Dr. A. V—e. 1. Leta 1928. je izšla v Parizu v založbi »Spes« knjiga pod naslovom »Mos*ou sans voiles« (Moskva brez krinke ali resnična Moskva), ki jo je spisal l>ivši belgijski konzul v Rusiji Jožef Dujo (Joseph Douillot). Založba »Spes« Je izdala zadnja leta tudi druge zaniIttive knjige o Rusiji, na primer o diplcmatskib. odnošajih med Sv. stolico in Rusijo v 19. stoletju ter tri knjige Ikofa dr. Herbignyja o verskih razmerah v Rusiji pod boljševizmom. Belgijiki konzul Duje je bil gotovo poklicaj jutpisati sliko scdanje Rusije. Saj jc preživel v tej državi 35 let in sicer 26 let v carski Rusiji, devet let po pod boljSeviki (od 1891 do 1926). Kot Belgi|ec jc Duje gotovo mnogo bolj pravičen |K>ročevalec in sodnik o Rusiji, nego Baarsikclo. Točno in nepristransko slifca Duje strašno žaloigro ruskega naroda. To poročilo je obenem strašna ©bsodba boijševiške strahoviade, ki je »koraj brez primere v zgodovini ter ne laostaja prav nič za preganjanjem prTili kristjanov v rimski dobi ali strahotami irancoske rcvolucije. Naj nam bo dovoljeno, da podamo §amo nokaj odlomkov iz te znamenite fcmjige! V 11. poglavju slika in opisuje Dujč groznc razmere v boljševiških ječah in »fcer samo to, kar je sam videl, slišal fai doživel. Bil je iiarnreč sam sedem Baesecev v ruskih ječah. Dasiravno je kot čian Nansenovega pomožnega odbora leta 1921/22 v dobi grozne ruske lakote mnogo dobrega storil za olajšanje bode v Rusiji, kljub temu so ga mski boljševiki leta 1925. kot sumljivega zaprli. Bilo je treba posredovanja belgijske vlade, da je bil Dujž Izpuščen Iz ječe. Pa naj govori Dujž sam! 2. »Jaz sam sem postal žrtev G. P. U.1 (boljševiške policije). Aretirali so mc rajedno z mojim sinom. Tekom dolgih 7 mesecev, ki sem jih preživel v razHčnih središčih sovjetskih kaznilnic, eem imel čas spopolniti in dovršiti moJa preiskovanja o zvezni državi ruskih Bovjetov. Spoznal som naihujše nasilje, s katerim se sovjetska oblast še vzdržuje v Rusiji. Mogel sem se tudi obširno seznaniti z mnogimi izrazito sovjetekimi ječami. Prva ječa, ki sem jo spoznal, se nahaja v četrti Lubjanka št. 2 v Moskvi. To je del poslopja, kjer se nahaja osrcdnja nprava državne policije (G. P. U.). Nato sem prišel na številko 14 Lubjap.ke, ki je v zvezi z notranjo ječo; potera so mo premestili v osrednjo jcčo G. P. U. v Butirki, nato so mo zaprli v Leningradu, odkoder sem bil premošč3n v Pskov ia od tu v Ostrov. Tukaj so mo zopet izpustili na svobodo v zclo rieugodTJib okoliSčinah. 1 G. P. U. kratice za začetne črke za naziv Gosudarstvenoo poliličeskoe upravlenie — državna polilična uprava. Konečno sem bil prost, ko sem bil na ozemlju Letonije. V tem poglavju bom orisal po časovnem vrstnem redu sovjetske ječe in kaj se dogaja v njih.« »Videl sem v tej celici jetnika, ki je prestal najbolj grozno preiskavo, ki obstoji v tem, da mora kaznjenec prisostvovati usmrtitvi drugili potom streljanja. Nato usmrtijo tudi preiskovanco skoraj vse po vrsti. Kot vzglcd tega mučenja vam opišem samo sledeči do godek, ki bo zadostoval: Neki Georgijec (imenujemo ga X.) je bil zaprt v moji celici. Udeležil se je kot voditelj protisovjetske vstaje v Georgiji leta 1924. G. P. U. je s pomočjo turških čet zadušila to vstajo. Imenovani Georgijec je mogel k sreči pobegniti ter se je skrival; našli so ga še lo kcmcem leta 1925. v Kijevu. Čekisti so ga dali v »preiskavo«, da jim izda in pove imena voditeljev te vstaje. Postopali so na sledeči način; toda prepuščam besedo njemu samemu: »Potem, ko so me slekli do nagega, so mi ukazali, da sem stopil čisto nag v neko klet. Nato so mo potisnili v temen hodnik, na čigar koncu je bilo treba iti navzdol čez nekoliko stopnic, ki so vodile v drugo klet, zavarovano z železno mrežo ca 20 cm od zadnje stopnice. Prišedši tja, sem opazil pred sabo mrtveca, ki je zadobil strel v tilnik, ležečega z obrazom proti omrežju. Dolgi curki krvi so polagoma tekli iz rane. Ko so mi predočili to sliko, so me opozorili, da imam 24 ur časa za premislek.« Naslednjo noč na3 je zapustil Georgijec ter se ves preplašen poslovil od nas. Ob jutranjem svitu pa sc je povrnil obrit, parfumiran in z natrpanimi žepi cigaret. Razdelivši jih nekaj, je pripovedoval mali skupini sedem političnih jetnikov, ločenih od navadnih zločincev, kar se mu je pripatilo. Ko je bil odgovoril preiskovalnemu sodniku, da noče imenovati sostorilcev, je poslednji dal poklicati stražo, ki ga je prepeljala V isto klet in na isti način kakor prej. Stražnik ga je vklenil in ga privezal ob stranski zid, vendar tako, da je lahko videl izhod hodnika, ki ga je ravnokar ostavil. In tedaj se je pričela zanj noč groze: Čekist (stražnik) z revolverjem v roki se je postavil v skrivališče, napravljeno v zidu komaj en korak od izhoda. Ugasnili so luč na hodniku in stražnik se je nahajal čisto v temi. Klet pa je bila nasprotno zelo razsvctljena. Nastai-a je ti^ina . . . Nekaj časa nato je bilo slišati ropot z druge strani hodnika. Nekoga so suvali, kakor njega nred kratkim časom. Nag starec z dolgo belo brado se je prikazal in v trenutku, ko je stopal po stopnicah navzdol (mož, privezan ob zid ter z omrežjem ob noah, je gledal kakor otrpnjen), je počil strel in starec se je zgrudil s probito obanjo na tla. Padel je naspi'oti omrcžu. Stražnik je stopil iz zatišja korak napvej, hotcč se prepričati, ali jc starec res mrtev tcr je smebljaie se pogledal Georgijca. Nato je izginil . . . Zopet ropot in hrup! Bila je mlada žona, skoraj otrok, ki se je prikazala in prejšnji prizoi' se je ponovil. Sledili so drugi in Gcorgijec je piipovedoval: »Štel sem do sedemnajst, nato pa sem se onesvestil. Ko sem prišel zopet k zavesti, sem bil v pisarni preiskovalnega sodnika. Danilo se je; bil s&m še vedno sle&en in imel sem okove na rokali. Ko je preiskovalni sodnik videl, da sem prišel k zavesti, se mi je približal ter mi je rekel: »Sedaj, ko ste videli, kaj vas Caka, vas poslednjiS preoblečejo in mcdtem, ko se lx> brivcc bavil z vami, boste imeli časa za premišljevanje.« »Četrt ure je minilo; bil sem obrit, parfumiran in oblečen. Na vprašenje preiskovalnega sodnika, ali sem se že premislil, sem odgovoril da ne.« (Georgijcc nain je priznal, da se pri tem odgovoru ni zavedal, kaj je rekei, tako je bil otopel.) »Dobro,« mi je rekel preiskovalni sodnik. »Dam vam še štiri ure za premislek. Vi boste boljše razumeli gotove stvari Toda kmalu!« Nato so pripeljali Georgijca nazaj v njegovo celico med nas. Štiri ure dovoljenega odloga so naglo minule. Njegov obraz je bledel. Priznal nam je, da je na koncu svojih moči in da ne ve, ali bo vzdržal poslednji razgovor s preiskovalnim sodnikom. Ko so prišli po njega, so mu noge popolnoma odrekle. Straža ga je odnesla. Nisem ga več videl. Toda, nckaj mesecev pozneje, v februarju 1926, ko Bem bival v ječi v Butirkih, sem opazil njegovo ime, objavljeno v uradnem razglasu oglasu o ukrepih proti poslednjim voditeljem Georgijske vstaje. Ti »poslednji«, kakor je bilo razvidno iz razglasa, so izdani od X.; sledilo je ime Georgijca. V zadnjem trenutku sa torej ni mogel ustavljati, kakor je vnaprej slutil. Medtem, ko sein bival v tej celicl, je prišlo v njo do petdeset jetnikov. Več kot ena tretjina izmed njih je bila ustreljena. V ječi zgradbe št. 14 v Lubjanki sem ostal približno 10 dni. Nekega večera so prišli po mene, da me fotografirajo. (Seveda nisem vedel v trenotku, kam me peljejo.) Da se pride k fotografski delavnici, je bilo treba iti čez jetniško dvorišče, pred pisarno mestnega poveljnika. V trenutku, ko sem Sel mimo, sem slišal pretresljiv krik; vztrepetal sem in moral sem se ustaviti za nekaj trenotkov. Skozi vrata sem videl Jetniškega poveljnika (ki je bil mrk in ki je bil očividno eden izmed najbolj krvoločnih rabljov G. P. U.); stal je pred človekom, ki je ležal na zemlji zleknjen, obdan od čekistov (stražnikov). Skoraj nisem mogel videti te žrtve, toda eno oko je imcla dvignjeno, in opazil sem, da je bila povezana z modro-belo-rdečim trakom. Kot blisk me je prešinila misel: »To so torej prejšnje narodne ruske barve.« — »Toda ne, to gotovo niso bile ruske barve.« V tem trenotku me je spremljajočl stražnik s puškinim kopitoin sunil v hrbet ter me je nahrulil: »Le urno naprej, ali pa streljam.« Nisem imel ve5 časa, stopiti korak naprej, ko sern nacnkrat sliSal obujjen krik in sedaj v francoskem jeziku: »Oh, morilci, rablji, banditi!« Pridušen krik je utihnil. Deset minut kasneje, ko- sem se po fotografiranju vračal nazaj v svojo celico, sem vidcl vrata povelinikovega vhoda zaprta. Bilo je tiho. Kdo je bil nesrečnež? Kakšna je bila njegova tisoda? Ali so na francoskem poslaništvu samo slutili, kaj se je godilo? — Lahko ugotovim samo to, da se je to zgodilo v ječi št. 14. na Lubjanki v Moskvi, med 10. in 14. oktobrom 1925. Ne morem biti točen, ker smo v ječi zgubili vsak pojem za čas in le s težavo je bilo mogoče naknadno se spoznati v koledarju. Ta datum pa bo raogoče komu služil, da razsvetli to skrivnost. Isto noč pred jutranjim svitom so jme zbudili in me premestili s prtljago In 40 drugimi jethiki v ječo »Butjrrki«, kjer sem ostal šest mosecev. Spoznal Bem to ječo natangno, ker sem bival po vrsti skoraj v vseh oddelkih. Opisal bom ne samo take oddelke, ki Jih kažejo inozemskim odposlancam, temveč tudi tisto, ki ostanejo nedostopni in kjer se dogajajo take reči, da človeka pretresa groza. Povcljnik te ječe se je imenoval Adamson. Bil je bivši hotelski vratar v Rigi, po naravi olcruten, ki je maseca aprila 1925 ob priliki gladovna stavke v jgCI v Butyrkih lastnoročno zadavil več jetnikov vpričo drugih. Podčrtavam, da je del ječe, kjer so se nahajali preiskovanci in katerih spdsi so bili v rokah preiskovalnega sodnika, nedostopen vsakemu inozemcu. (NadaljevanJG sledi.)