----a •* : ua ahMBnfaa -te petma j*o. »y nntioana sy nata OctoSa ». OT7, bb ra« h b» mu owe« rf Tat,T.^ By orger rf ra wraaft a. g. ne«««,v^hsu/ta Največji slovenski dnevnik v Zed in jenih državah :- Veljam vse leto . .. $3.50 ^ Za po? leta......$2.00 ^ GliV S NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian daily 0 < in tke United States:- Issued every day except Sundays and Legal Holidays. 50,000' Readers telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 11, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 167f. Telephone: CORTLANDT 4687. NO. 215. — ŠTEV. 215. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 13, 1918. — PETEK, 13. SEPTEMBRA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVL Lloyd Georgov govor RevoltavPetrogradu St. Mihael padel 1 Nemci se upirajo V SVOJEM GOVORU V MANCHESTER JE IZJAVIL ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK, D A JE ZMAGA SEDAJ GOTOVA. VST ANO VITI SE MORA TRAJEN MIR IN KAZNOVATI VLA-| DARJE NEMČIJE. — POGODBA NE SME BITI PRERADIKAL-NA IN NE PREZMERNA. Prebivalstvo se ;je pridružilo kmetom. — Cestni boji. — Angleški in francoski podaniki. London, Anglija, 12. sept. — Ruski kmetje, o katerih je bilo pred par dnevi poroeano, da so Kajzerjev govor Mesto St. Mikiel je padlo v roke Nemški vojaki ne marajo iti na Manchester, Anglija. 12. sept.J Nadalje je rekel min. predsed- se vPrli l>oIj5evikoin. so dospeli v "Nobena druga stvar kot srčna ! nik: 'Petrograd. Neko poročilo iz Ko- kap na strani angleškega naroda ne more preprečiti dosego resnične zmage" — ,ic rekel danes mm. predsednik Llovd ti meri lijra prostih narodov. — I >a končamo vs« vojne — je rekel min. predsednik — moramo naložiti svojim sovražnikom trajen mir. Mora se ne le poraziti ko .šli s čisto vestjo na delo k zgraditvi novega sveta. — Poročila so izvanredno ugod-na — je rekei. — Mi gremo se-prusko vojaško mo«**. temveč mo-jdaj >,kozi doisr predor ter nismo še ra Nemčija sama spoznati i 11 žnjojna koncu potovanja. Treba ježe vreiti tak. da bo odgovarjal zdra j Angležev in 11 Francozov ter i;h veniu razumu in zavesti narodov, zaprli v trdnjavo sv. Petra in Pa-V celoti pa ga ne smejo diktira- via. Tozadevna vest je vsebovana ti ekst rem isti na tejali oni strani, v brzojavki, ki je dospela danes — Mi ne smemo dovoliti, da bi I iz ruskega glavnega mesta. nam boljševiki silili mir. ki bi bil j Jz Moskve poročajo, da so stvo-poniževalen in nečasten za narod- ,.j|c bele garde fronto v Arzamas no zastavo m potom katerega bi:okraju v ruski provinciji Nižnji bila obnovitev grozote tc vojne Novgorod neizogibna. Kakor hitro se bo za- * v~tej guberniji seje pridružilo Totovdo zadovoljiv mir. bomo lah fest ppovinc protiboljševiškeruu Francozov, ko so sle cem v Amerikan- fronto. — V Berlinu *t je uprlo KAJZ&R JE POVEDAL KRUPPO VIM DELAVCEM, DA JE NAJ-M. 25 tisoč mož- — Zakopi ob nizo VIŠJI VOJNI GOSPOD IN DA JE NEMČIJA NEPREMAGLJI- zemski meji VA. — ZAMAHNIL JE TUDI Z OLJČNO VEJICO. — UDARIL | JE PO ZAVEZNIKIH TER JIM NAPRTIL VSO KRIVDO. — ŠE VEDNO SE SKLICUJE NA BOGA. Z ameriško armad) v Franciji 13. septembra. — Ameriška ar- Haag', Nizozemsko, 12. sept. — mada v Franciji je vprizorila vče- Poročevalec newyorskega lista raj svoj prvi veliki taval. Potom "Times" ima neovrgljive dokaze.I - udarcev na obeh straneh St. Mi- se Je P,eil dvema tednoma upr-i Amsterdam, Nizozemsko, 12 sep-hiel klina, južno-iztočno od Ver-,10 v Berlinu 25 tisoč vojakov, ki'tembra. — Pred munieijskimi de- provinc ■ gibanju. Kmetje v provinci Ka-san se oborožujejo proti boljševi-kom. Sovjetska vlada je storila baje vse potrebno, da ta punt zatre. Arhangelsk, Rusija. 12. sept. — Danes je zopet prišla na svoje me- je reKel med dragim veliko skupino utrdb, katerega je kom. niti častnikom preživeti do- slednje: vzdržal skozi štiri leta. pust v Berilnu. i Vsakdo izmed vas, v najbolj Ameriška prva armada, pod tli '"Timesov" poročevalec tudi'oddaljenem kotu domovine ve, da rektniiu poveljstvom generala Per- pravi, da je izvedel iz tajnih po-.nisem pustil nobenega kamna ne-shinga, je napadla sovražnika na ročil, ki kažejo, da kopljejo Nemci j obrnjenega, da skrajšam vojno, za fronti dvajsetih milj ter ga vrgla fob nizozeaisko-belgijski meji za-! vas in vaš narod in za celo civili-nazaj za pet milj. J kopni sistem, ki je obrnjen na zno- j zirano Evropo V decembru leta Na fronti severno tah ter napolnilo hi- Danes Je dobil državni depart-svctovnl katastrofi. Li»ra narodov podrom. kjer je imel govor. ment poročilo o strmoglavljenju v zmagoslavno prusko vojaško si- Ministrski predsednik je pri :f'ajkovskijeve vlade. Uradniki so lo bi bi!;i liira. med lisico in goi pomnil, da se je slednjič mudil tu- prepričani, da se kaj takega prav mi. med » no li»i«-o in številnimi kaj v juniju leta 1915, ko je po- lahko pripeti, dokler ne bo vsta-•.ro-iiii. števil., gosibi se }>a hitro zval strokovne delavce, naj se or- novljena splošna ruska vlada, zmanjšalo. ganizirajo za \ojno. -----, : 1 " ~ - Oficijelna poročila Francosko poročilo. Paris, Francija. 12. septembra Dnevno. — Severno od Ailette je imel neki naval fraucoskih čet za posledico, da se je privedlo nazaj veliko jetnikov. Artilerijska akcija se je vršila v okrajih Rlieiiu> in Prosnes. Zavrnilo t>e je dva napada sovražnika, katera se je vpri zori I o v Champagne in v Voge-zih. Angleško porodilo. London, Anglija, 12. septembra. Nočno. — Danes zjutraj smo u-sp«-šno nadaljevali s svojimi operacijami v llavrineourt sektorju iu to kljub neugodnemu vremenu. Angleške rete so napadle in zavzele Tre^eault ter stare angleške /HkMpiie črte iztot'*no in severno od tega kraja. Na desnem krilu so novozelandske čete napredovale iztočno od Ciouzeaucourt gozda ter premagale obupen odpor neke nemške lovske divizije. !*ri Havrinconrt jo «2. divizija drugič napadla na ist*>m ozemlju in sieer z istim uspehom. Nadaljne angleške čete so vprizorile nnpad preko r«nal du Nord. severno od llavrincourt. Po ostrih bojih so naše čete zavzele vas. tkupno z delom Hindenburgove črte med vasjo in kanalom. Severno od Bapaume-Cambrai ceste >o lancaširake čete dovršile zavzet je Moevres. Pri teh operacijah nam je padlo v roke krog ti ;oč jetnikov. Na severnem delu fronte smo danes nadalje napredovali južno od La Basse kanala in severo-za-padno od Armentieres. Dnevno poročilo. — Včeraj so i.aše čete zavzele Attilly, Vermand in Venrfelles in tekom noči so napredovale na zapadnem robu Hol-noii gozda. Angleške čefe so včeraj izvedle uspešne krajevne operacije v Ha- Cajkovski je bil s šesterimi člani svoje vlade strmoglavljen dne S. septembra. Vlado je prevzela skupina sovjetnih članov, katerim se je posrečilo zavzeti nek otok v -*-» * bližini pristanišča Arhangelsk. vriueourt in Moevres sektorjih Zastopniki zaveznikov so bili' ter premagale precejšen sovražni prepričani, da je Cajkovsk^eva odpor. Naše Čete so prekoračile vhula zasledovala dobro politiko Canal du Nord severo-zapadno od 'm eptembru. i nutek, da bomo spravili Anglijo na Dnevno. — Zavrnilo se je delne kolena z vojevanjem s podmorski-napade se vero iztočno od Dix- mi čolni. Edino to je. da se nočem schoote ter naj>redovanje sovraž- j vezati na definitiven datum. nika v bližini Armentieres in ob _ La liassce kanalu. ^~ Na bu jni fronti so se v pokra- Slab uspeh. jiui Arras tekom dneva infante-! - rij-ki spopadi, katere je spremljal močan artilernjski ogenj, razvili v veliko bitko pred našimi •rtami. Na večer so se vršili o>tri Tekom velikega pogona, katerega se je v prizori Jo v New Yorku za onimi, ki niso zadostili svojim dolžnostim glede prvega drafta in artilerijski dvoboji na cestah iz tekom katere?a je bii0 aretiranih Arras m Peronne v Cambrai. An- nokako ^, 000 se dobilo le gleski uapadi. katere se je vprizo- ly9 liudi ki ^ bm resn^.no krivi f . ob :feccrut'ra mraku ua sek- in kat€.re-c je lakoj utaknilo v ar- torju Manjuion-Havriucotirt. so mafi0 bili ustavljeni pred našo črto. ^ Med Ailette in Aisne se je na večer povečal ogenj artilerije. In-fanterijska delavnosa v tem okraju je bila omejena na spopade Pariz, Francija, 12. septembra, v prednjih vrstah. Na višinah se- prVc veliko ameriško ofenzivo, ki vero-iztočno od Fresnes se je za se je pričela danes zjutraj med re-vrnilo delne napade Francozov.jkama Meuse in Mosel, -e osebno Vršili so se uspešni poizvedovalni vodil general Pershing ter so j* Pod vodstvom Pershinga. spopadi na lotarinški fronti in v Vogezih. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 12. septembra. I,«»tom uspešnega napada na To-moroea višini v Albaniji smo se polastili na nekaterih točkah pozicij sovražnika. izvedli izključno ameriški častniki in vojaki. To je bila prva izključno ameriška operacija večjega značaja na zapadni fronti klina se je zavzelo mesto St. Mi-; "pustili morebitno nameno poffeg-liiel. 111 iti čez mejo. 41 Vojna ne more trajati več doL Amerikanei so udarili naprej po štirih urah strašnih priprav. artilerijskih go, kajti nemški vojaki se ne bodo hoteli bojevati. Nekateri pol- Francozi naskakujejo sedaj RimJk' Se Že nLs° hoteli vrniti na meti' da smo vsak pripravi je ski fort, ki se nahaja v rokah Nem-' fronto ? d™"1 Pa se bojeva- :ni ponuditi roiio v sprano. ti na fronti, rekoč, da se rajše Da se sklene mir, je treba d veli. I puste ujeti, kakor pa ubiti." je eden nevoljan, ne more dru- Tako se je izjavil proti Timeso- „i ničesar, razven če se strmoglavi cev. Italijani mrejo v Avstriji. Pariz, Francija. 12. sept. — V cije. vemu poročevalcu nek nizozemski prvega. Vsled tega stojimo pred zdravnik, ki se je vrnil iz Nem- absolutno voljo sovražnika, da nas uniči. Proti tej moramo s si onranimo svojo eksi-Naša junaška armada tam zu- „ uničevalni volji. flVttt-.l-li .. ..... To poročilo samo potrjuje dru.;moramo stavili KVojo absolutno a\strijskih jetniskih taboriščih ga poročila, katera so prinesli ne-'V0ij0 da umre vsak teden do trideset tisoč}katere osebe pred kratkim iz Nem-istenCo italjanskih jetnikov. 'Tozadenio čije in ki krožijo po Nizozem ugotovilo je podal nek uradnik skem, ki se pa morajo sprejeti z re-j najt vam je pokazala to vo]jo z Kdecega Kriza ki je pnsel iz Svi- zervo. kajti mogoče je, da so ta dejanji. V napadu in v umikanju, ce v Pariz. 1 red kratkim so se vr- poročila namenjena za tuje deže.; vzakopih in oaprtih bojih je edi sita glede jetnikov pogajanja medjle kot del mirovne ofenzive. ---^ — - •> • - - - na stvar, ki velja sedaj, ta, da iz- Avstrijo in Italijo. Posledica teh I ''Armada se nahaja v strašnem i „ubi SOVražnik kolikor mogoče kakor so tudi ci, To se zgodiio ter se dogaja ^ več ne vrjame- j vedno. Naša smrt izivajoča mornarica je istotako dokazala to. Porazila je sovražnika pri Skageraku kljun njegovi premoči. Naši podmorski čolni nalik črvom glodajo obisti . , , . , . sovražnika v večji meri kot hoče si jejo civilno obleko, da morejo SOvražnik to priznati. Čeprav po pobegniti. . . ■ mnenju številnih izmed vas vse to ^ Ta potrtost se kaze v govorih m traja predolgo, se mora vsak Ne- __ -----^ - --------JV. ^ ujivuilo H- JJ. ; pogajanj je bila. da se je wnilo (stanju potrtosti, ka par sto italijanskih jetnikov iz vilisti doma, ki nič Avstrije preko Švice v Italijo. jo v oficijelna poročila", je rekel Skoraj vsi so bolehali na jetild. ■ isti zdravnik. • Bili so tako slabi, da niso mogli Tudi vojaki na belgijsko-nizo-razen čiste juhe ničesar drugega zemski meji se nahajajo v žalost-v"* nem položaju potrtosti ter prosijo __prebivalce ob meji, da jim naj po- zavziti. Nemška obrambna črta. naroda Številni izmed vas so se tekom Pari? FraneHa 10 cotx* ^ . v mLU. m " .mec in vsaka .Nemka zavedati, da Ma^H,ntin nrav^; Febn ^if^g^armghoven imel nav- se borimo in trpimo za obstoj in Marcel Huntin piavi v Echo dc dušen govor, v katerem je zatrje-ida moramo naneti vse sile da *vo Pans, da utrjujejo Nemci svojo val, da položaj ni tako kritičtr. ^ ^rlmbo ^e poto^deU tem' obrambno črto med Antven>om in kot v čas, vpada v Vzhodno Pm- ^^^ Metzom. Nadeli so ji ime Parsifa-: seijo in Galicijo, ali pa za časa bit lova črta. ke ob Marni. V članku je tudi rečeno da soj "Koelnische 2eitung" prinaša te dolge vojnelot^vpTaš^r. zaceli Nemci pripravljati antverp-; dolg članek pod naslovom "Ob-,Kako je prišla ta stvar f - Za-ske utrdbe. Mada5,e fai?ega sebe"- Sredi naj- kaj smo se morali podvreči taki ------r^-, ljutejsih bojev na zapadu. se mo-|stvari po štiridesetih letih miru? „ - " ™\od zavedati, da vodi Nem-'iIislim) da je to vpraSanjCj ki je Nesreča. . cija obrambno vojno — pravi ta vm3no 0dg0V0f-a in na katero ^ -1 !lst. — m..da SOV.ra?Jllk uni" mora odgovoriti za bodočnost, z. iti Nemčijo politično in ekonom-,otroke iu vnukc Vse je odvisno sedaj od našega končnega napora. Vse je na tehtnici in ker ve sovražnik, ker ima največji rešpekt pred nemško armado, ker vidi. da ne more premagati naše armade in mornarice, nas poskuša premagati z notranjim sporom ter nas oslabiti z laž-njivimi poročili. Ta poročila ne izvirajo iz nemškega naroda temveč so umetni proizvodi. Kdorkoli pa prisluškuje takim poročilom greši proti domovini. On je izdajalec ter vreden težke kazni in naj je grof ali navaden delavec. Zelo dobro vem, da mi bo vsak pritrdil v tej zadevi. Vrjemite mi, da mi ni lahko nosil i danzadnera vso skrb iti odgovor-nosa za narod 70 milijonov ter opazovati več kot štiri leta vse težkoče in vedno rastoče zadrege naroda.' Le ozrite se na ta Strri leta vojne. Kaki neizmerni uspehi leže za nami! Pol sveta je vstalo proti nam in našim zvestim zaveznikom in sedaj smo sklenili mir z Rusijo in Rumunsko. Srbija in Črna gora sta uničeni. Lo na zapadu se še borimo. li» ali si morete misliti, da nas bo tain dobri Bog zapustil v zadnjem tre. nutku? Sramovati bi se morali maloduš-nosti, ki se nas loti, če verujemo takim poročilom. Iz dejstev, katera ste sami doživeli, izkujte trdno vero v bodočnost svoje domovine. Pershingovo poročilo. Washington, D. C., 12. sept. — General Pershing je poslal nocoj vojnemu departementu sledečo poročilo: Glavni stan ameriške ekspedi-cijske armade, 12. sept. 1918. — Danes zjutraj so naše čete, ki o-perirajo v okolici Miiiiela. znatno napredovale. Zaeno z francoskimi četami so zlomile sovražniški odpor ter so 11a par točkah napredovale za pet milj. Pri tem svojem napredovanju smo vjeli 8000 nemških vojakov. Operacije se neprestano nadaljujejo. Nemški zločini. Pariz, Francija. 11 sept. — ii malimi pri T' i* UG ^ obstojaIa: Dolgo sem razmšiljal o te.rf ter|Firancoska vlad« se je odločila, da ttonville S I Jf a' . . prišel do naslednjega zaključka: bo izročila mednarodnemu odbo- ' . 'Odgovorni državniki entente Vtem svetu t,ride do soonm. v katerem bodo zastopane vso Osemletni deček Alfonso Rudolph je šel s svojimi jatelji v gozd pri Tottonville ..................... . ........ *...... "'tem svetu pride do spopada , .. . x . ---dobrim iu zlim. Na ta način namestu mrtev, kajti žica je bila wil'n v ^ZTuSt^'^ T^ ^ ^ T™*' ^ , napolnjena z elektriko. Pred par ^S> oznanT" ^DravVli^ Si Ir Je , 1,1 ^ ^ Ne P°mCnja ^^ , T ° rln.d ^ Mit nfr^T« ^ L_ , ' P™\1 ^ m lr" duha v dvomih, dočim pomenja Nemci na zapadni fronti. Ob poti je ležala električna žica iso defintirno zavrgli uničeval- mcd "dobrim h katero je namenoma prijel. Bil je — —1-- - ^ me(1 aoDr,m 11 zastopal ententne zaveznice, avtentične podatke o vseh kršenjih medna- dneW se je bila utrgala iu je pa- di da je WiLson ^ckel ^ m0ra i + • ^ T'!™ PomenJ.a dla na zemljo. b ti danLia NLčiirizkH^^a JStvarjajoee^ dl,ha" Ne P^1" . ._ P111 aanasnJa Nemčija izključena mista stoji pruti tla optin,ista 1 v 1'arra / I »»-i • mi r>-> . M .1 . T ! _ A. iz zveze z drugimi narodi. List Xe nevernika proti da branitelja trdi, da takih idej ni bilo v Nem- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLA8 NARODA",___. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDR. DRŽAVAH, mrzlico. Lloyd George bolan. Manchester, Anglija, 12. sept. — Pozno ponoči je bilo objavljeno, da je ministrski predsednik Lloyd George zbolel ter-da ima k vere. Da nebes proti ne pekla. 4'BlagTi' * habsburške vlade. hov. In celo na višini ofenzive ^Nemčija vodila samo denfen- ateTkaj je" to zanikanje, vam re ;čem, da je to zanikanje pravice ičiji ob času, ko je Nemčua stala Priznali boste, da imam prav,: Amsterdam, HolanAsko, 12. -[> .na vrhuncu svojih vojaških uspe- ee opišem to vojno kot proizvod tembra. — Baron Hussarek, av- velikega zanikanja. Če me vpra-'strijski ministrski predsednik, je v nekem govoru, ki u:a je ime! pr<*d zivno vojno. 1 "Trdna volja obvladanja sa- nemškega naroda do obstoja. To mega sebe. ki je dozdaj prema- je zailikanje vse naše kulture, gala najtežje vojaške ra ekonom- nikanje vseh na5ih hov m vse. ske razmere, bo se nadalje varo- ga dela vala nemško zemljo." Nemški narod je bil priden, raz- borit, poln domišljije na vseh po-Amerikanei so pospravili nemško ljih. DelaI je 8 tJe^om [n nto. ' Bili pa so narodi, ki niso hoteli de-. , 'lati temveč počivati na svojih la- , Z ameriško arm^o ▼ Frwciji,. vor}kah To so bm naži sovraž 11. sept. — Ass. Press. — Žele- u;ki njava in sočivje, katero so sejali j Prišli smo jim blizo vsled svo-iin sadili Francozi, obdelali Nemci . jCga vstrajnega dela in razvoja ra pospravili Amerikanei, se servJ- : naše industrije, znanosti in umet-ra mnogim ameriškim vojakom v|nosti; potom svoje ljudske vzgoje okrajih južno od Fismes in Vesle.! in socijalne zakonodaje. Vsled Ko so Amerikanei prodrli severno j tega je nas narod uspeval in nato od Mame, so našli cele njive £2o- je prišla zavist. nemškimi žurnfili^ti. ki so mud«' so-daj na Dunaju, izjavil naslednja: zai — pod slavnim že/lom Habsbnr-žanov skozi stoletja je postala Avstrija država moči, ki ji bo omogočila postaviti sc po robu vsakemu žaljivemu geslu, izgnati in premagati nosilce bolezni ter nuditi močan odpor proti vsem poskusom. <\n se jo razbije in naj pridejo poskusi od katerekoli strani. la, solate, korenja, krompirja in drugih pridelkov, ki so samo Šakali, da se jih pospravi, Zavist je dovedla naše sovražnike do boja in nad nas je prišla vojna, ____-. ___ rifaBtii i- Ameriški ranjenci Washington, D. C.. 12. sept. — Tekom tedna, ki se je končal s septembrom se je vrnilo v Zdru-ene države 447 bolnih oziroma ranjenih ameriških vojakov. Poslat! so jih v razne bolnišnice^ kjer so X dobri zdravniški oskrbi, _ "OLAS NARODA. ■BOZXKXB R^KhliHf ntiAS NARODA. 13. SEPT. 1913 99 (Ikmoiu DaOj.) ana published by «1« i(t ntpontkfcj _ _ {OUn BINflDIK, place of Business of the corporation and addresses of above offlcersj 82 Cortlandt Street. Boroogh at Manhattan, New York City, W. Y. la eelo leto valja list as Am«**« Za celo leto mm. mesto New Tor* fLOt tn Ouido.nM.,..w.„ ISJOZa pol leta m mesto New Xock.. LO* li pol leta s.00 Za £etrt leta aa meeto New Zock LBO Ra Četrt leta 1.00 Za Inosemstvo aa eelo leto....n 100 -O LAH NARODA" lshaja Teak dan lsvsemM nedelj la praznikov. -GLAS N A I O D A" <"Voice of the People") toflM Vverj day except Sunday« and Subscription yearly $&60. AdvertlieBunt en Doplal tores podpisa In oeebnoetl se ne prtotočujejo. Denar naj ae blagovoli po&ljatl po — Money Ordsa knja naročnikov prosimo, da ae nam tudi wfmani da hitreje najdemo naslovnika "GLAS NAIODA" j« Sftertiaao* Bt~ New Torf Ctty Telefon: 2870 Cortlandt Odgovor na dopis Dobili smo blodeče pismo iz Bear Creeka, Mont.: Dovolite, da tudi jaz nekoliko izpregovorim v zadevi, ticoee se S. K. Z. in S. N. Z. Po mojeui mnenju je zi da našnje ease bolj prikladna republikanska oblika vlade kot pa monarhistična in tudi večina slovenskega naroda to in onkraj morja je bolj nagnjena republiki kot monarhiji, seveda z nekolikimi rzjemami. Sumljivo se mi vendarle zdi dejstvo, namreč, da S. N. Z. nima nobenega programa in da hoče "samo združenje" jogoslovanskih narodov. To bi se še nekako "prežvečilo", da bi ne bilo Krf skd deklaracije, proti kateri ni imela S. N. Z. nikoli nobenega protesta, pač pa vedno napada S. R. Z., najbolj pa ršteva Kristana. Na svojih shodih nikoli ne omenja o kaki deklaraciji, ter njene cilje skrbno prikriva. Iz teli razlogov se meni zdi, da je S. N. Z. — se ve ne zborovalci, ker nni ne ve lo zakaj gre, ampak nje voditelji — za srbskega kralja, oziroma monarhijo. Pravijo nadalje, da se bo pu stilo narodu svobodno voljo izbirati aH hoče republiko ah pa monarhijo. To se kaj čudno glasi, ko je že sedaj v Ameriki, v svobodni republiki tako strašno napadanje proti jugoslovanski republiki. Kristanu in organizatorjem S. R. Z. očitajo, da proti združenju -Jugoslovanov?! Mari so oni Mi ki podirajo, ker ako bi bili pravični, bi ne pisali in govorili vedno da republika ni mogoča!? Kaj pa je torej mogoče? Nekakšna vlada mora biti v Jugoslaviji! Ali bo Urez lade? Slovenski častiti gospodje na ta način kažejo narod zelo v slabi luči. ko "sumijo" da ni zrel za republiko, pač bi pa pa najraje spravili z dežja pod kap! Vsaj tako stvar izgleda, samo da sebi zasigjrajo privilegije. — Vem dobro, čemu in zakaj toliko pisarenja proti S. R. Z., čemu zmerjanje z bolšivizmom itd. Slovenski frakarji niso Hili še nikoli za delavca, pač pa so se vedno in povsod ka-.ali delavcem nasprotne. Zato ta hoj. ker se bojijo, da bi lnel v bodoči republiki tudi delavec "kakšno besedo iz-pregovoriti". Odtod ta nemogočnost jugoslovanske republike !? Toliko na znanje gospodi okoli S. N. Z. S spoštovanjem George Go^iik. Ker nam stavi rojak George Gornik v svojem pismu tudi par vprašanj, so nam zdi potrebno odgovoriti na vsa njegova izvaja n.ja, da mu bo cela stvar malo bolj jasna in da nam bo pritrdil, če ni p-evee zagrizen in preveč zaverovan v besede, katere je slišal samo z ene strani. Rojak pravi, da je za današnje čase bolj prikladna republik^ l.ot pa monarhija ter da je tudi narod v stari domovini bolj vnet za republiko kot za monarhijo. Nam se zdi, da je cilj vsakega naroda svoboda, resnična svoboda, katere mu ne sme nihče kratiti. Slovenci smo odločni nasprotni k! monarhije. Zakaj pa? — Zato, ker smo morali v avstrijski mo-tarhiji toliko pretrpeti, da je bila slednjič naša želja iznebiti se je enkrat za vselej m na kak drugačen način uravnati bodoči tek na š^ga življenja. Slovenci, ki gledajo skozi avstrijske naočnike, še vedno mislijo, <1 < je dežela, kateri vlada kralj ali cesar, vir vsega prokletstva in da so v deželah brez kraljevega veličanstva cedita mleko in med. Kaj je Angliia? — Anglija ima kralja, toda volja angleškega kralja je podrejena volji angleškega ljudstva oziroma njegovih za >\< paikov. Ce kralj kaj sklene, pa pravi narod "nak!" se ne izvrši. < v pa narod kaj sklene in pravi kralj "nak!" se pa vseeno izvrši kljub prepovedi kralja. To je samo en praner, koliko besede ima kralj v demokratičnih monarhijah. Vzemimo ja Rusijo, ki je sedaj brez carja in kralja, kateri via dajo prenapeti socijelisti. — Kaj je v Rusiji? — Morda svoboda, morda je red?— Voija naroda ne pride vpoštev. — Tam gospodari volj;» onih, katerih vlada ni narodna, ni iz naroda rn nI za narod. Y ene.-i letu boljševišlte vlade je Rusija brez carja več pretrpela kot vsa prejšnja leta pod carjem, ki pa nota bene, ni bil demokratičen vladar. Gospodu dopisniku se zdi sumljivo, da S. N nima pravzaprav nobenega programa in da hoče samo združenje jugoslovanskih narodov. Najbrže ni dobro informiran, kajti S. N. Z. ima program in si cer lep program, ki ;e bil soglasno sprejet na elevelandski konvenciji meseca aprila letošnjega leta. Nadalje pristavlja, da bi se to še nekako "prežvečilo", če l>i ive bil« Krfske deklaracije. Povemo mu, da je združenje Jugoslovanov največja potreba^ da je treba za to združenje bolj agitirati kot pa za republiko ali za monarhijo. Ce nam je usoda naklonila, da bomo kaj dosegli, bomo dos- jrli le k«.t združeni Jugoslovani, ne pa kot Kraševci, Primorci. DaLuatinei. pravoslavni Hrvati ali katoliški Srbi. Zavezniki imajo preveč dela, da bi se brigali za vsakega posameznika, in iz dna src« jim moramo biti hvaležni, če so se zavzeli za \es jugoslovanski nt rod, ki jim nikoli ne bo prinesel toliko dobič k a, kolikor oni samo dozdaj žrtvovali zanj. Vzemimo napnrjor narod, živeč v severnem delu avstrijske monarhije, ki je pred kratkim sprejel iz rok zaveznikov prostost. To so <'eho-Slovaki. Med češkim in slovaškim jezikom so precejšnje raa like Čehi imajo svojo literaturo in Slovaki svojo. In nadalje se dele Čehi v razne oodskupine. V Moravane, Šlezijske eČhe in druge. In tudi Slovaki muijo po raznih krajih razna imena, pa ni dosedaj še nikomur prišlo na misel, da bi ee v javnosti izdajal za Moravana ali G or j ana, pač pa le za Četa ali Slovaka oziroma člana edinstvenega naroda Čebo-slo vaškega. Varčevalno železo. Električno železo bo varovalo uiusko moč kot ne more nobena druga stvar. Toplota, katero izvaja, je popolnoma primerna delu. katerega vrši. Posebni ogrejevalni viri ne napravljajo neudobnega prostora, kjer se lika in tudi železo samo ne povečuje toplote. Varčuj z ljudmi, povečaj njih proizvode s tem modernim železom. Naš najbližji izložbeni prostor bo takoj Izvršil rase naročilo. The New York Edison Company At Your Service Glavni urad: Irving Place in 15. cesta. Podružnice izložbenih prostorov za javno udobnost. ».—j«. * I IrriBf PUce T?* ,lfMt 124 W«i 424 Streti l.o Dclaoccr Street | 151 Eu( 86 in ne smemo predpisovati. Določil jo bo,oni, ki bo imel pravico za to. Pravico bo pa imel slovenski, hrvaški in srbski narod v domovini, — ne pa S. N. Z. in ne S. R. Z. Ko bo jugoslovanski narod prost, oproščen svoje zatiralko Avstrije. bo izbral na podlagi svojih trdih izkušenj tisto, kar mu bo najbolj prijalo. Če bo pa kljub prepričevanju, kljub prijateljskim nasvetom in lepi.n besedam krenil iz dežja pod kap, naj si posledice samemu sebi pripiše. Glede zadnjega stavka se pa le pomirite, gospod Gornik. Na narodnem zborovanju, ki bo v slučaju oprostitve izpod Avstro-Ogrske, določevalo bodočo vlado Jugoslavije, bodo imeli prvo besedo delavci in kmetje. Frakarjev se nam ni potreba bati. Med nami v Ameriki jih ni, oni, ki so bili v starem kraju in so nam delali sramoto, so pa že takoj po začetku vojne stopili v službo cesarsko-kraljeve avstrijske vlade in jih bo doletela dvomljiva čast, da bodo peli miserere ob njenem pogrebu. Sedaj so doma le delavci za narodno stvar, za svoj najvišji cilj, za osvobojenje izpod Avstrije. V teh pomembnih in resnih časih se ne delimo več med tiste, ki imajo suknjo s škrici in v ljudi z žuljavimi rokami. Sedaj se delimo la v one, ki so za svobodo jugoslovanskega naroda in v tiste, ki so za njihovo suženjstvo. Naš zastopnik pred svetom je Jugoslovanski Odbor. Zastopa nas dobro in poštene. Za vsa svoja dela je odgovoren narodu. S člani srbske vlade je podpisal Krfsko deklaracijo. Ta deklaracija čaka še sankcije oziroma potrditve naroda v stari domovini. Če jo bo potrdil, bo veljavna zj« bodoče čase, če jo bo zavrgel, bo ostala v arhivu kot zgodovinski dokument. Jugoslovanski Odbor je sklenil nadalje z italjansko vlado pogodbo, da ne sma vzeti po vojni Italija niti koščka slovenske zemlje To pogodbo sta podpisala predsednik Jugoslovanskega Odbora dr. Trumbič in italjanski ministrski predsednik Orlando. Če bi Jugoslovanski Odbor ne storil ničesar več kot to, zasluži v polni meri naše popolno priznanje. Ni več daleč čas, ko nas bodo priznali zavezniki za svoj prijateljski oziroma zavezniški narod in nam s posredovanjem Jugoslovanskega Odbora odprli pot jeee, v kateri smo skoraj izkrvaveli. &ele tedaj bo na vrsti točka: "Republika ali monarhija", nikakor pa ne sedaj. POZNANA TAJNA VREDNOST. Narava jo oskrbuje. — Vi jo pa morate dobiti. Iia se omogoči organizmu, da izvrže strup, ki se je nabral v notranjosti, ki ako ostane notri, povzroča bolezni in bolečine, mora biti čista kri. Zdravje in moč se mora ohraniti samo tedaj, ako se čisti kri vseh nečistosti in strepu. To se mora napraviti samo z uporabo naravne krvne tonlke. ki pomaga naravi čistiti krt Prepri&ili se bodete. da je prvotni Bolgarski čaj, ven Sehličkov Bolgarski Krvni čaj, ki je sestavljen iz samih naravnih zeliSč, lubja, listja, rož, korenin, jagod in semen, najboljše zdravilo. Očisti krt s tem, da regulira jetra in ledice in daje novo prebavno moč želodcu. Kot sredst- vo proti zaprtju, sabostim, sladkorni bolezni, bolečinam v želodcu, jetrah In obistih nima para. Ako se vzame čaj zvečer, ko je Se vroč, tako odpravi prehlad ter odstrani nevarnost pljučnice in influence. BOLGARSKI KRVNI ČAJ se dobi v zavoju, ki zadostuje za celo družino celih pet mesecev. Po poŠti velja $1.25; 5 zavitkov po poŠti $5.00; 7 zavitkov po poŠti $6.25. Pošilja po poštnem povzetju in zavarovano po sprejemu zneska. Danes se oglasim javnosti s par vrsticami v obliki dopisa, ker veni, da ga še ni bilo nikdar poprej. W.rok temu je bil. ker ni bilo tukaj Slovencev. Pred dobrim me-serem se nas je preselilo sem pet družin iz Rockdale, 111., in smo popolnoma zadovoljni. Kar se tiče dežele. Missouri ni preveč krasna dežela, al; baš tu kaj je precej prijazen kraj. De lamo vsak dan; zaslužek ni ravno slab, samo draginja je neznosna, kakor povsod drugod. Pred kiatkim sein čital v Glasu Naroda dopis slovenskega vojaka Andreja Fetkovšeka. Pisal sem mu torej, ako je dotični Petkov-šek, ki sva skupaj delala v Peoria, 111. Lahko si mislite, kako sem bil iznenaden 1. septembra, ko se mi je odzval, in sicer kaj* z obiskom ter je imel s seboj prijatelja, rodom Slovaka. Tako smo preživeli par dni veselo v spominu »na minule čase. Seveda, pri taki stvari ne sme manjkati pristne kapi j ice Na tem m est u se še enkrat zahvalim vojaku Petkovšeku za po-set; veseli me, da se spominja prijatelja in da je svoj dvadnevni depust potrošil s tem, da me je obiskal, in sicer tako daleč, 131 milj od tukaj. Sedaj se pripravlja za. odhod na fronto. Rog s Teboj in da se zopet povrneš v našo sredino zdrav in navdušen, kakor si sedaj. II koncu mojega dopisa pozdra vini prijatelje in čitatelje 4'Glasa Naroda", kakor tudi Vas, gospod urednik, ter Vam želim obilo uspeha na Vašem polju. Ob priliki se zopet oglasim. Joseph Kuhar-7006 E. 17. St., Kansas City, Mo. Španska influenca. Washington, D. C., 11. sept. — Španska influenca, ona čudna bolezen, ki je pred kratkim divjala v nemški armadi ter se pozneje razširila v Francijo in Anglijo ter povzročila stem veliko nepriliko za civilno prebivalstvo, je bila za-nešena v nekatera ameriška mesta ob atlantiški obali. Tako izjavljajo tukajšnji zdravstveni uradniki. vendar pa čakajo nadaljnih preiskav ter razvojev, predno si ustvarijo definitivno mnenje. Po mnenju uradnikov so prinesli to bolezen v deželo ljudje, ki so se vrnili s transporti. Ni ga sredstva, s katerim bi bilo mogoče boriti se proti tej bolezni, raz-ven popolne kvaramtine, kar pa je v sedanjem vojnem času nemogoče, ker bi zahtevalo to tako drastično prekinjenje vsakega pro meta med občinami kot se ga je uveljavilo v dneh rmene mrzlice v južnih državah. Španska influenca, dasiravno traja malo časa ter nima skoro nobenih posledic, je skrajno sitna bolezen, ker povzroča pri bolniku velike bolečine skozi par dni. Golobi v vojni. London, Anglija, 11. sept. —. O golobih se pripovedujejo čudovite zgodbe, kako veliko ulogo igrajo pri reševanju človeških življenj. Pred kratkim je bil izpuščen en golob iz enega izmed dveh angleških mornariških aeropla-nov v Severnem morju. Leteč skozi zračne boje. je bil golob ranjen na nogi, pa je navzlic temu dospel do svojega cilja s krvjo oblitim perjem. Poročilo, ki ga je prinesel, se je glasilo t " napaden". Kakor pravi poznejše poročilo avijatika, sta se bojevala dva angleška aeroplana proti šestim nemškim. Nemci pa so odnehali prej, predno prišla prilik« za enak boj. Golob, ki je zdaj okreval- je ljubljenec letalne postaje in je bil poslan "v pokoj". Nek drugi golob, ki je plačal službo s svojim življenjem, je rešil šest angleških letalcev, ki so se potaljali v Severnem morju. šljemo po G. O. DELO! DELO!! DELO!! Charcoal Iron Co. of America v Newberry. Mich., potrebuje de lavce v gozdu za delati drva. Plača od klaftre $2.65. Gozd je lep Še ni bil sekan; kampe nove, vse ^ i dobro urejeno, blizo za hodit de- al! pa vam imv lat- Za vsa nadaljna pojasnila se |obrnite na: Charly Laurie all Math. Kerne, McMillan, Mich., ali na John Knaus, Newberry, Mich. m Jugoslovanska Katol. Jednota 15 Ustanovljena leta 1898 - Inkorponrana leta 1900. Glavni urad v ^LY, MINN.] GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, b«»x 251. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniii: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, S43 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave MT, So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Allev. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 176. Black Diamond, Wash. LEONARD Sr.ABODNIK, box 4S0. Elv. Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export* Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St.. Calumet. Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth. Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St.. Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, St!;. Yds. Sta. box 63. Denver, Colo. GREGOR HRE8ČAK. 407-šth Ave., Johnstown, Pa. Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 Ctri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1,500.000 'en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer j h še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Ko je golob oddal poročilo, v ka-1 tereni se je nahajala prošnja za ■ pomoč, je od prevelikega napora poginil. Ponesrečene letalce bi do- j letela slična usoda, kajti imeli ni- | so že nobene hrane, ne vode. Izkušenost i Father Mollingera. Znameniti pittsburški duhovnik-zdravnik je za celo stoletje presegel svojo dobo kar se tiče medicinske znanosti. Father Mollinger, zdravnik 200.000 pacientov je za časa svojepa službovanja v Pittsbur^hu, razkril v s rok bolezni. predno je predpisal zdravilo. Za svoje čudovite uspehe je imel 20.000 prič. Časopisi so poročali o njegovih medicinskh uspehih. Na tisoče jih uživa njegova zdravila ter pišejo o zdravju in o novodobljeni sreči. Njegovo poglavitno zdravilo je bilo FATHER MOL-LINGERJEV RASTLINSKI ČAJ. On odstranjuje strupe iz telesa, je brez škode ter pomaga mladim in starim. Sestavljen je iz dragosenih zdravilnih zelLšč, katerih sokovi zdravijo jetrne neprilike, zaprtje, bolezni želodca in bolezni ledic. Oni, ki imajo revmatizem in oni, ki imajo glavobol ali nečisto kr! slave to zdravo, starodavno naravno zdravilo. Zavoj, za en dolar, ki zadostuje za pet mesecev, se pošlje garantiran, čist in svež proti gotovemu denarju, znamkam ali money orderu. Pošlji se posebej deset centov za poštnino in zavarovalnino. Če pa nočeš tako naročiti, ga lahko plačaš na pošti, ker ti ga pošljemo C. O. D. MOLLINGER MEDICINE CO. 21 Mollinger Building 14 East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa. Slovenski niknik. K.t je 4. avgusta deževalo, .it moralo slovensko pov«ko društvo "Danica" preložiti svoj letni piknik. ki se bo vršil v nedeljo 15. septembra v znanem Emerald parku. Myrtle ju Martin Ave-.. Glen-dale. L. I. Začetek ob dveh popoldne. Kegljanje za ca^h-dobit kn. \ stopnina 2-">e. Na mnojrobrojno vdeležbo so vabljena vsa bratska društva, kakor tudi posamezniki. Dr. Koler SI O V CNSKI ZDRAVNIK 638 Penn Atc^ Pittsburgh. P« Or. Koter H ul- iralk, Ust t Pltttkvgta, krvi atort a gtm-rn K IotiI šr. ■rllck. iMto MOSOU« ali Bk* h Mm, r črta. UpMuj« tea, MMik* v ktatok, primu la la««« »a bom krt. Na lakajta, ka* ta ka- ▼ M nak la mm ■al»art atkarto, ki »ovaroClf* ka-la«aa ▼ krtka la bM< la viaalk Ml m m jata kaftaa kolaml, ki Ha* krvi aakrailaa r la al »otrakaa lafla«. Uraflaa ara: mUaa a* I. m wtm-•raj «• L mla; ▼ »atklk a« «. antral «a ». hkMh; ak aiHHafc m€ L Hitnj «• L — Na Boljše zdravljenje za manj denarja. "^! \ Profesor Doktor B. F. Mullin Slovenski zdravnik-špecijalist 41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. (NupmUbUtmpmU. C«trU pwhwi mi S«tM»M H. ----^---f- ^—,rM } i ® Jaz sem na starejši zd ravni kgp»- cijalist za Slovence t Pittsburgh!!. Zdravim že več kot 38 let bolne ni očke in ženske. Ozdravil sem le na tisoče in tisoče oeeb in morem tudi V zdravljenju raznih bolezni vas. _______ Ima Ji največjo iskučnjo. Rabim m-mo najboljša zdravila. Imam najboljši električni stroj za prelakavanje, potom katerega se vidi celo vale telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč, da jih zdravim. Zdravim razne bolezni uspešno «n naglo. Govorim tisto - --*«. Moje etne so mi preiskava zastonj. Pridite k neni kot k prijatelju. ; «19. ura zjutraj So S. zttier. V nedeljo nmo od 10, ore zjutraj do Z. papoidaa. 'WW?*tarr*****;--*®****"- C LAS XARODA. 13. SEPT. 1918 Boljševiško divjanje Finska, tik za rusko mejo, 9. I^ptembra. — Ravnokar sem po tritedenskem zaporu pobegnil Iz Lusije, kjer sem imel priliko videti in slišati stvari, o katerih sem »ral v zgodovini o francoski revo-iueiji, in o kalerih -sem mislil, da se nikdar :ie morejo ponoviti. Da »i ni bilo proti meni nikake obtož-jbe. venda'- sem prišel na Finsko >amo, ker sem podkupil stražo, s leemur ><'iu kriv zločina, ki >e ka-snuje s smrtjo; toda bil sem obsojen in sem umiral od stradanja. To je bilo samo izbiranje med dnrtini. Kksekiicije sem se rešil [samo vsled zvestobe mojega tajnika. ki je b;i letski soejalist in prej iti ji izgnanec v Sibiriji. Zaradi svo ije zvestob • jc bil vržen v ječo, kjer je stradal, dokler n.sva bila oba-dva rešena na prizadevanje švedskega generalnega konzula Wie-destroma in ameriškega generalnega konzula Poole. Ko sem bil v ječi. sem govoril z mnogimi možmi, ki so bili obsojeni na smrt; nekateri niso niti vedeli, zakaj. Videl sem ljudi, ki j so bili vstreljeni samo zato, ker |so kritizirali komisjonarje. C'ez leto sem proučaval gozde in isem živel med priprostim naro dom; videl sem krivico starega režima in sem se priučil, da sem ,simpatiziral z boljševiki, toda v ječi se mi je simpatija izpremenila v sovraštvo in maščevalnost, ne dede na to, kako nedolžne so bile ;rt ve. Začetkom julija sem dokončal svoje dela. razun v severni Rusiji. Zaradi prisotnosti zaveznikov na murmanskem obrežju sem šel v Moskvo, kjer sem doHl od najvišjih boijševiških oblasti dovoljenje. da smem proučavati gozde pri Arhangelsku in Vologdi. Vi-nivši se v Vologdo, sem našel poslanike. ko so se pripravljali, da odpotujejo v Arhangelsk. Poslanik Frances je želel, da bi «ra spremljal, toda ravno sem bil bolan in moj zdravnik nikakor ni hotel dovoliti, da bi kam odšel. Ko sem >••'£ en teden ležal v krizi. me je moj tajnik Alfred Xagei obvestil, da je boljševiški komisjo-nar v Vologdi Kedrov odredil, da IZ BOJEV PRI NEUVE CHAPELLE LETA 1915. I por je bil končan s tem. da so oblasti dale upornikom kruha, katerega so zahtevali. Vojaki so preiskavali mojo prtljago, nato pa se mene samega. V nekem kovčegu je bilo poro čilo *" Worldovega ** poročevalca Aruo Dosch-Fleurota. ki m: jc dal pismo, da ga oddam na pošti v Ar hangeisku Poročilo je razpravljalo o ljudskem mnenju Severn«. Rusije; iz njega je bilo jasno, da je prebivalstvo teh pokrajin proti boljševikoni in naklonjeno zaveznikom. To bi bilo dovolj, da me vstrele, kakor tudi Fleurota. V dveh dneh sem se tega znebil. da sem posamezne liste zmečkal in pometal skozi okno. To je bilo pa zelo težavno, kajti pod oknom je vedno bila straža. Nagel sp je vrnil in šel k Kaj-duku. ki je rekel o meni: — V nekaj urah bo izvedel vse. kar bo l~daj vedel. Nagel j,? bil razburjen, jaz pa -em celo noč pisal, misleč, da je to moje zadnje pismo. Nagel je vso noč stal pri vratih voza in čakal jutra, ko se je morala izvršiti moja eksekucija. — Njegov obup je bil še večji, ker so mu letski vojaki pripovedovali. da streljajo ljudi brez sodnij-ske obravnane ali brez zadostnega vzroka. Ob osmih zjutraj še ni bilo nobene straže, da bi me vstrelila... Nagel mi je rekel, da je prosil celo noč za moje življenje. Ker je bil poznan revoluejonar, je navidez imel uspeh Ker so 'iašii pri meni brzojavko poročevalca Ass. Press Geor-gea B. Renvicka, so me skupno z Nagioni odpeljali v Moskvo. Med potom smo šli skozi Jaroslav ravno v času protirevolucije. Naša letska straža nam je povedala, da je Hajduk odgovoren za velikansko k rvo orel it je in da je najkr-voločnejši človek v zgodovini. Ko smo pr šli v Moskvo, so nam odvzeli prtljago in nas vrgli v ječo. kjer ni bilo postelj in zrak je bi! strašen. Naš položaj je bil neznosen, ker mučila nas. je nepopisljiva lako-morajo zavezniški podaniki zaradi j ta. Dobivali -mo samo po eno žli-zaveznišk" ekspedicije odpotovati(eo vodene juhe. Obdolžence sn ne-i/ Vologdt Na zdravnikovo izprl-j prestano vlačili pred sodišče in st» čevalo so mi oblasti dale posebno j se vračali obsojeni in obupani. — dovoljenje, da sem siuel ostati, j Nato so jih letski vojaki odpelje- Spor med Turčijo in Bolgarsko O svoji platformi pravi tako: '"V senatu bom delal to. knr bom mislil, da j»- najboljše za ljudi, ki se preživljajo s poštenim delom in ne zasužnjil jejo — ka-______ ! kor tam na Wall St. — drugih. I 57 Turčija je poslala čete na bolgar- da morejo sami živeti brez dela. sko mejo. _ Najbrže bo prišla do *sP,ošni namelu 1™"»*»" delavskemu narodu, da bo imel spopada zaradi meje. 'manj napora, več plače in boljše : življenje. Ne spuščam s<* v podrob Washington, l>. <*.. lo. >«pt. — nos*'- kako bi se vse to izvedlo. Danes so prišla iz Turške poročila totia storil boiu vse v tem smislu. iz vira. ki je ponavadi zanesljiv j Eno pa povem definitivno. da da je Turška poslala na bolgarsko ne bo. ako bom prišel v senat,, skri mejo mnogo vojaštva, ktl* je na- vnega delovanja, vsaj kolikor stal med tema zaveznicama spor mene tiče in kolikor morem jaz zaradi moje. j iznajti. Narodu bom povedal na- Mogoče je. d.i pride do vojn* ravnost, kaj se dela. Sem proti med Bolgarsko in Turčijo, kar po-j tajili diplomaciji in tajili postavo- vzroča v Berlinu velike >krbi. plaji. (Masoval pa bom za odredbe. V bolgarski armadi je revolnci katere večina odobruje in ko se joiiarni duh zrel. ravno tako tiuii.',om I)reJ ž njimi posvetoval. To-med prebivalstvom. Bolgari ho-|da ne bom glasoval za predloge, čejo več zemlje in si jo hočejo od- katere je orisal samo fii mož ali vzeti o«! Srbije in celo nekoliko od! P« samo majhna skupina, pa so Slika nam kaže prizor iz bojev pri Neuve Phapelle. leta 1915 ter je delo slavnega angleškega slikarja F. Matauia, ki slika za list''Sphere*' v Londonu. Slika je bila pred kratkim razstavljena na kraljevski akademiji v Londonu. Iz naše krvave zgodovine ' ooo- GOVOR LJUBLJANSKEGA ŽUPANA IVANA HRIBARJA, KI GA JE IMEL V DUNAJSKI POSLANSKI ZBORNICI 16. M4RCA LETA 1909. -ooo- Avstrije. Dobili so že pas severu«. Turčije, vključno polovico Drino-polja. Drugi vzrok spora je ta. ker j«! bila v mmunskem miru. katerega je narekovala Nemčija. Dobrudža prikloplejna Bolgarski, vsled če. sar je Turčija zahtevala, da - • ji vrne njeno ozemlje, katero je bila dala Bolgarski kot plačilo, tla je šla v vojno na strani centralnih držav. Teden pozneje, ko sem nekoliko okreval, sem v* osebno naznanil. Slabost se mi je še ja>no videla in sem izjavil, da ne odpotujem brez dovoljenja. Ko «.em našel ravnatelja gozdov pri Vologdi. me je pozval, tla skončam svoje delo v okrajih na severu, kjer ni Zavezniških čet: dal mi je priporočilno pismo in me poslal h Ke-drovu, ki je bil z menoj zadovoljen in mi rekel, naj se čez dva dni zopet /.glasim. Medtem pa so se pričele zavezniške operacije ob Belem morju razvijati in naslednji dan je Kedrov izdal odredbo, katero je na vali in streljali. Nek mlad letski vojak mi .Te rekel, da je že sit tega opravila, da pa bo vstreljen. ako >e upre. Rekel je. da bi storil vse. ako bi mogel priti iz dežele. Obsodbe so >e izvrševale brez zagovarjanja in obsojenci so se vračati med one. ki so še čakali obsodbe. Pozneje sem bil poslan v pravo zločinsko ječo. Tam sem našel štiri mornarje, katere so vjeli ob Belem morju in ki so bili zaprti pod obdolžbo špijonaže in so umirali od glada. Poskušal sem poslati ameriškemu konzulu in ministru Cičerinu pismo, toda nobeno ni široko razglasil in zapovedal de- bi,° odposlano, lavcem in kmetom, da naj ubije-f Posrečilo se mi jc podkupiti e jo vsakega Amerikanca. Angleža ,npSa ivojak^' k} Je nesel, ™.°je P1 iu Francoza, katerega bi našli v treh severnih deželah Rusije. Spoznal sem, da je bilo s tem moje delo končano, toda vrnil sem se, da vidim Kedrova. kakor sem obljubil. Njegov tajnik me je hladno poslal k lokalnemu komisarju Kajduku, ki je bil letski žid in ki mi je v nevvorškem narečju rekel, da sta bila najdena na one škem bojišču mrtva dva ameriška mornarja, kar je dokaz, da je A-merika proti boljševikoni. Zaničljivo je vrgel od sebe moj diplomatic- ni potni list in poslani-kovo priporočilno pismo ter rekel, da dvomi nad avtentičnostjo pisem boijševiških oblasti. Žalil je mene in mojo viailo ter m«» slednjič dal vreči v ječo. V jetniškem vozu sem na želc- smo, ki je imelo za posledico, da sta se zavzela za me Poole in "Wie-destrom, nakar sem bil oproščen. Nikdo ni bil sojen pred pravil nim sodiščem. Vsakega so pripeljali pred šest mož z izbuljenimi očmi. Stavili so nekaj vprašanj O vsem tem. kar je povedal vojni minister, jc ravno nasprotji resnično. Dejstvo la se neoborožeuo občinstvo, k", se sploh ni mog'o braniti, ni čisto nič ustavljalo, da se je umaknilo že pri bližanju bajonetov in deloma naravnost pobegnilo. (Poslanec Marckhl: Ali je bil višji oficir takrat navzo-čen ' Poslušajte dokaze, iz katerih sklepa. Poslanec Marckhl: To so vaše enostranske informacije!> Poslušajte dokaze! Neovržno in jasno je to dokaza-iio / dejstvom, da so krogi je zadele n bite ranjence v hrbet iCujte! Cujtel Medklici. . ker -o s« ravno umikali ali so bežali, ko st je nanje streljalo. Kot opiavir-ilo je vojni minister tudi navedel, da je bil na ]K)ziv "streljati sprožen en posamičen -trel in da se je na to dalje streljalo. V tem opravičevanju in v načinu. kako je izvedlo streljanje, tiči nehote težka obtožba vojakov, ki so streljali, oficirja, ki je zapovedoval in zapovednika vojaštva ki ima skrbeti za disciplino, vzgojo iu izvežbanje vojaštva. Vežbalni reglement za peša ko obsega natančne predpise za to kdaj iu kako se sme streljati in u-kazano je. izvrševanje teh predi pisov z največjo skrbnostjo, natančnostjo in vztrajnostjo poduče-vati in vojaštvo izvežbati. ker jt streljanje v vojni najvažnejše in liajodločilnejŠe delo vojaka in se pred sovražnikom izkaže vojaštvo kot neporabno. če v tem ni tem«; ljilo disciplinirano in izvežbano. Po besedilu reglement a je avi-zo 'streljati" za vojaka samo opo zorilo, naj se pripravi na streljanje. nikakor pa še ne sme streljati. marveč ima komandant najprej z jasnimi besedami določiti nadahija povelja mu -trel pride (Nadaljevanje ) na avizo "streljati" takoj počil posamični strel kateremu ><» sledili drugi ulični streli, tudi to ni nikako opravičenje, nego indi-rektna obtožba iu pripozuanje ne zadostne discipline. Zgodi se dostikrat, da poči po samezen strel po avizu "streljati* če ima vojak puško pripravljeno za streljanje, ali pri streljanju v salvah, še predno je dano povelj*, "ogenj ". To se umre nervoznem r človeku primeriti, zgodi se pa tu tli lahko brez njegove krivde. Pri količaj discipin rani in i>. vežhani četi tak prezgodnji str«d nič tu* pomeni: o>tali vojaki počakajo mirilo na < "e pa e a |»o-Mr.-Ijanje v salvah brez komanda v posamezno streljanje ali če se pri " Ki'izeltV.ier" lie tla bi bil dan «" i.i tja v en dan strelja, po teui je to dokaz, da dotično vojaštvo ni disi-ipliniraiio in izvežbano. Poslane«- Maekhl: Ftrujeno! I "trnje-no ' I tru.jenos* -e jmč n>- more navajati. To bi bilo lepo. taKo čeje opravičevati z utrujenostjo! Takti vojaštvo je za bolje izvež-banega nasprotnika žrtev, ki si ne more-pomoči, je neporabno pred sovražnikom, poveljnik ga n iua v oblasti ii. ne more streljanja smo Ireno voditi. Ce tudi nečem dvomiti, da jf na avizo "strel jati* bil takoj spro žcu posamič' u strel, kateremu so sledili še drugi streli, to vendar ne opravičuje zapovedujočega o-fieirja, kajti na posam čili strel bi bil moral takoj zapovedati *"stre-Ijanje vstaviti" saj še ni bil označil cilja in bi bil moral vedeti, da mora to storit;, ker tako ukazuje reglement. Ako bi se bil ofie r držal regle-mr-pa, in če b; bil pogledal na cilj, razvnelo to krvoločnost in neusuii ljenost. ki je v.-iake napotila, da so posireljaii bežoče ljudi, ki se niso m«>gli braniti. Poslanec Marckhl: In ii Belgij,-i s«, iakt> dobri dečki! Dn.gi.če bi se bil«» Ljubljančanom Kandidat brez govora. še slabše godilo! Pozneje b«»dete v w»sliingtami. je prišel k ujemi slišali, kako d-bri dečki so to. Po- M'*k ''^nikarski poročevalec te London, Anglija. 11. sept. —. Ko se je izdelovalce avtomobilov Henry mudil preti kratkim njemu r slušajte sttlbo vojaškega str«»kov- ^'P^šal. v kako kampanjo bo njaka iu nikar ne govorite vines P»'šel kot kandidat za senatorja. Posl. Marckhl: Zmašilo jc to. "Nobene kampanje", je To je zmašilo * 1/ wike besede v*.- vrniI Kord. **Ako me hoče narod haja jasno. <..aj e pisatelj strokov- »««*ti v senatu. l»o to za me abso-njak prve \r-te! — < Poslanec• bitna in nevplivana zahteva. Ka-Marckhl: (><1 vas je slabo informi- sem že prej rekel, ne boin ran. Seveda! trošil niti centa za svojo izvolitev. Pozornost vzbuja popolno pre Tudi ne bom govoril. Nisem videl ziranje pred p-o v od strani oficir nobenega profesjonaliiega policija in vojaštva. Noposredno zadeva ka niti iz Michig^na. niti iz Wasii-glav na krivda oficirja, posredna a ingtona. Iu ako «leiaj«» za m »ne morila t. žja p'dkovuega zapo- kak«» kampanjo iu trosijo tleuar. ved n i ka. ki je diseipliniranje in se jim ni treba obračati na mene. izvežbanje vojaštva za streljanje _ kakor sem rekel sem rekel popustil ';:ko zanemariti, da je to prej — za povračilo. In kakor ve-kar se je zgotiilo. b io sploh mt,go- st,._ , " Pm stiskae, kadar se gre za to. via se trosi denar**. Senator za Michigan nočem biti toliko časa- dokler me ne želi n;i-rod tako zelo, da od mene abs<>» lin no zahteva in pokaže to zah • e vo navzlic temu. tla ne delam nikake kampanje. Imam drugo tlelo pred seboj, ki mi bo vzelo 211 let. ako bom živel tako dolgo, tla ga dovršim. ** Na vprašanje, ako misli, da bo izvoljen, je oil vrnil: "To prepustim volilcem Michi-gana. V resnici na to niti ne nii-sJim". bile vročene ostalim, da pritisnejo nanj pečat. No. sir."' KOLEDARJI! Veliki stenski koledarji so tu. Malo je prezgodaj, ali vendar bolje. kakor pa ako bi bili prepozno, kar sem jih imel že zadnjih par 'et. To leto sem naročil 10.000 koledarjev. katere že imam pri roki ter jih lahko takoj pošljem na o-g!ed vsakemu, kateri ga bo naroči!. Koledarji so veliki 20X27"( palcev in so 12 strani ter imajo velike razločne? številke; nedelje iu prazniki s«» rdeče barve. Slika predstavlja "OD ZIBKL1 D«> '"iROBA"., izdelana je v ta na-tiren. tla kaže poslujočo trgovintt v \>eh strokah in poKl«>vanjUi: izdelana j** t»d umetnika in stane par >to dolarjev. Koledarji so po-o«|- trebili za v-ako hiš> Razum-* se da jih «lo!»c «lomači <«1 jemalci za-itonj. drogi pa zunaj «"Icveilanda morajo poslati z-1 v takega 2'Je v tiamkah. ker kole«lar stane 1 o' iu poštnina . > k upa j - I*". To jc ii:».;- b J . Posl. MaicKlil: V:is zadene glavna krivila, ker ste pustili tako dai<-e priti. V: ste krivi. Ne go vo:!,- vmes. S i e - * i* pa je najbolje in- t«lgovarjati na vaše opomnje ke.- ne spadajti k stvari, i Posl Marckhl: (Jottivo!; (iotovo! Torej priznavate, tla ne spadajo k stvari. Veseh.st. Posl. Marckhl Uotovo spadajo k stvari. Doka zal Vam bom to. •11/ na z v -emi st rt^k i. ker sem jiii naroči 1 •» i^t«"*. drug-ače j«* v k i vredei )>abk< p.m te i aH vee . ne »dlašaj te pre d«d ziuu bo -Ui »še ptišiijai v. j«. \ >ako n- ;•! v ; dneh in bom VI >t lil n i tnučm tlat knjig«.. K.l <»r lit bi [»r ■Jel 1 \ o'a >iit> po n. i • willl iia; s. k ion !;l out. K, / | jO " ni- Ii ICO. Z.i iiii b«' /.u pošil. jalev : isto! ikt> <1" tic tudi oni moj i 1'djeiiialci. k :i t t* f i .-»■» -e prt velili iz ■ ! flaml.i. j loiljejo le / a p«»>! i UHO. Vsikd ir i>ni- -iii za n;.taii'-< •ii n. isb»V. Kadar (Pride še.) Žetev na bojišču. Pariz, Francija. 11. sept. — Kakor ji1 Clemenceau naznanil v poslanski zbornici, je žetev, ki se je •i. septembra pričela v nanovo zavzetem in zapuščenem ozemlju ob Aisni. skoro končana. Dve armadi sta poželi 35 tisoč akrov; na polju, ki meri 6000 akrov, pu pridelki š<* stoje. Za to je bilo treba več kot 8000 delavcev in 11 tisoč konJ! il4 koscev in vezaleev. dobite koledarje, pokažite nt priporočite jih Tudi drugim iu takoj pišite po druge na ANTON C UDI NA. 6127 St. < lair Ave.. Oevclaiid, O. (::x 2')-fc>, 5&12-9) kamor je hote! streljati, bi bil tu-eilj. kamor bo streljati, tudi raz.'cli videl, da je imel pred sabo sa-daljo, po kateri je postaviti rav- ,no umikajoče se in brežeče ljud- ter i nila in končno tudi način strelja-'stv° in opustil bi bil streljanje."- nja, ali v sal potem pa izrekli smrtno obsodbo,'Salva se odda na zaro določeno po Tako postopanje je moralo ime-1 velje. Posamezno rse začne str»e-'el umikajoče in bežeče ljudi Einzelferer." označiti kot cilj. , Dokler ni dano to povelje, ne' ?tara Skušnja se ne bi pojavil iz nobenega dm (gme posami5ni vojak streljati. ,"^izobraženi člov_ ....... . . Izjeme veljajo samo za izolirane yoJocnostl se roparsko zverino, ne Nek boljševiški vojak je rekel !vojake v gotovih slučajih v var- ►alvali ali posamezno. zak*i »"»ral bi biti barbar brez ve- pri soaJ„,eipju jn ^drobljenja h na zaro določeno po- stl 111 človeškega čuta. če bi bil --—=---—:—— nežno /se ti za posledico, da se je začel ka- jljati na zapoved '"Ei zati proti boljševikom odpor. k:.l nftl.1(1I> ni fUnn u se ne bi poj gega vzroka Nek boljš« da bo ta boljševiška strahovlada^;-"^^^ na';traži7td. Oficir- cnakih 1iudi- Samo tako si je tol uničila ves socjalizem v Rusiji m;^ -n vojaki se y Ljubljani pri stre. maciti, da je že avizo "streljati" ▼drgnite Ukoj a Dr. Rlcbter-Jeva je, da surovi. PAIN-EXPELLER neizobraženi človek prekaša v kr- v rabi ž« sciet pri »lowmkib družinah in pra kot posamičn k. pač pa v družbi : Jedino pravi s varstveno znamko flidr* 3>. ■ sSc. ▼ lekarnah in naravnost «d F. AD. RICHTER * CO. U-M WubloftM Strast. New YWt R %. na celem svetu. h j an ju bežečih ljudi, ki se niso Jaz nisem tega ninenja. toda mogli braniti, niso brigali za vež-vidim, da ta terorizem goni ru- balni reglement in njegove pred-skt narod y obup. Ipi^e 0fieir n- da)1 predpisaniIl po. Zdi se mi, kakor bi prišel nazaj velj po avizu Streljati", moštvo - * 1 t - . . . 1.1 « ' L1 aiivijuii , mum.u zniški postaji izvedel za vzrok, za- \r P^kla seboj nnem ves je na da je bilo dano povelj€ kaj je padla Kajdukova jeza na eas oesede nekega briljantnega - — - --mene. nedolžno glavo. 400 kon- ruskega odvetnika, ki je rekel: stadtskih mornarjev, ki so bili )>oslani pridi severu, ker so se let- , Einzelfeuer" svojevoljno začelo in nadaljevalo s streljanjem. I Za to preziranje predpisov od ski vojaki uprli, ker se jim je do- ne živcev, volilo samo četrt funta kruha na dan. Dva voditelja upornikov sta povedala Kajduku, da je najboljše zanj. ;.ko zgrabi upornika in jih "v 30 minutah spravi pod — zemljo". Takoj sta bila vstrelje-na. r Frvi zatem sem bil jaz v njegovih rokah. Skoro bi bil že zaprt, ko so drugi mornarji obkolili — Pripovedujte mi o Ameriki Neprenehoma me zabavajte, <3a strani oficirja iu moštva si je m0. ___'goče misliti samo dva vzroka: Ali so oficir in vojaki poznali predpi-jg^m POBioMe svoje zmb)« se iu jih niso hoteli izpolniti; v 1 naravoslovju. tj,IU siUl"aju so brez discipline; ali Karara nam daje ran oso rustlln. • pa oficir in vojaki sploh niso po- kiiterlml je moso^ rrtravttt razue bo- znali predpisov ali samo površno kvrtt. Jaz Imam v zi'ogl ter razpošl- p,,tein so slabo vzgojeni, neizuče-ljam raznovrstne mihe rastlin«, cvetj«, ui j neiZVežbani. Jagode In korenine. Mbe. fek izvirajo »t. „„ , , , , « vst b delov sveta. PiSite i o moj lm?/. ^ enem" kakor r drugem sluca-piučnt cenik. Knjiga "Mali donafi J" zadene glavna krivda oficirja zdravnik**, ki stane samo 23 centov, in zapovednika polka, zakaj oficir njegov voz. vanj streljali iu ga j obSirno opisuje veliko Število rastlin mora na vsak način poznati regle-skoro zadeli. Iz ujetniškega voza! hi daje nasvet, za katere bolezni in ka- meut in se po njem ravnati, za-sem gledal upornike in letske vo- ko se naj rabijo. Ne odlagajte. naroČite povediiik polka pa ima dolžnost jake, ki so bili naglo poklicani. ukoJ ^^ ^ZDIR. temeljite izvežbati oficirje in mo- da obkolijo mornarje. Letom sta ^ q^ ^ fj^ "HI fita. štvo. poveljevala dva Nemca v civilu.__J_ fifw ¥«fc, N, X, Kar se tiče opravicenja, da je AH ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede oa to, kako dolgo In ne osi raje ■eot to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k —1. Vnl vam b« vato zdravje. Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj /as ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jmz sem v Pittsburghu najb« ljši Bpedjaliat za moške In sem nastanjen te mnogo tet Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj ca X-iarka, s katerimi morem videti skozi vas, kakor škodi steklo. T m s m svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih ln lmortl ranih zdravlL Ne bodite baje« in pridite k meal kot k prijatelja Govorim v vafiem Jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za vas storiti. Imam Erlichov sloviti 608 aa krvne bolesni ia ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ondravii sem tisoče slučajev oslabelosti, kotne bolezni, revmatlzma, felodčne la Jetrne boteml. stenje, mosole ln vse kronlCne boli—i. Prof. Dr."lL *G. BAER, «11 Wl'lHHm 81, PITTSBUBUa PA. nasproti potta. W AtNO—Odra« te te prloert s seboj. 1 ra je poznaim vsakemu v Evropi. Zahteve tej uri bile tako velike, mo stt»ril| vse. da muo jih kaj dobili. Slednjič smo jih nekaj dobili. Ta sistetn Roseopfove patentirane ure je t"udt»vita ura. Vsakdo, ki j<» je videl v Kvropi. jmzna njeno vretlnost Menda ni nolH'iie ure. ki hi lako zadovoljila jludi kak«»r sistem Kosco',»f»*-vt-pi imtenta in K«»tt»v<» z**lo dobro t\rf,\ eas. Ne pride tako naglo iz reda: tra.ia <-elo življenje: je lep <|tomin, kolikor t"asu traja. Tutll aki» plaeute $"J."».«Hi. lie umrete iti holjše ure. Želiuio. da losehua »-ena. Vredna $2.1.00 ln še ve»": priložimo za nekaj ea^i brezplačno 1"» predmetov, ki so s.&f-, raj narisani. Ti predmeti so: 1. I*ozlaČen žepni nož: i verižica za kljut'v in iNrtile opeuer: ::. dozo za cigarete: 4. kombinacija can opener, brusilo za nož fin kladivo: 5. nož /.a cigare: •». brusilni Jermen : 7. brivsko orodje: glavnik; !*. |jas za denar: 10. fouutaiii |»eij: 11. brivske škarje: VI. tohat'nik : 13. izvr-t- 1 na britev: 14. usnjata denarnica: 15. zažigalec za cigare in gorljivi plin. Teh 15 predmetov poPIjem<» z vsak«» kupljenti nrt» /.a>ft>iij samo u«*k:ij "■as«. Sauio eno narttčih* za vsako t»^*l»o. Vsak pre«lmet jamčimo kot uro sauio. l'tr;ijitt> nam -aino .-enti^ za pošiljaino stroške. Znesek *»f5 placate po jtrt-jenin «'. «». t». I*o«kušajte ur». in potdane predmete en teden. Pokažite jih svojim prijateljem. Ako blaza ne marate. vrnemo denar. Prepričani pa smo. tla bo vsak zadovoljen z uro iu tlarilL Nartičite sistem Ro»«eopfovega patenta in dobili 1 »odete takoj zastonj 15 predmetov. Ponudba za proste pmlmete bo vsak i^s preklicana in morebiti itodeie prepozni, ako takoj ne naročite. * LMON MAIL OIDEB CO, Depw ZZ$, 171« W. Soperur 8t, Chkage, DL tzi '......' ALAS X VKODX 13. SEPT. 1:118 SLOV. DEUVSKA Ustanovljena do« 16. iTguta PODPORNA ZVEZA Inkorportauia 22- april« 1909 v državi Pm' Sedež: Johnstown, Pa. iL&Tia URADNIMI« IVAH PROSTOR, 1098 Norwood H'l, Podpredsednik : JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Boc: 118, W« •lani tajnik: BLAŽ NOVAK. Main 8t, Jotmatowo, Pa. 1. Tam. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Ml itn St. Johnstowm. Fa. Pom. tajnik: ANDREJ V ID RICH, 20 Main Street, Conemauafc. Fa« "TJ"1*: JOSIP ŽELE. «602 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. blagajnik; ANTON HOČRVAR, R. T. D. 2. Box 28 Bridgeport, NADZORNI ODBOR f ' aadaor. odbora: JOSIP PETCRNKL, Box 90, Willed. PL 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, ll-'S Fa by a d jfšr., City View, N. S. Pttrctrarffe, Pa. I. nadaorrvik: IVAN RROtRLJ. 88S R. It7th BU Cleveland. Okie, X r POROTNI ODBOR: porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Bor TI, L porotnik: FRANC TKROPClč, R. F. D. 8. Box 14d, Fort Smttfc, Azft. L porotnik: JOSIP GOLOB. 191« So. 14th St. BprlngOeld, m. VRHOVNI ZDRAVNIKI ____ ___ Dt. 9IOUP RRAHBK, 848 R Ohio St, Pittaburdu Pa« Glavni arad: «14 Mala St, Joimctawn. Pa. r URADNO GLASILO 2 " 7 7 "•LAB NARODA*. «a Oortlandt Street New Tar| €8Ife Oenjm drultva, odroma njih uradniki, so uljodno profieaL peUJaM Va« dopise naravnost na glarnego tajnika in nikogar drugega. Denar aaj se pošlje edino potom Pofitnlh, Expretnlh. all Bančnih denarnih nakazo ic. nikakor pa ns potom privatnih Čekov. Nakaznice naj s« un slov) Ju Jo: Blaž Norsk. Tittk> TrusC »V C mi ran te«* Co. in tako naslovljene poiiljajo s meeečnim poročilom na naslov gl. tajala. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poroOllh glavnega tajnika kaka pomanjkljivo««, naj to nemudoma namenijo urada gls vasgi cajnika. da se r prihodnje popravL Magdalenina kita Francoski spisal JEAN EAMEATJ. •J J ^ {Nadaljevanj«. i Laroijue je stopil i/, koče ter hotel zapre;i /.u vrata. Oiikaj. — jaz grein s teboj — je r-ke! Euiile. — še! je za jiji.ii. ne (bi l»i rekel Lc;ik<> besedo. — \' pr-ih »ra tiščalo iti v pljučih iuu je pi^kah c. ko ,ie sopel. — Kako en* »u ilan» > — j«- rekel Lariupie -koraj boječe, -v. Ali boš šel še '»lj približal. — Dt^pela sta na vijuirasto pot. — Ti «rreš torej z menoj; — Da. ' ' ': . ; ' - * v — V Aigues Vi ves t i * » — Ne. ~ > X — Kaj zlodja ;a iščeš tukaj okoli? — To — je oiUrnil Emile z zamolklim glasom, planil na tihotapca. zgrabil ga je z levico, z desnico mu le pa zarlnrl nož do ročaja v goltanee. — Tirka j inriš. psoglc vee! — je hroptl. — Boš že vsaj prej umrl kakor jaz. Zatem mu je potegnil nož iz strašne rane. začel mu je rezati o-braz, prebodel mu je lica ter mu izdrl t>či. iu pri tem je ueprestano mrmral: » — Na. tukaj imaš psoglavee! V ' Laroque se je branil. Hotel je zakričali, toda na mestu glasu se mu je vdrla kri iz ust. Padel je kraj ee^te. Iz prsi mu je prihajalo zamolklo grgranja. Telo se je š^ parkrat streslo, potem pa ni Emile ničesar več videl in r.ičesar slišal. Ves zadovoljen se je vrnil domov ter vjeselo pogledoval proti /.vezdam. Ko je stal pred svetilko, je opazil, da je njegova suknja krvava. Spomnil se je, da je napravil nekaj, čemur pravi policija zločin. Preoblekel se je in vzel rovnico. Sel je v goščavo, kjer je pod debelo skalo zakopal nož in, krvavo obleko. Ko je donkonča* svoje delo, se mu je zdelo, da je v grmovju ne kaj zašumelo. Ali ga je morda kdo opazoval? Toda on se ni več brigal. Vrnil se je domov, zaprl vrata, legel na posteljo ter mirno zaspal do jut&. Drugo poglavje. Medtem sta bila pa Silvere in Jakobina neizmerno srečna. Bilo je šestega junija ob pol ene opoldne ko je privedel abbe Hordes svojega mladega prijatelja v samostan ter ga peljal v »prejemnico. Ko ga je opazila Jakobina je prebledela v veselem presenečenju. — — Tukaj sem ti pripeljat zaročenca — je rekel stric. Ljubim a sta se le gledala in nista mogla izpregovoriti nobene besede. — Poljubita se vendar, če že ne moreta govoriti — je svetoval pametni able. Stala sta še veduo kot okameuela, dočiui sta se njune roke nehote našle. — Ali je res? — je vprašala slednjič deklica. — Vi moj zaročene. Silvere? — lu ti mL to poveš, stric? — O, bojim se. da je v** skupaj le san! — To niso sanje. Jakobina. to je resnica, sedaj se sineva ljubiti. — Po i-'-z uc^.v.jah ji je poljubil roko. — Xo. zabava se je že začela. — Le nadaljujta. le nadaljujla! Jaf imam-še pri urednici malo opravka. Veseli stric j" pustil ljubimca sama v obednici. SHvere je začel pripovedovati Jakobini vse. kar »e je zgodilo: kako je odvedel slap v staro strugo, kako je bil abbe jezen in kako s« je slednjič potolažil. — Kako lepo je. da se zopet vidiva po tako dolgi ločitvi. — Štiriintrideset dni je bilo — je zavzdihnil. — In ravno toliko noči: — je pripomnila ona. — Povesila sta gle ia kot da bi hotela dobiti nadomestilo za dolge ure osamljenosti. Tedaj je pa prišel zopet abbe. — No. zdaj p« le vstani in se odpravi — je rekel svoji nečakinji. — Ali imam danes prosto? — Seveda imaš. — Do večera? Finska kraljica. Anglija, 11. sept. — Neko poročilo na Exchange Telegraph iz Kodanja pravi, da je bešfci princ Friderik Karol, ki je poročen z najmlajšo sestro nemškega cesarja, izjavil, da je pripravljen sprejeti finsko krono. Princ je sedaj na obisku na Finskem. kjer ga spremlja močna straža, ter se posvetuje s političnimi voditelji raznih strank. Finski deželni zbor se bo sešel 26. septembra ter bo izvolil svojega kralja. I Vel,; FRANKA ROSTOHAR. do- Ji. i Hrvatskega, ki se j** naltr jal do konca januarja letos v I/en ver ju, t'olc. Prosim cenjene iitatelje "Glasa Naroda ", če kdo ve. kje se nahaja da mi javi njegov naslov, ali naj *e oa sam oglasi, ker poročati mul imam nekaj važuega iz starci'; kraja. — John Cesaree. Box 71. Mitskegon Heights. Mieh. PROŠNJA K FARMEBJEM. Spodaj podpisani prosim vse slovenske farmerje okoli Kve-Ictha Gilbert a in Virginije. Minn. Meni se je -zgubila krava/22. avgusta. Pozna se jo lahko, je rdeče ii» {belo pisana, brez rog. srednje velikosti. stara okoli pet let. Kdor bi kaj slišal o njej ali jo sam kje vi i del. prosim, da mi naznani, rade-j volje mu povrnem stroške. Moj naslov: Anton Kaline, Box 17-J. * F, velet h. Minn. Želim zvedeti za brata moje pokojne ž^ne ANDREJA * PRTIH*". doma iz Rakeka na Notranjskem. Pred več ča.>om je bival v Seattle, Wash. Poročati mu imam zelo važne stvari o njegovi umrli sestri. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da ni> ga naznani. še ljubše mi pa bo, ako se sam javi svojemu svaku: Tony Dreuik, 7-J5 Penn Ave., Johnstown, Pa. (13-16—9) Iščem v italjanskenu francoskem ali ruskem ujetništvu svoja dva siua FRANCETA in JANEZA ŠUSTER. doma iz Komenda pri Kamniku Živela sta v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Prosim rojake v raznih ujetnaštvih; če kdo kaj ve. da mi javi, ker bi l'jima rad kaj pomagal. Za n-slugo se že vnaprej zahvaljujem in tudi primerno nagrado mu bom dal. — Frank Siister (krojač), 53ol St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. I*. S. America. (12-25—!il) NAZNANILO. Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. JANKO PLEŠK0 ter pobiral naročnino, zato ga rojakom toplo priporočimo. Po prvem oktobru ne bo nihče prejemal lista. a!:o ni naročnino vnaprej plačal. To zaliteva od nas novi zakon. Upravništvo Glasa Naroda. Rad bi zvedel za svojega prijatelja ANTONA ŠTEFANČIČ. po domače Skrljev iz Jablanice na Notranjsken«. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zi njegov naslov. da mi ga naznani, ali naj se m* pa sam oglasi. — Anion Harvatin P. O. Point Marion, Fayette Co., Pa. (i:J-14—«»> Kje je MATIJA SMOLC? Doma je iz Dragatuša št. 5 pri Črnomlju na Dolenjskem. V novembru 1917 se je nahajal v Leadville. Colo., potem je pa odšel v p rein ogo rove v državi Colorado Za njegov sedanji naslov bi rad izvede! Joe Mmicb. A. V. S. «'o., Leadville. Colo. Cenjeni rojaki v Colorado so vljudno prošeni, da mi sporoce njegov sedanji naslov, ako pa slučajno sam ta oglas čita. naj se zglasi na gori navedeni naslov. Joe Masich. Rad bi izvede! za naslov svojega prijatelja MAT. TUREK, nu-doniače Lavric iz Lažne, fara llinje pri Žužemberku na Dolenjskem. Kdor izmed rojakov ve aa njegov naslov, naj mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker sporočati mu imam nekaj važnega. — Joe Meglen, Box l'->*_\ Leadville, Colo. 13-16—9) Kje je MARIJA RACE ? Doma je iz Rodi!:a na Primorskem. Pred 4. leti se je nahajala v Cleve-landu. sedaj se baje nahaja nekje v Chieagi. 111. Ker pa m; ni :man njen naslov, prosim cenj. rojake, da jra mi naznanijo, ali pa naj se sama o^las-i. — Mary Metlika Žvanučič f ix Rodika). 14117 E. 41. St., Cleveland, Ohio. (12-14—9> 644'Penn avenue Pittsburgh, Pa. (Dalje prihodnjič.) ROJAKI. NAROČAJTE EE NA "GLAS NAS O D A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DR&AVAH. Dr. LGRENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK fePECUALIST MOŠKIH BOLEZNI MoJa stroka Je edravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jas sam ie adravim nad 23 let ter Imam skočnje t vseh boleznih in ker wish* slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in »pognati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno sknSnJo pri zdravljenja moških bolezni Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odladajte, ampak pridite Hm- mJa Jas ozdravim sastmpljeno krt, maznlje in lise po telesu, bo-lesni v grln, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, ilrčne bolezni, os'abelost, bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah ln ielodco, rmenleo, revmatlzem, katar, zlato Silo, navdnho Itd. Uradne ure se: V ponedeljkih, rredah in petkih od 0. ari sjutraj do 6. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. are ajutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne. — Po poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drogi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko ie la starega kraja, aato vas laJj« zdravim, ker vas Voditelji naše velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. > In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da im amo od tega varčevanja ▼ prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. \ r < i * i Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zasluzite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Stedite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.20 BUY W. S. S. Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: Ni dovoljrrazlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boH. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. . Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevatL Ce štedite in kupuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. 1 MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBIL* ?0 VOJNO. Toda ali sto ie pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBIU? " - - Hitrost zmage je odvisna od tega, kako zna* varčevati in talko znam varčevati jas ter podpirati vlsido v finančnem osirn ^ , Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — _ ' tT- ' ~ Ali izpolnjujete tako vestno svojo'nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? ^^ Nekdo je rekel: Ce bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa aaino posodili, ter bi ga lahko 6oMi*asaj, kadarkoli bi hoteli. - - - i