslušal. Iz = podboael je belca in zdirjol naravnost pro= ti gradu. Tisti dan je bilo^baš sto .let, od kar se je^pogreznila Trnuljčica in z njo ves grad v čudežno spanje. Ko se je kraljevi mlade = nič približal trnjevi ograji, so rastle na, njej velike rdeče rože. Trnje se je razmak= nilo in mladenič je nepoškodovan prišel sko= zi ograjo. Za njim.se je ograja sama od-sebe zopet zaprla. Ko je stopil na grajsko dvori= šče, je videl konje in hlapce in vse služab= nike spati. Na strehi so nemo sedeli golobi z glavo med perutmi in spali. Stopi v sobo. Vse tiho. Vse spit muhe na zidu, kuharji, strežnice, dvorjani in celo kralj in kraljica sta spala na svojih zlatih prestolih.Pov= sod vse tiho0 Povsod vse, kakor izumrlo. Iz dvorane v dvorano hodi mladi kraljevič in povsod išče mlado princezinjo. Končno ga 7.n= nese korak še v grajski stolp v majhno sobl= co, kjer je spala Trauhj-cioa stoletno spanje. Ves iznenadan stoji kraljevič pred lepo spe- - 9- če> kraljičino. Ni mogel odtrgati od nje svo= jepogleda. Skloni se k njej in jo pb= kiiČe;"Trnuljčica!" V trenutku odpre deklico ooi in vesele pogleda svojega rešitelja. V is t. i.) hJ pn sta sc prebudila tudi kralj in kr :ljic.; in z njima vos dvor. V gradu jo zopet zavladalo ne kd an j e šiv ahno živi j eij. j o • Pc v s od j s na = stalo splošno veselje« Kraljevi sin in Trnuljčica sta obhajala svečano gostijo in sta srečno, vesele in zadovoljno živela» dokler nista umrpa. Ksave:r Meško. IjB - (h /a * 1// r M i Sjjt ^tr-tfgŽ-Jt "Stric.,,~kdaj se ptički ženije?" "Na god sv 6 Vale nt Ina," , Beg si ga vedi, kolikokrat v teku zime sva izpraševala strica kovača, kdaj se ptice ženijo* Tega dne sva se veselila prav posebno, skoraj tako kakor pametive in velike noči. Ha god sv.Valentina, ko praznujejo ptički gostijo, smo šli vsako leto, ako ni "bil prevelik sneg, gor ob .potoku iskat da= rov j ki so nam jih pustili" ptički« Navadno ■ je šel z nami stric. Kaj vse so nam pripravile in pustile dobre ptičice v grmovju! Tu lepo belo pče= nično štruco, ki se je kar tajala v ustih,^ v dragem grmu zavitek orehov, v tretjem škatlico sladkorja, fige, rožiče, jabolka. Res, prijetno gostijo imajo ptički! "Kako dobri so 3 Niso pozabili na nas! Toliko so nam pustili,- A kdo jim speče te : kolače, stric?11 -11- "Vse dobijo is nebes." "Ah! A da so mislili ptički trči na nas! "Zato jih pa tudi mi ne smemo pohabit .. ampak jim moramo dajati v hudi zi ■■: t.L„" "In gnezd jim ne smemo razdira i-j . kaj ne, stric? "je pritegnil še ta in oni! "Bog ne daj! Greh bi bil! In ko im^jo gostijo, nam ne bi nikoli več ničesar pu= stili." "Ne bomo, stric, ne bomo!" sva moško in slovesno zatrjevala s Petrčkom« Joža Lovrenčič. Jaz sem bolan, zaspan ves dan; še roka je lena in jed mi nobena več ne diši - - - So mamica rekli, da bodo mi spekli potico sladko. So atek molčali, potem pa dejali: "In ko bo pečem, ti jaz jo pokažem in ti. jo nama že m z leskovim oljem in brezovo mastjo i" Hihi--- kdo še tako potico dobi? -H2 Jfoder /rmJk (Arabska Žaljivka.) Skopuh je nakupil polno košara porcela= haste posode. Ko je stopil iz trgovine, je zagledal na cesti neznanega mladeniča. Po= klical ga je k sebi in mu rekel: "Bodi tako dober in nesi mi to košaro na dom. Za plačilo ti povem tri modre nauke. Mladenič*je ustrežljivo pokimal. Oprtal si je košaro in gibkih korakov stopal pred skopuhom. Ko sta imela polovico pota za seboj, je mladenič rekel: "Povejte mi zdaj svoj prvi muk." "Moj prvi nauk se glasi :"Če ti kdo reče, da je boljše biti lačen kot sit, ne verjemi mul" je odgovoril skopuh. Mladenič je malce stopal dalje. Čez ne= kaj časa se je oglasil: "Povejte mi svoj drugi nauk." "Moj wdrugi nauk se glasi:"če ti kdo^po«-reče, da je boljše biti lačen kot sit,ne verjemi, mu!" je odgovoril skopuh. Mladenič tudi to® krat ni rekel ne bev ne mev. Ko sta pri= šla v bližino skopu= ^ hove hiše,je prosil: "Povejte mi svoj tretji nauk," "Moj tretji, nnuk - se glasi;''Če ti kdo — poreče, da je zasto;_ - 13- nosil košaro kakor zdaj ti, ne verjemi mu!" se je zarezal skopuh. "Lepo se vam zahval¿utiem za lepe nauke ," je prijazno rekel mladenič."Dovolite3 da vam tudi jaz povem moder nauk," "Kar daj," je pokimal skopuh in se mu= zal v brke. "Če vam kdo poreče, da je v tej košari OCv ° sama posoda še cela, ne verjemite mu!'- je rekel mladenič in treščil košaro ob tla, da so se porcelanaste pohode razbile na. drobne kosce... Janez Eožencvet. ZIMA ODUAj/V Sredi zime je predpust. Na pustni torek nore- maškare in tudi otroci se našemijo ter sje hodijo po hišah kazat. Veseli sof če jih pri sosedu ne pre= po znaj o. ^ J Na pepelnično sredo je konec predpust^ nega veselja. Začne se štiridesetdanski post, v katerem je treba opraviti veliko = hočno.spoved. A tudi na delo je treba sper misliti, zakaj kmalu bo sv^Matija. 0 njen1 pravijo:"Sveti Matija led razbija? Če ni, ga pa naredi," In to je res! Kadar je prej mehko vreme, o svetem Matiji vselej na novo pomrzne. Hud mraz pa tedaj odjenja-j to nam je še bolj po god^u Naj je namreč zima lepa kakor hoČe,slea~ njič se je le naveličamo. Ledenice so polne, mra&a in snega. sao ša natižili, drsanja, sankanja in smučanja nam' je pa tudi dovolj» Spet si zaželimo živega zelenja in cvetja. Zato se • nam zdi kakor da je že pomlad dihnila, kadar po svetem Matiji kak dan za= veje toplejši veter. -14- Narodna pripovedka. fud ati %m>nt V starih časih je živel- na svetu tudi Kurente Lasi je uganil marsikako "burko ter je celo smrti in hudobcu nagajal, vendar prebiva tudi on v nebeškem kraljestvu. Služil je pri nekem bogatem kmetu celih sedem letj prislužil si je sedem denarjev in eno suknjico. Ko je dokončal to službo, se je napotil po svetu. Koder koli je ho= dil, je vpils "Sedem let sem služil, sem sedem belih denarjev zaslužil in eno suknjico.1' - Srečavali so ga be.rači in Kurent jim je kmalu ves denar razdalj Končno mu ostane samo še suknjiča. , Ali glej, poprosi "ga za mili dar še en berač, ki«je bil sam gospod .Eog. Ker pa ni imel Kurent nobenega denarja več, mu da suknjico. Nazadnje pa je mo= ral Kurent umreti. Sveti Peter ga ni pu= stil v nebesa, pa to= __ liko mu je vendar po= pustil, da mu je ne= ~sfi koliko vrata odprl, češ naj vendar malo v nebeško kraljestvo pokuka,Past pa je uporabil to priliko^in je vrgel skozi odprtino klobuk v nebeški dvor, potem je pa rekel, da gre ponj.Ko pa je bil že v dvoru, se je usedel na klobuk, rekšit"Bog je dal tako pravico, da sme vsak na svojem sedeti." - In ostal je v ne= besiha -15 - Violi lepega vedenja 9oučna ura. *! I L f w II Dobro vzgojen in olikan otrok se po svoji obleki, hoji, drzanju in kretanju tudi zun.v.» j na ce sti razlikuje od nevzgo= jenega in neolikane= g^. Zavedati se mo= rate, do. vas zunaj -__opazujejo oči vseh F —j , . mimoidočih in da po ,—}•/[ , {J { "VfiLS sodijo celo va= ,/-jM n"—1— v šo hišo, Zato morate še posebno^ zunaj upoštevati predpise lepega vedenja, da ne bo v vašem obnaša ¿ju ničesar takega, kar bi bilo komu v spotiko. Evo vam nekaj nasvetov, kako se obnašajo na cesti: Pozdravljaj odlične ljudi I Umikaj se s poti starejšimi Ne kriči! Ne tekaj po blatni cesti mimo ljudi, da jih ne oškropišj Ne dvigaj namenoma prahu! obešaj se na vozove! meči kep in kamenja! tekaj po tratah in njivah! postajaj na križiščih! norčuj se iz siromakov in starejših ljudi. Ce se v koga zadene š,, se. lepa -Pusti orožje in smodnik pri mii-uj Ne igraj se nikdar z ognjem ! te 1. 2. 3. 5. 6. 7. 8. 9. 1-0. 11. 12. 13. Ne Ne Ne Ne Ne - 16 - Baden—Fowell. SMTSta vozli xm Ambul antni j/oze 1» ^Tn^la zvezes lahko ob^= siš težek terorjvendar zan=-. ¿a ne bo drč:.Ia. ,, važno um zorno 0&&Xej| bo "Begunska mladim" izhajala vsakega 1, in 15-, v me^ secu in sicer na 'IG straneh. Bo torej še enkrat večja in zakiod., vejša. t