Fošhrfna plačana t gflfovfnf. Leto XI«, št. 105 Ljubljana, četrtek 8. maja lfjl Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 23.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. TelefoS it 3122, 3123, 3124. 3123 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — TelefoD št. 3122. 3123t 3124, 3125, 3126. fcseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Pred otvoritvijo 59. zasedanja sveta D, N. Obsežen dnevni red zasedanja - Odgoditev pogajanj razorožitvene konference do jeseni London, 7. maša. AA. V ponedeljek se prične v Ženevi 59. zasedanje Sveta Lise .narod-ov. Na dnevnem redu bodo večinoma načelna vprašanja. Med drugim se bo razpravljalo o poročilih raznih komisij, o konferenci za carinsko premirje in o predlagamli izpnememibi statuta Lige narodov, ki naj se spravi v sklad z določbami Kelloggovega pakta. Končno bo Svet tudli razpravljali o vprašanju finančne podpore državam, ki bi bile v .nevarnosti pred invazijo. Drie 3. junija se sestane v Ženevi na (izredno zasedanje komisija za koloini-jalne mandate, ki bo razpravljala o angleškem poročilu. Ženeva, 7. maja. s. Odgoditev ženevskih razorožitve rtih pogajanj na pozno jesen, se more sedaj smatrati za končno veljavno. Razgovori predsednika raizorožitvenega odbora Laoudona z v Ženevi navzočimi zastopniki varnostnega odbora, so z majhnimi izjemami potrdili mišljenje, da vlade, ki so zasto- pane v razorožitveniem odiboru, ne kažejo nobene pripravljenosti tako kratek čas po londonski razorožitve ni konferenci, pričeti z novimi razorožiitvenianii pogajanji. Zastopniki nemške vlade so izrazili načelne pomisleke proti ponovni odgo-dliitvi razorožit vernih pogajam ter so opozarjali na to, da bi se moglo ne glle-de na še manjkajoči sporazum med Francijo in Italijo, pospešiti vsaj še nerešena vprašanja razorožitve na kopnem, vendar pa niso odločno vztrajali na sklicanju razorožitvenega odbora. Laoudon bo sedajj obvestil o jesenskem zasedanju vse države, ki pripadajo razorožit venemiu odboru. S tem se prepu šča septemberski plenarni seji Lige narodov določitev datuma sklicanja razorožitvenega odboira, kar bo docela odvisno od poteka 'borb, ki jih treba pričakovati na septembrskem 'zasedanju Lige narodov. Republikansko gibanje v Španiji Konservativni poslanec poziva kralja naj odstopi - Nadaljevanje dijaških nemirov Madrid, 7. maja. s. Vplivni bivši konservativni poslanec Gssario Gallarde je imel včeraj v khubu »Atheneum« predavanje o diktaturi, katero je zaključil z izjavo, da smatra z oziirom na sedanji položaj, odstop kralja za brezpogojno potrebo, čeprav je on monarhist, kar bo tudi ostal. Profesor Unamuno, ki ga je vlada pozvala, naj se vrne v Salamanlko, se temu pozivni ni odzval. Te dni bi se morala vršiti predstava njegove gledališke igre. Govori se, da bo vlada prepovedala to predstavo. Dijaška stavka in izgredi po posa- meznih mestih se še vedno nadaljujejo, kljub odločnemu nastopanju policije. Vladi generala Berenguerja naklonjeni časopisi javljajo, da ne odgovarjajo resnici vesti nekaterih listov, da je pričakovati v kratkem izpremembe režima in da bo prevzela namesto sedanje vlade poste nova, ki bi bila liberalno republikansko usmerjena. Kljub tem vestem pa se trdovratno vzdržujejo vesta, da je v kratkem pričakovati velikih izprememib v Španiji in )da bi bilo celo mogoče oiklicanje republike, ker se je jel nagibati del častniškega Zbora k republikancem. Gandija prepeljejo v Anglijo Protestna zborovanja indijskih trgovcev - Neresnične vesti o nepokorščini indijskih čet London, 7. maia, s. Kakor se govori, namerava angleška vlada prepeljati Gandija na Angleško. Vlada ima pravico prepeljati na Angleško one osebe, čijih življenje v ječi bi bilo zaradi velike vročine ogroženo. London, 7. maja. g. V raznih krajih Indije je danes prišlo do resnih nemirov, tako, da je policija zopet morala rabiti orožje. Najresnejši so bili nemiri v kraju Ranagat, ki leži 60 km od! Kalkute. Bombav, 7. maia. s. Na zborovanju zastopnikov 14 najvažnejših indijskih trgovskih organizacij, je bila sprejeta resoluaiia, v kateri se protestira proti internaciji Ga:idija. Obenem se energično pozivlje indijska zbornica trgovcev, naj umakne svoje zastopnike iz bambayske vlade. London, 7. maia AA. »Reuter« javlja: Ofi-ciielno se kategorično demantirajo vse vesti, da bi bil povodom nemirov v Indiji Mahradska bataljon lahke pehote odrekel pokorščino. Ravno tako se demantirajo vesti, da bi bila policija v Benaresu odrekla pokorščino. London, 7. maja. AA. Na vprašanje glede na položaj v Indiji je tajnik za Indijo Wedwood Benn prečita! na današnii seji številne brzojavke, ki so dospele iz Indije. V Lahori je množica napadla evropskega narednika, ki je korakal z oddelkom vojakov po cesti. Vojaštvo je bilo prisiljeno streljati in je ranilo 15 oseb. Mesto je sedaj mirno. Po drugi brzojavki je bila policija prisiljena streljati na množico 500 prostovoljcev, ki so vdrli na železniško postajo. Iz Bengala poročajo, da je bilo davi v Hoogliju in v Howrahu vse mirno. V Chi-tagongu so bili ubiti 4 demonstranti. Benn je izjavil, da se nanaša to poročlo na nemire, ki so izbruhnili tamkaj pred par dnevi. Po najnovejšem poročilu iz Bombava, je položaj v Indiji v splošnem miren. Veliki shod v Bombayu je potekel popolnoma mirno. Dan žalovanja je pričel v ponedetjek in se nadaljeval v torek. Na ozemlju, kjer se nahajajo mlini, dela 44 mlinov. Čete so v stalni pripravljenosti. V Suratu je mirno in nekaj prodajaln je odprtih. Iz Burme poročajo, da ni bilo v ponedeljek in v torek nemirov. Končno je Benn izjav:!, da ni prejel še potrdila o potresu v Burmi. Ostavka guvernerjev Besarabije in Erfleljske Besarabski guverner Moldovan je bil baje med vojno dezerter; Erdelj-ski guverner Dubrescu pa je obtožen zaradi korupcije Bukarešta, 7. maia. p. Tu je izzvala veliko senzacijo d emisij a guvernerjev dveh največjih in najvažnejših rumunskih pokrajin in sicer guvernerja Besarabije Moldo-vana ter guvernerja Erdeliske Dubresca. Ostavka Moldovana je v zvezi z obtožbo ki je izšla iz vojaških krogov, da je bil v času voine dezerter, zaradi česar so vsi generali in vodilni krogi rumunske vojske odklonili, da bi sodelovali z njim Dri proslav! 10 letnice zedanjenja Besarabžje z Rumunijo. Guverner Dubrescu pa je podal svolo ostavko zaradi spora z ministrstvom za kmetijstvo. Bil je namreč obdolžen, da Se svoječasno kot državni podtajnik v tem miristrstvu izdajal nezakonite koncesije svojim prijateljem trgovcem. Javnost zelo nestrpno pričakuje imenovanja novih guvernerjev. Imenutiejo se že številni kandidati, vendar pa še ni gotovo, kateri od njih bo imenovan. Maršal Joffre hudo obolel Partz, 7. maja. h. Maršal Joffre je težko obolel. Po njegovem povratku ;"z južne Francije, so ga morali iz vlaka nesti v avtomobil. Joffre je 78 let star. Henderson se sestane . z Briandom Varh, 7. maja. AA. Henderson se bo na svojem potovanju v Ženevo na zasedanje Sveta Društva narodov sestal v petek v Parizu z Briandom. Briand odpotuje v Ženevo v nedeljo. Razpust kanadske zbornice Ottava, 7. maja. AA. V kratkem bo raapiušSea kanadski parlament. Splošne volitve bodo v jeseni . Revizija madžarsko-čsl. trgovinske pogodbe Praga, 7. maja. g. Odgovor madžarske vlade na poziv češkoslovaške vlade, naj bi se zastopniki obeh držav z ozirom na pripravljalne ukrepe glede agrarnih carin sestali k pogajanjem glede revizije .trgovinske pogodbe, je prispel v Prago. Madžarska je vzela češkoslovaško sporočilo na znanje ter je izjavila, da je pripravljena v svrho uveljavljenja teh carinskih izpre-memb pogajati se o reviziji sedanje trgovinske pogodbe, da se prepreči odpoved te pogodbe. Madžarska vlada je izjavila svojo pripravljenost, pričeti pogajanja še koncem maja v Pragi ali v Budimpešti. Ob tej priliki bo Madžarska mogoče tudi načela vprašanje revizije posameznih industrijskih carin. TORNADO PORUŠIL VEČ STO HIŠ Elementarne katastrofe v Severni Ameriki - čudežna rešitev šolske dece — žalostna usoda farmerske družine Dalias, 7, maja. $d. Južne pokrajine države Te.\as je obiskal zopet strahovit tornado, ki je divjal s tako silovito silo, kakršne prebivalci že davno ne pomn#o. Vihar, ki je pridivjal povsem nepričakovano, je v neki j minutah uničil več sto farm in jih i.premeni! v puste razvaline. Porušil je tudi trgovski okraj v mestu Nainarro. Tu je pripisovati le srečnemu naključju, da ni pod razvalinami deške šole, ki ji je tornado odnesel streho in pomušil prvo nadstropja, našlo smrt več sto otrok, ki so se v poslednjem hipu zatekli v šolske kleti in pritličje. Po vesteh, ki so jih prejeli dosedaj iz Nanarra, je tornado zahteval okoli 50 smrtnih žrtev, večinoma trgovcev, ki so ostali pokopani pod razvalinami svojih hiš. Nič manj strašno ni gospodaril tornado v mestecu Prost, 'kjer so dosedaj izkopali izpod razvalin 30 trupel in nad 100 težko ranjenih oseb. Po pripovedovanju prebivalstva sta diivjalla nad Fro-stom v presledku 15 mamut kar dva tornada, kij sta rušila hiše in podirala drevje, kakor igračke. V pokrajini Karnes je tornado ubil 29 oseb, 65 pa hudo ran.il. Porušil je farmarsko hišo, v kateri je bilo baš pri večerji 9 oseb. Strop nad jedilnico se je vdrl, ter je pri tem ubilo 8 oseb. Slič-nii primeri so se odigrallii tudi na mnogih drugih mehiških farmah. Škodo, povzročeno po tornadu, cenijo na več milijonov dolarjev ter jo zaenkrat še ni mogoče točno ugotoviti. Vlada je poslala v nesrečne pokrajine večie oddelke vojaštva in sanitetna letala, ki so prinesla prebivalstvu prvo zdravrarško pomoč. Po dosedarmh ugotovitvah je zahteval vihar nad 80 smrtni 3h žrtev, poleg več sto težko ranie-nih oseb, ki leže v prenapolnjenih bolnicah in zasebnih poslopjih. Newyork, 7. maja. s. Gozdni požari na ozemilju države New Jersev posta-vedno bolj katastrofalni Približno Z00 bivališč je zopet postalo plen poža- 1'™' P'rl gaše"j'u i« Mo ranjenih nad 100 oseb. Položaj je otežkočen zlasti zarada velike vročine zadnjih dni. Poleg tega brjjejo močni vetrovi. Newvork, 7. maja. g. Na vzhodb Ze-dmjemh držav je začel padati toiSko zaželeni dez, tako da so večinama ugasnili gozdni požari. Enajsti dan procesa Zasliševanje Albina Gasparca In Ivana Prpiča — Tudi ta dva obtoženca zanikata krivdo In preklicujeta svoje Izpovedi med preiskavo Beograd, 7. maia p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se ie danes že 11. dan nadaljevala razprava proti članom zagrebške teroristične organizacije. Danes sta bila zaslišana dva obtoženca. Albin Gaspa-rac in Ivan Prp;č. Tudi ta dva sta danes zanikala vsa deiania. ki iu jih dolži obtožnica in ki sta jih v preiskavi večinoma že priznala. obtoženec Albin gasparac 10_]etni trgovski pomočnik, ie nastopal zelo cinično, dočim ie Ivan Prpič. 19-letni dijak prava, ki je iz bogate rodbine in dobro vzgojen, napravil vtis pohlevnejšega človeka. Gasparac ie glede na obtožbo, da le bil član teroristične organizacije, izjavil, da ni bil nikdar v kak; taki organizaciji. Predsednik: Ali se čutite kriveera? Gasparac: Niti najmanj. Predsednik: Ali števili član teroristične organizacije? Gasnarac: Nisem bfl Jn tudi ni obstoiala. Nadalie ie obtoženec izjavil, da nožna Bernardiča samo na videz. Hadžiio in tovariše oa samo površno. Absolutno oporeka. da bi imel kai opraviti s peklenskim strojem, ki bi se imel postaviti v »Jugo-štamipi« v Zagrebu. Predsednik: Morda ste imeli opraviti s »praskalico« kakor vi pravite? Gasnarac: Niti to ne. Predsednik: Ali niste morda delali šal s temi predmeti? Gasparac: Ne liubim takih šal. Nato so se čitali zapisniki o prejšnjih zaslišanjih, v katerih je obtoženec priznal, da ga ie Franekid zagovarjal, naj stopi v organizacijo, ki bi pripravljala demonstracije. Priznal ie takrat tudi. da ie prejel od Franekiča revolver in da ie prenašal peklenski stroi. Vse te svoie prejšnje izpovedi je danes preklical. Prav tako je zanikava!. kar ie izpovedal v konfrontaciji s Franekičem in Paverjem. Ostal ie do konca svojega zaslišanja drzen, tako da ga ie moral predsednik opomniti, naj se zaveda, da se nahaia pred sodiščem. OBTOŽENI IVAN PRPlC je Izjavil, da ni kriv in da se ne čuti krivega. Izpovedal je, da ni bil član nobene organizacije, ki bi se bavila s teroristični- mi dejanji. Na prvem sestanku so bile samo štiri osebe. h Predsednik: Katere? Prpič: liadžija. Mocnai. Franekic In jaz. Predsednik je nato pozval obtoženca, naj pove. kako so potekali dogodki. Prpič je oričel pripovedovati, bil pa je zelo nervozen in razburjen, zaradi česar so mu ponudili čaSo vode. Izpovedal ie, da ni nihče pripravljal atentatov, da zato niso imeli sredstev in da so hoteli samo demonstrirati. O atentatih na posamezne osebe se niso niti razzovarjali. Ljudem take vrste bi se tudi nikdar ne hotel pridružiti. Ni i hovi skupni prijateljski sestanki niso imeli značaia organizacije. Sklenili so samo. da bodo demonstrirali s pomočjo praskalic. Predsednik: Ali poznate učinkovitost ta kih ipraskalic? Prpič: Ne. Predsednik Ali noenate njihovo vsebino? Prnid: Prav tako ne. Jaz sem pravnik in se na to ne razumem. Prnic ie nadalie izpovedal, da se je do-eovarial z ostalimi tovariši samo o tem. kako bi s petardo povzročili demonstraciio proti delu Jugoslovenske čitalnice. Na vsa vprašan i a zagovornikov, državnega tožilca in predsednika ie samo odgovarjal, da ni kriv in da ni bilo nobenih dogovorov o ka kam teroriu. Na koncu ie zanikal, da bi prejemal denar od Begiča in ga izročal dali e za izdelavo in nabavo eksplozivov. Prav tako ie zanikal, da b; prejel od Bezida 9000 Din. nač pa ie priznal, da ie manjše vsote preiel od Hadžiie. Ko so mu pokazali peklenski stroi z Zri-nievca. ie izjavil, da ie pravi. Zatem ie obširno nrioovedoval o sestankih, ki so jih imeli, kako ie bil Hadžiia aretiran in kako ie po njegovi aretaciji skušal z Bernardi-cem Pobegniti. Oioisoval ie svoie potovanje in kako si ie izposoial denar od sorodnikov v posameznih kraiih. dokler ni bil aretiran. O vseh sestankih, ki so jih imeli, ie za-trieval. da so bili povsem privatnega značaja in da ie bil pri delih, ki iih ie izvršil, ood sugestijo Hadžiie. Zanikal ie tudi. da bi sodeloval pri nabavi kabla in nri izdelavi eksplozivov. Priznava samo. da ie sodeloval pri demonstraciiah. S tem ie bila današnja razprava končana ter nadaljevanje napovedano za iutri. Razpadanje čeških fašistov Zanimivosti izza kulis češke strankarske politike — Razkol med Stržibernym in Gajdo — Pred definitivno razsodbo v Gajdovi aferi Praga, 7. maja. h. Precejšnje zanimanje so povzročile v politični javnosti vesti o zadnjih dogodkih v takozvani ligi poslanca Stribernega. Kakor znano, so pri zadnjih i volitvah pod imenom lige skupno nastopili 1 Stfiberny s svojo stranko, tako imenovano radikalno-socijalistično stranko, bivši poslanik dr. Pergler in češkoslovaški fašisti z Gaidom na čelu. Med tem pa so radikalni socijalisti opustili svoje ime ter se sedaj imenujejo enostavno »Liga«. Pod tem imenom so tudi praznovali 1. maj. Fašisti so razcepljeni. Del gre z Ligo, del s češkimi klerikalci, le Gajda vztraja s svojo skupino na popolni samostojnosti fašističnega po-kreta. Med to Gajdovo skupino in stranko Štribrnega se polagoma razvija ljuta borba. Baš te dni se je zgodilo, da je bi'o nekaj fašistov izključenih iz organizacije, ker so nastopih' in govorili na zborovanjih stranke Štribrnega. Podoba je, da se bodo fašisti sami razšli ter se pridružili razaim drugim strankam. Čuje se celo, da je razkol med Štnbernym in Gajdom nastal iz tega vzroka, ker se pričakuje ugodna rešitev Gajdove afere, kar znači, da spor v takozvani »gradski« politiki ni več tako oster, kakor je bil in da Gajda popušča. Na današnji seji parlamentarnega obrambnega odbora je obrambni minister Viškovsky na vprašanje, kako stoji revizija discipinarne-ga postopanja proti Gajdi, odgovoril, ca postopanje še ni končano in da se bo razsodba proglasila brez obširnega ekspozeja. Kdaj bo razglašena, še ni znano. Poljsko-jugoslovenska tiskovna antanta Varšava, 7. maja. AA. »Pat« poroča, da je imelo včeraj udTuženje poljskih novinarjev skupščino, na kateri so bili sprejeti statuti poljsko-jugoslovenske antante tiska. Za predsednika je bil izvoljen urednik Gil-zinski. V upravnem odboru je med drugimi jugoslovenski novinar Mareš, ki je na skupščini govoril o poljsko-jugoslovenskih od-nošajih. Aretacija voditelja sovjetskih muslimanov Varšava, T. maia. p. Sovjetska vfada fe aretirala vrhovne za mtrftijo v sovjetski Rusiji Rifa* Btiu Saveta, najuglednejšega muKlimatiskega vi5-Jesa svečenika, ki Je tudi podpredsednik muslimanskega sveta v Meki, Pogreb bolgarskega mitropolita Klimenta Sofija, 7. maja AA. Mitropolit Klement .ie bil svečano pokopan v Vraču. Pogrebnim svečanostim so prisostvovali zastopniki kralja, zastopniki bolgarske vlade in številne delegacije, ki so prišle iz vseh krajev Bolgarske. Srbsko pravoslavno cerkev ie zastopal niški episkop Dositei. Uspešna vožnja italijanskih podmornic Spezzla, 7. maia. AA. Podmornici »MfHeidre* in »Enrico To ti« sta se vrailj s križareaja po atlantskem oceana. Prepluli sta 700 milj. ur sta pIttK pod morsko gladino. Podmornica MiHe-lire« ie ostala pod vodo 36 vr in postavita s tem nov rekord. Slovanski geografi v Zaječar ju Zaječar 7 maja. r. Včeraj ob 6. popo*-dne so dosli semkaj udeleženci kongresa slovanskih geografov in etnografov. Na postaji jih je sprejelo meščanstvo z vojaško godbo na celu. Izletniki so potovaii do Pra-hova s parmkom »Kralj Peter*. V Prahovu jih je čakal posebni vlak, s katerim so nadaljevali svojo pot v Zaječar. Ko ie prijel vlak v Zaječar, manifestacij rii hotelo biti konca. Goste je pozdravil predsednik občine, ki se mu je zahvalil za sprejem Pro-tesor Ivovske univerze Evgen Romer. Tudi med potjo v mesto ie občinstvo goste živahno pozdravljalo. Pred spomenikom padlim borcem za osvobojenie so se gostje ustavili m prof. Romer je imel govor, ob Koncu katerega je pozval navzoče, naj posvete padlim junakom eno minuto molka. Zvečer je bil gostom prirejen banket v hotelu »Zadruga*. Danes ob 7. zjutraj So udeleženci geografskega kongresa odpotovali r Nis. Nafta pri Tuzli Sarafevo, 7. maja. AA. Ban drinske banovine Velja Popo'< ič ie o priliki inšpekcijskega potovanja pregledal dela za izsleditev izvora nafte v planini Majevici. Kraj teh nahajališč je 50 km od Zvornik.i. Na kraju vrtanja delajo dan in noč in so iz vrtali že 65 m globoko in 120 m daieč. Od vsakega novega kubičnega metra pridobljene nafte pošljejo nekaj v laboratorij v prp-izkušnjo. Doslej dobljena nafta je izborna za pridobivanje bencina. Ukinjenje kaznilnice v Beogradu Beograd, 7. maja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o ukinjeuu kazenskega zavoda v Beogradu. Zakon se glasi: § 1. Kazenski zavod v Beogradu se ukinja in preneha poslovati najkasneje s 15. junijem 1930. § 2. Minister pravde bo odredil, v kakšne svrhe naj se uporabijo prostori ukinjenega zavoda. § 3. Za izvršitev tega zakona skrbi minister pravde, ki je pooblaščen, da predpiše, določbe o vseh vprašanjih v zvezi z likvidacijo tega zavoda. § 4. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Kovinah«. Smrt zaslužnega generala Beograd, 7. maia. p. Noco} š-e umrl v Beogradu znani general Lvuj>oiiiir Dubič, .ki oe bil že dalje časa bolan. Njegov pogreb bo jutri. Iz inženjerske službe Beograd, 7. maia. p. Današnje »Službene Novinec objavli-a-jo odlok ministrstva za igradibe, s katerim se dovoljuje izvrševanje irožerajers-ke prakse anž. Teodonju BleiweIsu-Tratenišketiiu. Dr. Ninčič v Zagrebu Zagreb, 7. maja. n. Danes je prispel v Zagreb bivši minister zunanjih poslov dr. Momčito Nhi-čič. Nastani.] se je v hotelu »Eaplanade*. Konvencija v trgovskem prometu z avtomobili Beograd, 7. maia. AA. Jugoslovenski naciio.na!-ni odbor mednarodne trgovske zbornice sporoča, da je mednarodna odbor za cestne transporte sestavil predlog konvencije o mednarodnem trgovskem prometu z avtomobili. Načrt konvencije bo predložen vsem nacijonataim odborom, nakar ho z niibovimi opombami izročen svedu Društva narodov r nadatljno razpravo. Odškodnina za italijansko okupacijo Sašak, 7. maia. n. Te dni se je pričela v Ka-stvu konferenca komisije zastopnikov Italije in Jugoslavije, ki bo ugotovila škodo, storjeno po italijanskih okupacijskih četah. Našo državo zastopa inspektOT ministrstva socialne politike in narodnega zdravja dr. Krniipotič. Komisija ima rešiti več sto prošenj prizadetih ter bo trajalo njeno delo več dni. Češkoslovaški mornarji na Jadranu Sušak, 7. ma.ja. n. Danes so prispeli semkaj bivši avstroogrsiki mornarji češkoslovaške narodnosti, ki so skupno z Jugosiloveni organizirati med vojno znane upore v vojnih iukah Puli, Šibenik in Kotor. Na poziv sokofckega društva Sušak -Reka s« 5e zbraJo meščanstvo v obilnem števila k sprejem« na sušaškem kolodvoru. Opoldne so se gostje okrcali aa ladjo ter odpfal-i proti Boki Kotorski. Problem naših cest Zanimiva in važna anketa v Ljubljani — Pred ustanovitvijo banovinskega cestnega fonda — Cestni svet prt banski upravi Ljubljana, 7. maja. Na iniciiativo ljubljanskega Avtomobil-skesa kJuba se je vršila danes popoldne v klubovih prostorih zelo zanimiva in poučna anketa o problemu vzdrževanja in zboljšanja naših cest. Udeležili so se je poleg predstavnikov avtomobilskega kluba zastopniki .vseh zainteresiranih ustanov in Aorporacfj. Med drugimi so bila navzoči '-a bansko upravo podban dr. Pirkmajer z Načelnikom tehničnega oddelka inž. Krajcem in tehničnim inšpektorjem inž. Orlom, za ljubljansko mestno občino ravnatelj »radbenega urada inž. Prelovšek, za Celje župan dr. Goričan, za Maribor župan dr. Juvan, za mariborski Avto-klub inž. Dolenc za zvezo industrijcev dr. Golia, za zbornico TOI tajniki gg. dr. \VH.ndischei, Ivan Mo-horič in dr. PIcss, za zvezo za tujski promet predsednik dr. Mam, daliie zastopniki inženjerske zbornice, udruženja inženjer-iev in arhitektov, zastopniki raznih zainte. resiranih industrijskih in gradbenih podjetij ter zastopniki tiska. Četudi na eni sami. razmeroma kratkotrajni anketi ni mogoče rešiti tako obsežnega in vsestranskega problema kakor je problem naših c-est, je vendar že ta anketa pokazala, da ie vprašanje tako pereče in odpomoč tako atrino potrebna, da bj moglo vsako nadaljno zavlačevanje in odlaganje dovesti ne samo do občutne gospodarske škode, marveč tudi do popolne prometne katastrofe. Današnja anketa je pokazala v glavnih obrisih pot^ ki vodj k zboljšanju sedanjega stanja in za to gre Avtomobilskemu klubu vse priznanje za njegov trud in njegovo inicijativo. Avtomobilski klub Je povabil tudi znanega češkoslovaškega strokovnjaka za zgradbo cest inž. Vaclava Dšviša ter ga naprosil, da rz svoje bogate izkušnje pojasni, kako rešujejo cestni problem drugod in kaka metoda bi bila za naše razmere najbolj priporočljiva. Predsednik Avtokluba g. Avg. Praprotnik je otvoril anketo s kratkim pozdravom. Poudrjal je, da so ceste v takem stamiu, da i« treba na vsak način nekaj storiti, da se sedanje stanje izboljša. Cestni problem je posebne važnosti še za dravsko banovino, ki je agrarno pasivna in ki tudi nima močno hmdirane industrije in je zato v veliki meri navezana na razvoj tuiskega prometa. Tujski promet pa se more razvijati sa-mo tam, kjer so ceste dobre. V sosednih državah posvečajo temu problemu vso pozornost ter store mnogo za zgradbo in vzdr-zevanje dobrih cest. Ravnatelj ljubljanskega mestnega gradbenega urada inž. Matko Prelovšek te podal kot uvod v anketo zanimiv- in lepo zaokrožen referat o razvoju in stanju naših . ces-t in o-vidikih, po katerih se-bo treba ravnati pri proučevanju izboljšanja seda> njega stanja. V dobi vsak dan večjega avtomobilskega, zlasti avtobusnega prometa se stavijo na ceste neprimerno večje zahteve kakor nekdaj. V mnogih državah so . zato že leta in leta na delu posebne strokovne komisije za proučevanje tega problema. Na podlagi znanstvenega proučavanja je ugotovljeno, da je glavni škodljivec cest prav za prav avtomobil. Ker pa je avtomobil vedno važnejše prometno sredstvo, ki ga ne bi mogli več pogrešati, ie treba pač ceste temu primerno urediti. Treba jiih je zgraditi tako, da se prepreči škodljiv učinek preobtežne pnevmatike. Izcimili so se razni sistemi gradnje cest: makadanrizirane asfaltne, kitonizirane in slične ter betonske, odnosno kamenite ceste. Cestna površina mora biti ne samo trdna, marveč tudi glad-ka. zaradi česar se mora polagati posebna važnost na izbiro in pripravo gradbenega materijala. Pri nas o vsem tem še nimamo potrebnih izkušenj, kakor jih imaio v drugih državah, ne gre pa tudi, da bi slepo kopirali tuje države, ker je treba upoštevati naše razmere, zahteve našega prometa in naše klimatične prilike. Treba je točno regi strirati ves promet, izračunati obremenitev in šele iz tega se da sklepati, kakšen materija! ici sistem naj se uporabi pri gradili! odnosno obnovi dotične ceste. Vsa ta tehnična vprašanja pa se bodo dala lažje rešiti, nego glavni problem, ki je za naše gospodarske razmere izredne važnosti, to je finančni problem. Stroški za gradnjo novih cest so tako visoki, da jih ne prenese niti proračun države, niti proračun samouprav. Za taka velika investicijska dela je neobhodno potrebno posojilo Stroški za obnovo cest zahtevajo vrh« tega letno primeren znesek za amortizacije. Sedanji krediti za vzdrževanje cest so tako nizki, da o kakem rednem vzdrževanju ne more biti govora. Ustanoviti bi" se moral posebni cestni fond, v katerega bi morali prispevati sorazmerno vsi zainteresirano či-nitelji. Dravska banovina ima skupno 492 km državnih cest. Od teh bi se mogle po pro--gramu banske uprave vzdrževati 139 km na dosedanji način s posipanjem in valjanjem, 311 km pa bi moralo dobiti močnejšo površinsko prevleko, 14 km cest bj moralo, imeti srednje težka cestišča,, a 28 km, kjer je prometna obremenitev najvišja, pa najtežje cestišče. Stroški za tako obnovo cest v dravskti banovini, bi znašaj 158 milijonov dočim bi nadaljni vzdrževalni stroški znašali letno 5 milijonov dinariev. K tem izdatkom bi morala prispevati država letno 20 milijonov, bodisi iz rednega proračuna, bodisi s tem, da bi odstopila banovini gotove davščine, a. pr. polovico carine na bencin, pnevmatiko, avtomobile, motorna vozila in vse davke na avtomobile. Prispevati bi morala tudi banovina i z red-, nega proračuna in uvesti bi se moral še poseben davek na avtobuse, ki najbolj kva- i rijo ceste. Končno bi moraJj k vzdrževanju in obnovi cest prispevati vse večie občine, ki so na tetn najbolj zainteresirane. K temu bi prišel še primeren prispevek ministrstva za narodno zdravje in vojnega ministra, tako da bi znašala letna kvota za amortizacijo in vdrževanje cest okrog 30 milijonov. Po tem uvodnem referatu je povzel besedo gosp. ini. VaelaT Dirii, k: se je uvodoma zahvalil za laskavo povabilo* nato pa v kratkem preglednem predavanju pojasnil, kako rešujejo cesrfa; problem na Češkoslovaškem in drugo«! Poudaril je, da je poeta] problem cest že svetovni problem. Avtomobilski premet se razvija povsod z veliko naglico in stavi zato docela nove zahteva glede zgradbe in vzdrževanja cest. Modeme ceste morajo biti gladke, brez prahu, pregledne m varne. V zadnjih desetih letih je postala gradnja cest posebna znanost. Skušnja kaže, da je treba pred vsako modernizacijo cest lobro premisliti, kako in kaj naj se gradi, ker se 6;cer v najkrajšem času pokažejo u6,xlni ne-dostatki. Treba je poznati obseg prometa, raaterijal, ki je na razpolago, in podan mora biti tudi finančni okvir. Vsako cesto je treba najprej terensko natančno proučiti, šele na podlagi natančnih načrtov ]e podana možnost za smotreno modernizacijo. Potrebna je prometna statistika glede obremenitve posameznih cest, dobra organizacija kamnolomov, poznavanje njihove kapacitete in organizacija cenenega transporta gradbenega materijala. Že pri eradnji ceste je treba izšolati cestno osobje za poznejše pravilno vzdrževanje. Iz narodno - srospo-derskih ozirov se mora uporabljati kolikor mogoče domači gradbeni materijal. Izbira med novodobnimi gradbenimi ei stemi kljub vsem dosedanjim iaKušnjam ni lahka. Vsak podjetnik hvali svoje blago. Granitna industrija je za gramozne in tlakovane ceste, cementna priporoča betonske, asfaltna podjetja zopet svoj izdelek. Zato je važno, da se predvsem natanko prouči vzrok slabega stanja cest in šele oa podlaai tega se je mogoče najzanesljiveje odločiti za ta ali oni sistem. Tehnična izr vedba cestne zgradbe mora biti brezhibna. Zato je treba biti tudi pri izbiri podjetnika zelo previden. V veliki meri je krivo slabega stania cest tudi pomanjkanje strokovno izvežbanega osobja. Zato se mora tudi temu vprašanju posvečati potrebna pozornost in skrbeti za dobro izšolano osobje. Vsaka cesta se mora upravljati in vzdrževati po posebnih vidikih, ki odgovarjajo ne samo sistemu njene zgradbe, marveč tudi klimatičuim razmeram in prometni obremenitvi. Predavatelj je nato v daljših izvajanjih pojasnil, kako skrbe za obnovo in vzdrževanje cest na Češkoslovaškem. Tam je bil 1. 1926. ustanovljen poseben cestni fond, ki znaša 1 milijardo. Iz tega fonda je na razpolago za vzdrževanje cest letno do 100 milijonov Kč. Za amortizacijo posojila, najetega za cestni fond. se žrtvujejo vsi davki na avtomobile (okrog 1200 KŠ na vozilo), polovico davka na bencin, razen tega pa še druge dajatve, ki se nanašajo na promet. Dohodki fonda so mnogo večji, kakor so prvotno računali, zato se porabljajo presežki za obnovo okrajnih cest. Ceste se re-novirajo po najrazličnejših sistemih, kakor je pač za posamezne sektorje najbolj prikladno. Predsednik ankete gosp. Praprotnik se je predavatelju zahvalil za poučni referat ter nato otvoril debato. Prvi je povzel besedo tajnik Zbornice sa TOI gosp. Mohorife. ki je poudaril, da je cestno vprašanje ogromne gospodarske važnosti. Gospodarski krogi se skoraj na vsakem svojem sestanku in konferenci bavijo s tem problemom. Tudi na zadnjem kongresu gospodarskih organizacij se .j« razpravljalo o programu za zgradbo in financiranje našili cest. S tem problemom se bavt tudi mednarodna trgovska abornica, ki Je baš zaključila veliko mednarodno anketo. Za leto 1929./30. je predviden v državnem proračunu za vzdrževanje državnih cest kredit 110 milijonov. Na en kilometer državne ceste odpade potemtakem 10.000 Di:i. Razveseljivo je dejstvo, da se kvota za vzdrževanje stalno povišuje. Tudi za gradbo novih cest so predvideni znatni krediti. Ministrstvo javnih del si prizadeva, da stori vse, kar je mogoče. Tudi na merodajnem mestu vlada razpoloženje za ustanovitev posebnega cestnega fonda, v katerega naj bi se stekale vse davščine, ki izvirajo od prometa. V Jugoslavijo uvažamo letno za okroglo 1000 milijonov avtomobilov. Od tega se plača na cairini okrog 30 milijonov. Za pnevmatiko plačamo letno 7 milijonov carine, za motorje nad o milijonov, to je skupno že 42 milijonov. Za bencin plačujemo samo na trošarini 70 milijonov. 12 milijonov pa znaša davek na motorna vozila. Skupno da to 135 milijonov, kar je toliko, kolikor znaša proračun ministrstva javnih del za ceste. S pomočjo tega fonda bi bilo mogoče začeti s sistematično obnovo državnih cest. Ker pa še ni upati na skorajšnjo realizacijo, nam ne preostaja drugega kakor da se dravska banovina postavi na lastne noge in doseže od države redni letni prispevek za amortizacijo cestnih investicij. Predsednik inženjerske zbornice inž. Mačkovšek tw in torei že itak dajejo svoj prispevek. Zastopnik granitne industrije <žn. Le»arčič sodi. da vsota 158 milijonov, ki jo Predvi-deva banovfoiski gradbeni program, ni tako velika, da le banovina ne bi zmogla. Finančna stran ne sme biti problem. Ceste so slabe in nuino potrebne popravila in zato se mora dobiti denar. Domača industrija, ki prihaja v poštev za gradbena dela. bo mo-srla izvršiti vsa potrebna dela. saj ie malo cest, ki bi bile tako obremenjene, da bi domači materijal ne odgovarial. Z domačim kamnom tlakovane ceste so se doslei zelo dobro obnesle, trlede drugih sistemov pa za enkrat še nimamo izkušeni. Med st>lošno pozornostjo ie povzel nato besedo D°moč"ik bana t. dr. Pbkmaicr. ki se ie predvsem zahvalil avtomobilskemu klubu za sklicanje ankete. Banska uprava nima namena, reševat; ta Droblem birokra-tfono. nesro si želi sodelovania vseh zain teresiranih krosrov ter ii bo dobrodošla vsaka iniciiativa ne samo strokovnega značaia. nego tudi crlede najtežjega, to le finančnega vprašanja. Ceste so kategorizirane v državne- ba-novinske in občinske, razen tega pa imamo v dravski banovini še okraine ceste, ki se niso mogle v smislu cestnih zakonov izročiti v upravo malim občinam, ker so te finančno tako slabe, da bi ceste popolnoma propadle. Naš cestni problem pa se ne nanaša na državne ceste, ki iih imamo v dravski banovini, samo 500 km. marveč predvsem na samoupravne ceste, ki iih le nad 4000 km. Državne ceste vzdržujemo iz državne dotaciie. ki znaša 10.000 Din na km kar ie približno za en-n četrtino prenizko. da bi se mogle vzdrževati te ceste v dobrem staniu. Pr; gospodarskem ooložaiu naše banovine, žal. ne moremo z banovin-skiimi sredstvi nrevzeti rekonstrukcije tudi državnih cest. Niti država ne stoli na tem stališču in ne zahteva tera. Mogla oa bi banovina izvršiti rekonstrukcijo tudi državnih cest. ako bi država garantirala amortizacijo. Pri financiranju rekonstrukcije državnih in banovinskih cest je torej preglavica v tem, da sta to 2 docela ločena problema. Ce se predlaga, da po češkem vzorcu ustanovimo cestni-fond. potem je ta fond mišljen kot drž. fond za državne ceste. Dobiti pa moramo ravno tako nujno tudi fond za banovinske ceste. Vse je že pripravljeno, da dobi dravska banovina tak fond že letos Glede virov, ki se bodo stekali v cestni fond, je pač izven dvoma, da jih moramo iskati najpred tam, kjer je uporaba in korist cest največja. Od tega načela ne moremo odstopiti. Zato prihajam do zaključka, da je trošarina na bencin -prirodno sredstvo, da pridemo do dohodka. Morda so to pretirane nade. Od 15. maja dalje se bo pobiraJa banovinska trošarina po 1 Din od litra bencina, ki pa ne bo dala posebnega finančnega efekta. Morda kake 3 milijone. Ce pa vzamemo ta znesek za amortizacijo, je to že dohodek, s katerim lahko pričnemo večjo akcijo. Druga ie stvar, da se za bodoče in zlasti povodom nove zakonodaje glede taks omogoči, da bi vse takse ki se pobirajo od vozil, šle v banovinske cestne fonde. Koliko bo vrgel ta davek, je danes nemogoče Teči. Gotovo pa bo davek na vozila, ki bi moral bjti samo eden, lažje popularizirati, če bo uveden sistem fonda, ker bo vsak vedel, da se uporabi denar samo za ceste. Druga akcija je, da se preženejo glavni škodljivci cest. V tem pogledu ie treba posvečati posebno pažnjo avtobusnemu prometu tako glede brzine, kakor glede obre menitve. Pri taksah samih bo prišlo do tega da- se bodo mnogo bolj obremenila težka vozila, ker silno rujniraio ceste. Apeliram na vse, k} se ža to zanimajo, da posvetijo temu vprašanju posebno pažnjo. Cestni problem je važen gospodarski problem zla. sti naše banovine.. Zato želim, da bi rodila današnja anketa vsaj ta rezultat, da bi ostala ideja živa in da bi se izvajala dvojna akcija, ena za reševanje tehničnega, druga pa ta reševanje fnančnega vprašanja. Zborovalci so sprejeli izvajanja g. pod-bana z velikim zanimanjem in odobravanjem. Inž. Prelovšek jc nato stavil predlog, naj bi se izvolil poseben cestni svet, ki naj bi podrobno proučeval vsa ta »pra-sanja in skupno z .bansko upravo skušal pokreniti primerno akcijo. Po kratki debati je bil ta predlog soglasno sprejet s tem. da se naprosi banska uprava, naj (.»snuje tak cestni svet. v katerega naj (»sliče poleg zastopnikov banske uprave še zastopnike Zbornice TOI. Zveze industrijrsv, ?vtf»-nomnih mest, Inženjerske zbornice, Udru' ženja inženjerjev in arhitektov, Avtomobilskega kluba. Kmetijske družbe, Zveze *za tujski promet, Društva denarnih zavodov, Novinarskega društva, cestnih odborov is tehnične fakultete. Po kratkem nagovoru mž. g. Cirila Pavlina, ki se je zahvalil podbanu dr. Pirkma-jerju za naklonjenost, ki jo je pokazala pri tem perečem problemu banska uprava, je predsednik g. Praprotnik zaključil anketo. Kmečki Sokoli na zletu Velika udeležba kmečkih sokolskih čet na vsesokol-skem zletu — Priprave med hrvatsko mladino — Zletna razstava narodnih vezenin Beograd, 7. maja. d. Za I. vsesokod-ski det Sokola kraljevine Jugoslavije vlada tudi na podeželju veliko zanimanje. Tudi kmečko prebivalstvo želi prispeti v Beograd na zlet v čim večjem številu in je zato delo v vseh kmečkih sokolskA četah posebno intenzivno. Izredno veJška udeležiba kmečkih soikol-skifo čet bo po dosedanjih prijavah iz Hercegovine, kjer šteje Sokol kraljevine Jugoslavije največ kmečkih čet. Kmečki Sokoli v Hercegovini marljivo vežbajo svoje posebne sokoteke kmečke vežbe, ki jih bodo izvajali na veličastnih zletnih nastopih. Hercego-vitiske Soikole vodi starešina mostar-skega SoCrofe Čeda Milne, ki mu je že dosedanje organizacijsko dielo izredno uspelo. Sokoiske kmečke čete iz Hercegovine bodo štele kakih 600 ljudi. Razen tiega bodo na zletu zastopane kmečke sokoiske čete tuii iz drugih krajev naše domovine. Odziv omladine iz hrvatskega Zagorja Po primeru svojih očetov, kri so se kot prvi poklonili svojemu kralju, in da ga pozdravijo v imenu prebivalstva Zagorja, je v zagorskih srezih Zlatar. Varažd'n itd. ra-zširjena akcija, naj bi se omtediina iz Zagorja v čim večjem številu udeležila prvega vsesokotekega zileta Sokola kTailljevine Jugoslavije v Beogradu. V vseh teh krajih vlada ve-Iriiko zanimanje za zlet in vsi žele, da bi prišli v Beograd in da b; skupaj z onitadfao ostalih krajev potzdTavili prvega starešino Sokola kraljevine Jugoslavije, p r es toJon asledmiik a Petra. Razstava hišne in narodnt industrije VčeTaj je bila v domu »Kola srbskih sester« slkiuipna seja odposlancev ministrstva trgovine in industrije in upravnega odbora »Kola srbskih sester«. Seji je na poziv ministrstva za trgovino in industrijo prisostvoval tudi ravnatelj etnografskega muzeja v Zagrebu g. S. Berger. Seja je bila sklicana na pobudo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki je predlagal, naj se tekom vsesokolskega zleta priredi razstava hišne in narodne industrije. Razstava bo otvorjena v donnu »KoCa srbskih sester.« Raizstava bo posvečena predvsem vezeninam m raznovrstnemu tkivu iz vseh krajev naše države. Namenjena bo tudi propagandi jugostovenskega turizma. »Kolo srbskih sester« jc pripravljeno odstopiti razstavi svoje prostore in bo sodelovalo z ravnateljem g. Ber-gerjem kot dolgoletnim propagatorjem jugoslovenske narodne tvornosti doma m v inozemstvu. Razstava naj pokaže udeležencem vsesokoliskega zleta bogastvo in umetniške sposobnosti našega naroda, ki so še ved.no v ddkajšmi meri neizkoriščene. Epidemija majskih samomorov Tragična ijubezen in smrt invalidskega para — Samomori čsl. Rimskih podjetnikov — Strašni čin finančnega preglednika je poudarjal potrebo prometne statistike in opozarjal na to, da materijal, ki ga imamo za gradbo cest na razpolago, doma še ni preizkušen. Neobhodno potrebne bodo poskusne ceste, na katerih se bo moglo proučevati tudi finančno stran cestnega problema. Mariborski župan dr. Ju^an ie mnenja, da današnja anketa ne more v podrobnosti razpravljat; o vseh teh problemih in zato predlaga, naj bi se vršila razprava predvsem o finančni strani, teh-nična stran pa naj bi se preoustila v rešitev strokovnjakom. Od države moremo zahtevati del amortizacije, glavno breme pa bo morala nositi banovina, ker se od občin ne more zahtevati, da bi prevzele taka bremena. Občine imajo same mnogo stroškov pri vzdrževanju in ubnovi svojih cest. Pomisliti. pa je treba tudi. da nosijo občine, zlasti mestne, velik del banovinskih daia- Nezgoda privatnega letala Osijek, 7. maja. č. Včeraj okrog 16. se je pojavil nad Osijekom moder enokrilni aeroplan, ki je krožil izredno nizko, zlasti, okrog kolodvora Letalo se je kmalu spustilo čisto nizko ter pristalo na polju nedaleč od Osijeka. Bilo je letalo privatne družbe za potniški promet Benetke-Bud;m-pešta. V megli je izgubilo nad Alpami ori-jentacijo ter se pri Osijeku spustilo zato tako nizko, da bi mogel pilot ugotoviti, kje se nahaja. Razen pilota so bili v aeroplanu trgovec Izak Stein iz Clevelanda ter mini-sterijalni svetnik Magolics s soprogo iz Budimpešte. Poslednja dva sta rojena Zagrebčana. Pilot in potniki so prenočili v Osijeku, davi pa nadaljevali potovanje z aero-planom proti Budimpešti. Poset francoskih letalcev B«ocra4, 7 nuja. p. Dae 9. t. ni. dospe v Zagreb velika skupini francoskih letalcev 6 svojimi letali. Francoski letalci bodo startali jutri v Dyo-nu ter bodo pristali v Mtfanti in Benetkah, nato v Zagrebu, v Beogradu, Skopi ju is Atenah. Prasra. 7. maja d. V občinski sirotišnici v Strahonicah se ie nahajala 33 let stara Ana Eliasek. ki je postala invalidka ob priliki poskusa samomora zaradi nesrečne ljubezni. V hiralnici pa se ie nahajal tudi 64-letni delavec Jakob Soukub. ki ie tudi izgubil pri samomorilnem poskusu svoio desno roko. Med obema se ie vnela ljubezen. Ko pa ie Eliaskova pričela zanemarjati Soukuba. ker se ie seznanila z nekim mlaišim prijateljem. ie posegel Soukub po revolver.iu in io ustrelil. Nato ie naperil orožje proti sebi, revolver pa ie odpovedal. Zaradi tega ie skočil z okna na betonirano dvorišče, kjer si je razbil lobanio ter obležal mrtev. Praea. 7. maja d. Češkoslovaška filmska industrua ie v kratkem izgubila dva nai-boli podjetna finančnika. Pred kratkim ie izvršil ravnateli filmskega podjetja »Degl« Stranski samomor, ker je izgubil ves svoj denar zaradi neuspeha s filmom »Organist od Sv. Vida«. -Včeraj oa so našlr 27-Ietno Otilijo Suhan. lastnico filmskega podjetja »Lea« nezavestno v n.ienem stanovanju. Ne-srečnica ie odprla plin ter ie na prevozu v bolnico umrla. Bratislava, 7. maja d. V bližini razvalin Thebeškega gradu je' ponoči ustrelil 24-let-ni finančni preglednik Franc Krispin svojo 19-letno zaročenko Zoro Klasovit in nieno 23-letno prijateljico Elizabeto Matula. Kri- Cerkev podpira fašistične akcije Rim, 7. maia AA. Zveza italijanskih župnikov objavltia, da so župniki po vsej Italiji, zlasti pa na jugu imeli številne sestanke s kmečkim prebivalstvom, na katerih so Pozivali k intenzivnemu obdelovanju zemlje in k povečanju žitnega pridelka. Ti sestanki in prizadevanja naj osvobode Italijo od sužnosti napram inozemstvu, iz katerega mora uvažati žito. Bujna fantazija boljševiškega mogotca Varšava, 7. maja d. »Kurir Varšavski« poroča iz Moskve, da je izdal predsednik revolucionarnega vojnega odbora, Voroši-lov proglas na rdečo vojsko, v katerem izjavlja, da se ie združila vsa svetovna reakcija v eno fronto proti sovjetski Rusiji, v kateri vidi glavno oporo svetovnega komunizma. Dalje poziva v tem razglasu vse poveljnike rdeče vodske naj skrbe kar najbolj za ok-epljenje revolucionarnega duha v sovjetski vojski in pripravijo vse potrebno, da bo ta uspešno zavrnila napad kapitalističnih armad. Sestanek medparlamentar-ne zveze v Londonu London, 7. maja AA. Dne 16. iuniia se sestane v Londonu medparlamentarna zveza. Priprave za to zasedanje vodijo grupe obeh angleških zbornic. Kakor ie bilo snoči naznanjeno v zbornici, bo konferenca zasedala v kraljevi galeriji angleškega parlamenta. Vodje delegacij bo spreiel kralj v Buckinghamski palači. Vsi delegati bodo Pa povabljeni od kralia v grad Windsor. Na dnevnem redu medparlamentarne konference so razna narodna in politična vprašanja. tako n. pr. prilagoditev KelIog*ovega pakta statutu Društva narodov, omejitev in znižanie oboroževanja, trgovina z mamili in načrt Zedinjenih držav Evrope. Polet angleške letalke Carigrad, 7. maja. g. 32-letna angleška letaika mis Aimy Johnson, ki hoče z lahkim letalom izvesti distanoni polet London—Avstralija, je pri-spela v Carigrad. Letalka hoče še danes prislati v Kan i a v Mali Aziji. Potres v Aziji Zagreli, 7. maja. n. Na zeotiz-ičnem zavodu na Gričku pri Zagrebu so pokarali sooči okrog pol 12. aparati katastrofalen potres v oddaljenosti 2560 km. Verjetno k. da je zadela katastrofa Kavkaz ali Perzijo. spin se jc baje dogovoril s svoio zaročenko in njen« prijateljico, da bodo sktroai izvršili samomor. Potem, ko ie Krispia ustrelil obe deklici ie izgubil živce ter ni mogel izvršiti več Samomora. Podal se je k orožništvu. kjer ie izjavil, da je streljala Matulova. ki ie naiprei ustrelila niegovo zaročenko Klasovitovo in nato še sama sebe. Orožniki so se podali s Krisoinom ta-koi na lice mesta, kjer pa so po položaju trupel ugotovili, da je bil v tem slučaiu motroč samo umor. ki ga je izvršil Krispin. Krispin je nekoliko časa tajil, nato pa je priznal, da ie ustrelil obe dcklici. Samomor mladega narednika in dijakinje Zagreb, 7. maia. n. Davi okoli 5. so oaii uslužbenci hotela »Amerike« na trgu kralia Toraisikva sitrele iz sobe št. 3, v katero sta prišla ob 2. po-rnjči 2Hetni narednik Mijo Mihajlovic in 17-letna dijakinja Adjelka Kelemen. Ker so bila vrata zaklenjena je bila alarmirana policija, ki je s pomočjo lestve prišla skozi o-kno v sobo ter našla Mihajloviča ter Kelemeuovo mrtvo s prestreljenimi prsi. Zapustila sta poslovilni pismi staršem s prošnjo, nag jima oproste dejanje, češ, da ni nihče kriv njune smrti, v katero sta šla po-pMoo-ma po-stovoljno. Vse kaže, da sta m-lad-a oba-panca stoenila končati svoje žMjenje že podnevi in da sta se na smrt pripravila premišljen«. Predsednica pariškega Rdečega križa obolela v Beogradu Ueosrad, 7. maja. p. Na povratku in Aten z inšpekcijskega potovanja je predsednica pariškega Rdečega križa markiza Luise de Chandelier nenadoma obolela v Beogradu, kjer je morala ostati v ean a toriju na Vra-čarju. Ker Je markiza stara 60 let in je ne-varno obolela, povzroča bolezen njenim prijateljem mnogo skrbi. I® Pariza je bil nujno pozvan, naj pride z letalom prof. Brulier, ki je danes opoldne tudi prispel. Ker je v francoskih krogih markiza z.^lo dobro znana, so se danes njeni mnogoštevilni pariški prijatelji brzojavno tn telefonič-no informirali o nienem zdravstvenem ataniu. Lažni oficir Zagreb, 7. maja. n. Pred tukajšnjim kazenskim senatom 9e je zagovarjal dane« Leopold Štos. bivši uradnik šumskega oddelka županije v Karlovcu. Štos se je pred leta predstavljal kot mornariški častnik v rezervi ter mnogo občeval v oficirskih družbah. Kasneje 00 ugotovili, da Je zaradi tatvine že sedel v Ljubljani 2 meseca in pol, v Mariboru pa 4 mesece, nadalje, da sploh ni rikak oficir in da je bil med vojno le navaden mornar. Kljub temu ee je pustil r Karlovcu fotografirati v častniški uniformi ter dal razstavljati svoje slike v izložbah. Štos je bil obtožen, da Je lansko poletje ukradel na kopališču nekemu oficirju zlato uro ter svoji kolegici ▼ uradu 20 Din iz njene torbice, da je ponarejal listins in da se je dokopal do dTŽavne službe, čepra7 niti naš državljan ni. Obsojen Je bil na 13 ntesecev ječe. Sneg in Afriška vročina r Ameriki Newyock, 7. maja. AA. V mesto ia v-pokrajino je vdrl val hude vročine. Po poročilih iz Los Amselcsa pa je v raznih krajih Kalifornije zapade? izdaten sneg. Mra® je povirooH v poljedelskih nasadih hudo škodo. Bitka med policijo in kitajskimi komunisti fTanol, 7. maja. Oboroženi komunist« so ikJtM v evropsko koncesijo, kjer so ubiJi štiri domačine. Na mesto je bila poklicana policijauki je pričela zasledovati komuniste. V krvavi borbi ie padlo 20 komunistov, dočim jih je bilo 24 aretiranih. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za četrtek: Od zapada poslabšanje, ponekod s fr.mtalnimi nevihtami ali dežjem, nato spremenljivo in hladneje, severozapadni vetrovi; kraji in ljudie I Dober okus Vaše kave, ^ ^ I u -j__I_l. 1__x__1____" .»._ t_1___x j__- Ameriška pevka slovenskih pesmi Gdč. Ellenor Cook v naši narodni noši. Danes prispeta v Ljubljano mladi ameriški umetnici gdč. Ellenor Cook in gdč. Camilla Edwards, ki priredita jutri zvečer v Delavski zbornici nad vse izanimiv koncert Dod naslovom »Jusosiovensko-ameriški večer«. Obe umetnici sta v Ameriki velika propa.gatorja Jugoslavije in naše narodne umetnosti. Na našo prošnjo nam je napisal g. Tone Subelj, ki ie za časa svoje uspešne turneje Po Zedinjenih državah spoznal ti dve odlični oriiaieljiei Jugoslavije in sam videl uspeli njunega dela. naslednje zanimive podatke: Ko sem bil 1. 1928. v Newyorku, sem opazil v listih naznanilo koncerta s slovanskimi narodnimi pesmimi na programu. Koncert se je vršil v znanem Internacionalnem institutu. Seveda sem šel tja. Nastopala je gdč. Ellenor Cook, ki je pela narodne popevke raznih slovanskih narodov. Lahko si mislite, kako toplo mi je bilo pri srcu, ko se je tam sredi Newyorka in sredi skoro izključno ameriške publike naenkrat pojavila na podiju v naši slovenski narodni noši. Z veliko ljubeznijo in prepričevalnim navdušenjem je začela govoriti o Jugoslaviji, o krasotah naših pokrajin, zlasti o Bledu, ki ga je ozna- čila za »biser, postavljen med gore«. Nato je zapela »Kje so tiste stezice«. Dalje je v hrvatski narodni noši podala sceno »Na trgu v Zagrebu« in jo zaključila s kolom. Po koncertu sem gdč. Cook poiskal in se ji zahvalil za ta nepričakovani in globoki užitek. Ko sem ji povedal, da sem tudi jaz pevec, me je takoj vprašala, če je ne bi hotel naučiti še nekaj slovenskih pesmi. Seveda sem se ji z veseljem odzval. V veliko zadoščenje mi je bilo, ko mi je že po nekaj tednih sporočila, da so naše narodne pesmi na vseh njenih koncertih »užgale« publiko. Lanskega leta sem se vozil skozi Milwaukee. Ravno tiste dni je imela tam svoj koncert tudi Miss Cook. Zdelo se mi je, da je še lepše govorila o naših krajih in pela je celo vrsto naših pesmi. Na koncertu je bilo tudi precej Slovencev. Navdušenja ni bilo konca. Kakor povsod, sta prisrčnost in naravnost mlade simpatične pevke tudi tukaj osvojili publiko in odprli našim narodnim popevkam pot v ameriška srca. Gotovo mi ni treba posebej poudarjati, kako ogromno propagando vrši naša odlična ameriška prijateljica za našo domovino s temi svojimi koncerti križem Amerike. Saj ima vsako leto po 140 do 200 nastopov! Na tisoče in tisoče je Američanov, ki šele na njenih koncertih zvedo, da je na svetu tudi Jugoslavija, ta dežela s tako zanimivimi narodnimi nošami in s tako lepimi narodnimi pesmimi. Miss Cook pa dela za nas tudi drugače. Ob odkritju Napoleonovega spomenika v Ljubljani je pisala o Jugoslaviji in Sloveniji v newyorških listih. »Newyork Evening Post« je priobčila v februarju zopet daljši njen članek o Jugoslaviji in prinesla obenem na naslovni strani sliko pevke v slovenski narodni noši. Za pretekli božič je spisala otroško igro »Shepherds Christmas play« (pastirski božič); v igri je tudi scena, kako se praznuje božič pri nas. Igro so igrali v neštetih ameriških šolah in v »naši« sceni so nastopali zbori tudi v naših narodnih nošah. Te dni se mudi gdč. Cook v Jugoslaviji. V torek je s sijajnim uspehom nastopila v Zagrebu, v petek zvečer pa nastopi v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice. Na klavirju in banju jo bo spremljala Miss Camilla Edwards, nečakinja ameriškega zunanjega ministra Stimsona. Prepričan sem, da bodo Ljubljančanke in Ljubljančani pokazali našima vnetima prijateljicama svoje priznanje in zahvalo s čim številnejšim obiskom. Tone ŠubelJ. Materinski dan 1930 Narodni ženski savez posveča kot član največje mednarodne ženske organizacije v zvezi s Podmladkom Rdečega križa vsako leto drugo nedeljo v maju kot praznik Njej. ki ie dajala in daje vse svoje najboljše moči in vso skrb svoji rodbini, svojemu narodu — materi Letos bo praznik vseh mater dne 11. maja. Po vsej domovini naj se takrat razlegne zahvala naši največji dobrotnici — materi! Vsi. mali in veliki, bogati in siromašni, ugledni in preprosti se s hvaležnim srcem vsai tega dne spominjajte nie. ki vas ie v bolečinah rodila, vas v nočeh brez spanja negovala, za vas trpela in skrbela, se žrtvovala za vas. ki vam je dala vse. dušo in telo ter je vir vaših talentov in uspehov! Vsi dobri, ki smatrate poklic matere za najvažnejši izmed poklicev, vsi. ki cenite delo matere za povzdigo in vzgojo naroda. Pa počastite njen spomin tudi še s tem. da se spomnite tisočerih in tisočerih bednih mučenic. ki se za svoi zarod ubijajo od zore in pozno v noč. ki se mučijo v raziedaiočih skrbeh, kako nasititi lačno deco: spomnite se najrevnejših med revnimi in darujte svojim premoženjskim razmeram primeren prispevek za te bednice. Jugoslovenski ženski savez le ustanovil ob lanskem Materinskem dnevu »Materinski fond«. Del tega fonda se ie uporabil tekom leta za podporo materam, ki so rabile takojšnjo pomoč. Ostanek pa se ie naložil kot temeli za bodočo savezno socialno ustanovo. namenjeno samo materam. Z vašo pomočjo se mora ta fond letos izdatno povečati. zato vaš prosimo: Udeležite se gledališke predstave Podmladka v soboto popoldne ob treh. Kupujte cvetke in znake v nedeljo dopoldne od Kolašic. Daru i te. če še tako malo vsoto na čekovne položnice, ki s,o se danes razposlale z iskreno željo, da jih ne vržete proč. Prispevajte torej vsi v naš Materinski fond vsak po svojih močeh in po svoji dobri volii. Za Jugosio venski žensk j s? vez podpredsednica: Frania Tavčarjeva. Pogreb žrtev nedeljske železniške nesreče Zagorje. 7. maja Rudolf Spindler in Vinko Kmetic, žrtvi nedeljske železniške nesreče. sta našla smrt ravno tam. kjer se je pred šestimi leti ponesrečil France Taufer iz Zagorja. Tudi on ie bil smrtno zadet od stroia na naiboii ozkem delu proge 1 km od trboveljske postaje. Nekateri sopotniki so v Zidanem mostu dali na zapisnik, da nesrečna fanta nista bila ravno vinjena. Bila sta samo živahno razpoložena, saj sta bila namenjena na veselico v Litijo. Pokojna sta bila najboljša prijatelja, oba iz Nove vasi pri Mariboru in enake starosti 25 ,let .Kakor je bila žalostna njuna smrt,, tako je bil po čudnem naključju žalosten tudi njun pogreb. V torek ob pol 8. zjutraj sta bila nenadoma pokopana brez vednosti Danes premiera ob 4., 7. In 9. uri! Triumfalni ETodni velefilm prave in globoke materinske ljubezni, film, ki ga kritika imenuje nemški „S in g in g F ©o I" Tebe sem ljubil Pretresljiva življenska drama slavne pevke Poje in govori t nemškem jeziku 1A»¥ CHBIITIAI§ Predprodaja vstopnic od 10. dop. dalje! Telefon 2124 ELITKI KINO MATICA KULTURNI PREGLED Milan Begovič Drevi bo v ljubljanski drami premiera tragiikomedije Milana Begoviča »Pustolovec pred vrati.-c Begovičevo ime je v Jugoslaviji in tudi v Inozemstvu dokaj znano. V Ljubljani ga občinstvo pozna predvsem po »Božjem človeku,« ki je dosegel pred leti na našem odru precejšen uspeh. Izmed jugoslovenskih dramatikih avtorjev je Begovič edini, ki je v zadnjem času prodrl ne samo v slovansko inozemstvo, marveč tudi na romanske, nemške in celo skandinavske odre. Tak sloves mu je prinesla baš tragikomedija »Pustolovec pred VTati.c Milan Begovič je po rodu te Dalmacije (r. 1876). Srednjo šolo je dovršil v Splitu, nakar je študiral v Zagrebu prirodne vede, na Dunaju pa romanske jezike. L. 1903. je položil profesorski izpit Po prizadevanju ravnatelja hamburškega gledališča barona Ber-gerja je dobil dopust, da se je v Hamburgu praktično in teoretično vzposabljal za dramaturga. Po Bergerjevem odhodu na Dunaj je postal Begovič dramaturg »Deuteches Schau-spielhausa« v Hamburgu, 1. 1913. je prevzel enako mesto v Novem Sadu, a ga je kmalu odložil in postal dramaturg »Neue Wieaer Biihne.« L. 1920. je postal profesor zagrebške dramatske šole, kjer deluje ie danes. Vmes je Ml tudi ravnatelj zagrebške drame. Pogosta potovanja in bivanja v nemškem in italijanskem svetu so mu pridobila v teh deželah mnogo odločnih prijateljev in znancev. V Hamburgu se je slikal z Dehmlom, Falkejera. Eulenburgom, na Dunaju s Sehnitzlerjem, Hoffmannsthalom, Altenber-gom, Stef. Zweigom. Kot režiser je sodeloval e Kayelerjem WaBsermannom in dr. Pridobil si je široko obzorje in vseskozi svetovljanski pogled na življenje in na umetnost, kar ima pri njem dobre in slabe posledice. Literarno je plodovi!: začel Je kot pesnik modernističnega kova (knjiga Boccadoro) v letih, ko so pri nas stopali na plan Cankar, Župančič in drugi. L. 1902. je izšla njegova prva drama, tri leta pozneje so vprizorili komedijo Venufi Victrix. Tairrat je im^l že dovršeno dramo v verzih »Gospodja Valev-ska.< Pesniško zbirko »Život za cara« je in-epirirala rusko-japonska vojna. Z vnemo se je oprijel dramatike in je spisal več majhnih komedij, po vojni je objav!! drame in komedije »Svatbeni let«, »Božji čovjek«, r.Pustolov pred vratima,« »Diogenes« in -Amerfkanska jahta u splitsko! Iuci.« Vrhu tega je izdal roman >Dunja u kovčegu,« spi- sal celo vrsto sestavkov v prorl, esejev, kritik itd. Begovič je po svoji naturi lirik, pri izbiranju in deloma tudi pri oblikovanju snovi pa tipičen impresionist, kot človek in kot pisatelj spada k erotičnemu psihološkemu tipu. V njegovih pesmih, prozi in dramat-slkih delih stopa najbolj v ospredje erotična čuvstvenost; globokih življjenskih problemov ne rešuje, rad se giblje na površini in se lagodno igra s svojimi občutji fcj z osebami, ki jih ustvarja. Pri njem je vse labiko, vse se iskri in trepeče, kakor segreti zrak v nrjesovi Dalmaciji. >Sunce,< »krv«, »žena,« »požuda,« in pod. so pri njem najpogosteje rabljene besede. Kot star »gledališki človek« razodeva v svojih igrah znatno dramatsko veščino zato tudi doseza pri občinstvu uspehe, kakor redkokateri jugoslovenski dramatik. Kakor Čapek, Laager, Molnar in drugi dramatilki malih narodov, je tudi Begovič kar moči svetovljanski, da ustreže čim širši meščanski publiki Evrope. Milan Begovič je tudi spreten prevajalec, njegovo gleda 1 iško-or gan iza torično in pedagoško delovanje pa še ni zaključeno, da bi lahko rekli o njemu kaj več, kakor da je Begovič tudi tu uveljavil svoje sposobnosti in široko naobrazbo. 50 letnica Flanbertove smrti. Dne 7. t. m. je minulo 50 let, kar je umrl v Croiesetu pri Rouenu eden največjih francoskih pripovednikov Gustave Flaubert. Slovenci imamo v Župančičevem prevodu »Tri povesti,« v Levstikovem prevodu pa »Gospo Bovaryjevo«, nesmrtno zgodbo o razočarani ljubezni in mojstrsko sliko podeželskega življenja. »Tiskovna zadruga« bo izdala v prevodu A. Debeljaka drugo Flaubertovo mojstrovino, roman iz stare Karta«<» ->Salambo«. O Flaubertmvi smrti smo na tem mestu ža pisali (glej »Ju+ro« z dne 26. aprila t. 1). Naj bi ta jubilej prijatelja dobrega čtiva zopet napotil k Flaubt*a£c 9orwp & LJUBLJANA. Miklošičeva 14. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za o2tiačbo kraja pomenijo; 1. čat opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %. 5. smer m brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. 9. max. tem.. 10. min. temp.) Ljubljana: 7, 757.3, 12.4, 68. WSW2, 10, —. —. 16.8, 8.6. Maribor: 7, 756.7, 14, 80 SW3, 10. —, 8. Zagreb: 7, 757.6, 14 75. \VNW2. 8. —. —. —, 11. Beograd: 7, 759.3, 17, 65. mirno, 7. —. —. —. 12. Sarajevo: 7, 760.9, 10, 75, mir. 5. —. —. — 5. Skopi je: 7. 762.3. 14. 80. mirno, 10. 0.3, dež. — 8. SMit: 7, 759.8, 15, 85, SE12, 8, 0.2. dež. —.14. Solnce vzhaja ob 4.41 zahaja ob 19.13. Luna vzhaja ob 14.20, zahaja ob 2.57. u— Pevski zbor slovenskega učiteljstva je bil ob koncu marca in v začetku aprila na Češkoslovaškem ter absolviral tam celo vrsto koncertov. Zbor je posamezne težke skladbe po zaslugi svojega dirigenta g. Srečka Kumarja brezhibno naštudiral ter jih izvajal z vso resnostjo. Ljubljana bo imela priliko slišati ta zbor v soboto 10. t m. na koncertu v dvoran; Uniona, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Mladinski koncert slovenskega učiteljskega pevskega zbora bo v nedeljo 11. t m. ob pol 11. dopoltlne v veliki dvorani hotela Uniona. Zbor bo izvajal vse one pesmi, katere je pred dobrim mesecem pel češkoslovaški mladini. Češka mladina je v mnogobroine-m številu poslušala jugoslovenske narodne in umetne pesmi. Prepričani smo, da se udeleži tega koncerta polno-številno tudi naša mladina. Med drugim bo imela priliko slišati tudi moravsko narodno »Zabučale so gore«, to! je najljubša pesem češkoslovaškega prezidenta Masaryka. Program stane 3 Din; dobi se pri šolskih vodstvih, odnosno ravnateljstvih, pa tndi v Matični knjigarni. Kdor bo imel program, bo imel tudi brezplačen vstop k mladinskemu koncerta n— Greta Garbo v fflmn »Grešna strast« v ljudskem kinu »Dvoru«. Danes bo predvajal kino »-čar Jurij Hausmeister, v splošni bolnici pa 24 letni posestniški sin Avgust Hojtrik iz Planice pri Framu. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! a— Nove stojnice na Glavnem trgu. Na seji mestnega sveta v torek je dobila Ma-ržia Stepančič dovoljenje za stojnico za prodajo brezalkoholnih pijač, štajerska sadjarska zadruga pa za prodajo sadja. a— Gradbena dovoljenja. Na seji mestnega sveta v torek so dobili gradbena dovoljenja: Rudolf Kiffmann za zgradbo dveh pritličnih stanovanjskih hiš v Jelašičevi ulici št. 5 in 7., Ivan Dežman za prizidavo skladišča pri hiši v Vrbanovi ulici št. 2., Marija Mustek in Ciril Šimnic za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Koseskega uli ci št. 36., Adolf Jurca za preureditev dvoriščnega poslopja v Kopitarjevi ul. št. 11., dr. Rudolf Ravnik za povečanje garaže v Trubarjevi 5., Ivan Lorber za preureditev drvarnice in prizidanje verande v Vetrin}-skl 5, Lavra Scheidbach za preureditev drvarnice v avto-garažo v Gregorčičevi 8., Alojz Fajdiga za zgradbo delavnice na Po-breški cesti 13., Franc Korman za prizidavo skladišča v Gosposki ulici 3., NabavBalna zadruga državnih uslužbencev za zgradbo avtogaraže in odprte lope v Cvetlični 19. Uporabno dovoljenje pa je dobil Ivan V61-ker za prezidano avtogaražo v Kersnikovi ulici 1. »JUTRO« St. 105 "Cefrfetf, 5. T. I93B a— Aretacija dveh, ki sta osumljena vloma. V zvezi s preiskavo o vlomu v Gradišču na naši meii v Avstriji, o katerem smo poročali pred desetimi dnevi, sta bik včeraj zjutraj od organov železniške policije tia Pobrežiu aretirana Anton Viher in Vitem Rozman ter izročena mariborskem« *>oiicijskemu konrsarijatu Iz Kranja r— Gostilniško gibanje. Bedenkovo fciot jc prevzel g. Gašper Puhar. r— Nogometni odsek Sokola poziva v^e, ki se zanimajo za ta šport, na članski sestanek, ki bo nocoj ob pol 21. v K<->cbckovi sobi Narodnega doma. Iz Novega mesta n— Občni »bor Jadranske Straže bo v petek 9. t. m. v občinski dvorani na magistratu. Dolžnost vseh članov je, da se zbora polno številno ud^ireže. Vabljeno je tudi ostalo občinstvo. q_ Ljubljanska Glasbena Matica je nudila v nedeljo dolenjski metropoli krasen užitek s prireditvijo koncerta, ki ga je izvajala na svoji, francoski turneji, ter žela veliko odobravanje. Pri koncertu je bil navzoč tudi ko/iiponiet g. dr. Sclnvab iz Celja in ko je zbor. podal njegovo »Zdravo Marijo.« je bil dr. Schwab predmet živahnih ovacij. Iz Laškega 1— Kolavdacija občinskega vodovodi sc jc izvršila pretekli ponedeljek ob prisotnosti zastopnikov v poštev prihajajočih 'Lla-stev pod vodstvom vladnega svetnika g. Pinkave. Graditeljico, družbo »Union«, je zastopal g. inž. Moslacher. Komisija je ugotovila, da vodovod brezhibno funkcionira in da si je graditeljica s to zgradbo pridobila zasluženi sloves. Želeti bi bilo 'e še, da bi se dale občini Laško one subvencije, ki so se ji svoj čas obljubo 'ale in ki Jih jč strankarptvo znalo vedno znova preprečiti. — Podaljšanje občinskega vodovoda do kopališča in hišna inštalacija v kopališke objekte sc bo še v teku tega leta izvršila. Stroške omenjene napeljave bosla nosila občina in OUZD. Proračun za njo znaša 55 tisoč dinarjev. Iz Trbovelj t_ Floriianov sejem jc trii to pot zelo slabo obiskan. Bilo ni :ie kupcev, ne prodajalcev. Težka gospodarska kriza se pozna pač povsod. Iz Hrastnika h— Protituberkulozni dan se je praznoval tudi v Hrastniku. Učiteljstvo tukajšnjih »ol jc posvetilo eno uro pouka v soboto v ta namen in seznanilo tako šolsko mladhin o groznih posledicah te bolezni za ves ">a-rod. — V nedeljo pa se je vršil pri Logarju, poleg kemične tovarne sestanek protitubtr-kulozne lige. na katerem so govorili: Dr. Neubergar, g. Zelinka in zastopnik okrožnega urada. Navzočih je bilo mnogo liudi. h— Jubilej. Te dni praznuje 25-letnico, odkar prevaža in zalaga hrastniške gostilne s pivom g. Roškar. Tudi jubilej svoie vr »te. Znan je bil Roškar že pred vojno, ko so uvažali k nam nemško pivo. Jubilant pa ie bi! eden tistih, ki je dejal: Ce ste Slovenci. pijte slovensko pi>o!« Iz Ptuja j— Zadnja operetna predstava v le'ninji sezoni v ptujskem gledališču bo v ponedeljek 12. t. m. Gostovalo bo mariborsko gledališče z najboljšo slovensko opereto, s Par-* movimi »Caričinimi Amazonkami«. Iz Ljutomera |j— Akademija. Pod okriljem ZKD v Ljubljani je sedmi razred ljubljanske licej-ske realne gimnazije priredil v soboto dne 3. t. m. v tuk. Sokolskem domu dobro uspelo akademijo. Takorekoč brez reklanfe se je zbralo veliko število občinstva, ki je z zanimanjem sledilo vzporedu. Po daljšem prologu, ki ga je govorila licejka, v katerem je naštevala znamenite može, rojene v okolici Ljutomera ter ocenila njih pomen za slovanstvo in slovansko kulturo, so se vršile recitacije nekaterih Vrazovih pesmi. Prešernovega »Judovskega dekleta« .n Aškereve romance o treh vinskih sodih. Zelo so ugajale pesmi, ki jih je fvb sprem-Ijevanju klavirja odpela sigurno :n učinkovito altistinja-licejka. Tri recitacije francoskih pesmi so pričale o brezhibnem zgo-varjanju. Potem je sledila uprizoritev eno-dejanke »Čajanka pri branjevki«, ki jo je odigrala ženska sekcija dramatike šole Z. K. D. v splošno zadovoljnost. Chobitn sta ugajali branjevka in njena hči. — Izletni-ce so prenočile pri raznih rodbinah v Ljutomeru ter v nedeljo odšle preko Rado-merščaka (kjer stoji Miklošičev dom) in Cerovca v Jeruzalem. Popoldne so se vrnile v Ljubljano. ZJUTPA3 za hkuha-vanje ŽENSKA HVALA # TERPENTINOVO MILO pa je pranje aotovof GOSPODARSTVO Vinarski kongres v Ljutomeru Drugi vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino se bo letos vršil 28., 29 in 30. t. m. v Ljutomeru. Razjrored kongresa je določen naslednje: Sreda: 28 t. m.: Ob .15. uri seja glavnega odbora Vinarskega društva in delegatov podružnic v dvorani hotela Zavratnik v Ljutomeru. Četrtek 29. t. m. (praznik): ob S.SO pričetek vinarskega kongresa in občnega zbora Vinarskega društva v Sokolskem domu v Ljutomeru z naslednjim dnevnim redom: 1.) Otvoritev kongresa in občnega zbora; 2.) Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev; 3.) Referat o pridelo vanju kvalitetnih vin (inž. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pri banski upravi Ljubljani); 4.) Referat o aktualnih težkočah in zadevah vinogradnika (Joško G laser upravnik banovinske t rs niče in drevesnice v Kapeli); o.) Referat o L v6edržavnem vi narskeni kongresu v Beogradu (Lovro Pe-tovar, veleposestnik itd. v Ivanjkovcih); 6.) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov; 7.) Poročilo uredni ka in upravnika društvenega glasila »Naših goric«; 8.) Odobritev odborovili predlogov za dobo do sledečega občnega zbora, višina članarine in kraj prihodnjega občnega »bora; 9.) Spremembe pravil; 10.) Volitev: a) predsednika, dveh podpredsednikov in 12 odbornikov, b) dveh preglednikov računov za dobo enega leta; 11.) Obravnava predlogov in morebitnih pritožb od strani podružnic in društvenih članov; 12.) Slučajnosti. V petek 30. t. m. bodo prirejeni izleti z ogledovanjem vinogradov: 1.) ob p°I 9 uri odhod iz Ljutomera čez Presiko. Strmec, Kalvarijo in Mrzlo polje v Jeruzalem tu obed; popoldan pa čez Svetinje v Ivanj-kovce, tu na vlak, odnosno čez Radomerje (Miklošičev doin) v Ljutomer na vlak. ' Ogledovanje banovinske trsnice In drevesnice v Kapeli, šampanjskih in vinskih kMi Clotarja Bouvierja v Gornji Radgoni. Ob pol 9. uri z vlakom iz Ljutomera do Slatine Radenci, odtod v Kapelo in potem v Gornjo Radgono, tu na vlak. Prijave za prenočišča 28. in 29. maja in izlet v Jeruzalem sprejema Vinarska podružnica v Ljutomeru, za izlet y Kapelo in Gornjo Radgono pa Vinarska podružnica v Gornji Radgoni. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki se bodo prijavili do 25. t. m. pri Vinarski podružnici v Ljutomeru et uvedena institucija prisilne poravnave, katere' namen je, rešiti lažje primere insolventnosti brez uničenja gospodarske eksistence HUMANIK s PLATNENE D7«JL (I IN VENDAR CENENI dolžnika. Otvoritev postoftanja mora zalite vati sani dolžnik, vendar mora nudit? vsaj 40% poravnavo pri izplačilnem roku največ enega leta ali vsaj 50% pri izplačilnem roku od največ 18 mesecev. Sodišče mora predlog zavrniti, če je bil dolžnik v poslednjih petih letih obsojen zaradi lažnega bank-rotstva, če je bil že v konkurznem ali poravnalnem postopanju, pa še ni minulo od zaključka tega postopinja več kakor tri leta, če ne vodi podjetja več nego dve leti in če ne vodi predpisanih trgovinskih ali drugih poslovnih knjig. Poravnalno postopanje lahko zahteva dolžnik tudi tedaj, če je s. odnosno 2940 ton v prvem Četrtletju 1928 in 1929. na 3710 ton v vrednosti 148.7 milijona Din (lani 132.5). Tudi uvoz bombašnih tkanin se je povečal na 194.2 milijona Din nasproti izredno nizkemu uvomi ▼ prvem četrtletju pret. leta, ko je znašal le 181 milijonov Din; vendar pa moramo upoštevati, da je uvoz bombažnih tkanin znašal v prvem četrtletju 1. 192«. še 252.2 milijona Din. Uvoz sirove vohie ee je nasproti prve mu četrtletju 1928. več kakor podvojil; dvignil se je od 339. odinosno 582 ton v I, četrtletju 1928. in 1929. na 795 ton, po vrednosti pa se je povečal le od 13.9, odnosno 21.2 na 24.1 milijona Din. Sporedno se je dvignil uvoz bombažnega predira od 218 in 1S3 Ion na 307 ton, odnosno ©d 17.G in 15.7 na 23.2 milijona Din. Volnenih tkanin mpo uvozili za 106.4 milijona Din. to je le za 1.6 milijona Din več nego v I. četrtletju pret. leta. Uvoz svilenih tkanin pa je precej konstfmien ter je znašal v T. Felrtletju . 1. 35.4 milijona Din nasproti 34.4 in 39.0 milijona Din v odgovarjajočih razdobjih predhodnih dveh let. = Evropa proti ameriškemu protekpijo-nizmu. Ko je bila lani v Zedinjenih državah predložena carinska novela, ki predvideva znatno povišanje že itak izredno visokih uvoznih carin Zedinjenih držav, so se številne evropske gospodarske organizacije s protesti obrnile na ameriško vlado. Mnogo se je razpravljalo o tem, kako naj Evropa plača Ameriki ogromne dolgove, če se Amerika brani uvozu blaga iz Evrope. Evropa more le dolgove poplačati le v blagu, ker zlata za izvoz nima na razpolago. Po dolgotrajnih razpravah eo bile sicer nekatere postavke predlaganih ameriških carin zopet znižane, pa tudi v sedanji obliki ogroža ta carinska novela izvoz Evrope v Ameriko. Zlasti se čuti prizadeto švicarska induutrija, ki pripravlja resen bojkot ameriškega blaga. Slično gibanje opažamo tudi v drugih evropskih državah. Švicarji pozivajo sedaj 06tale evropske države k skupni akciji proti pretirani protekcijonistični politiki ameriških Zedinjenih držav. — Odpravljen je konkurz o imovini tvrd-ke Derenda Franc & Co., družba z o. z. v Ljubliani ker ni kritja za stroške postopanja. = Oddala zgradbe konjušnico na Sušaku se bo vršila potom oiertalne licitacije 23. t. tn. pri m-žereierskem oddelku savske dšvizijsfce oblasti v Zagrebu.. (Osla« je na vtpo-zled v Zbornsc: za TOD. BORZE t. maja. Na ljubljanski borzi je bil včeraj devizni promet zlasti velik v devizi Praga, dočim v ostalih devizah ni bilo večje jiotrebe. Tečaji deviz nekaterih deviz so se ponovno okrepili: tako se je deviza Nevrvork dvignila od 56.445—56.46 in deviza Dunaj pa od 7.9754 na 7.9781. Med efekti je bila Kranjska industrijska družba zaključena po 302. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje čvrsta. Za aranžma se je danes trgovala po 429, za k ase po 428 — 428.5, za maj pc 429 — 429.5 in za december po 432 do 433. 7% Blairovo posojilo je bilo zaklru-Čeno po 84.5. V zasebnih vrednotah je prišlo do prometa le v Union banKi po 80 do 82 in v Unionu mlin po 120. Trboveljska je po odbitku kupona (35 Din) notirala 44(5 do 447 5. Deriie in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.77 Berlin 13.4875 — 13.5175 (13.5025). Bruselj 7.S921. — Budimpešta 9.8850. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 7.9631 — 7.9931 (7.9781). — London 274.50 — 275.30 (274.90). — Newyork 56.46. — Pariz 221.98. — Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 295.61 — 297.61 (296.61). Zagreb. Amsterdam 22.77, Dunaj 796.31 do 799.31, Berlin 13.4875—13.5175, Bruselj 789.21. Budimpešta 987— do 990.—, Milan 295.512 _ 297.512, London 274.50 — 275.30, Newvork 56.36-56.36, Pariz 220.28—222.28, Prai?a 167.17—167.97, Zuria 1094.40' do 1097.40. Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.2560, London 25.0826. Nevvork 516.15, Bruselj 72.0225. Milan 27.0650, Madrid 63.40. Amsterdam 307.75, Berlin 123.18, Dunaj 72.80, Sofija 3.74, Praga 15.29, Varšava 57-85, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97 bi., 7% Blair S6 bl„ Celjska 160 den., Lj. kred. 120 den., Prašte diona 905 den.. Kreditni zavod I7O den.. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in k asa 428.5 — 429, za maj 428 do 429.5, za december 432 — 432.5, investicijsko 87.25 den., agrarne 54.35 den., 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 84.375 — 85; bančne Vrednote: Praštediona 903 — 910, Union 196 — 197, Jugo 80 — 81, Srpska 178 do 182, Zemaljska 145 _ 49, Ljubljanska kreditna 120 den- Narodna 8520 - 8620; industrijske vrednote: Narodna Sumska 21 den- Našička 1310 — 1390. Gutmann 170 do 171. Slaveks 70 — 74, Slavonija 200 den., Drava 267 den., Šečerann 365 — 380, Union (Osijek) 110 — 130. Vevče 125 den., Isis 33 — 40. Dubrovačka 440 den.. .Trbovlje 44fi — 4A75. Beograd. Vojna Skoda 433.5 — 436 zaklj., inresticiisko 88 zaklj., agrarne 54 -- 55, Narodna 8620 _ 8720. Blagovna tržišča Les -t- Ljubljanska bom (7. L m.). Tendenca za 1«« mlačna. Zaključenih je bilo 10 vagonov tramov. Povpraševanje je za letve (25 m» 24/38 in 28/48 mm, 4 m dolž., I., II.. III.), 500 kom. 3k-ag blf um luml umi umih za remeline (500 kom. 38/58, 500 kom. 48/58, 500 kom. 48 /68, 500 komadov 48/78, 100 komadov 58/78 in 100 komadov 78/78, vse 4 m dolž. I. II. III.), za deske (24 mm. 4 m dolž.. 17, 19, 22, 25, 28, 30 in 33 em širine, po 150 komadov od vsake širine ter 12 mm, 4 m dolž. po 300 kom. ,rsake širine), za kratice (2, 2.50. 3, 3.50 m dolž. od 16 cm navzgor, deb. 12 in 24 mm), za tramiče (v določenih dimenzijah), za hrastove kvadrate (Werkhok, dobre obtesano blago za italiianske železnice, ca 100—150 tn3 24X24 do 50X 50. dolž. od 2.30 m navzgor) ter za orehove blode (od 70 cm srednjega premera navzgor, po možnosti črnikaste barve). Žito -1- Ljubljanska bona (7. t- m.). Tendenca aa ato mirna. Zaključen je bil 1 vagon pše- nice. Nudi se pšenica (slov. poeraja. mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 252.50 do 255), 78 kg po 245.50—24i, 77 kg po 237.50—240; rž: baška, 72-73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135—137.50, za junij po 140—142.50; ječmen: baški 62-03 kg po 162.5—165; oves: baški, navad, tarifa po 180 — 185; moka: »Ogt. fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405. + Novosadska blagovna borza (7 f. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 1 vag. moke, 1 vag. otrobov, 25 vag. koruze in 3 vag. ječmena. — Pšenica: baška, 77 kg 192.50 — 197.50; 78 kg 197.50 do 202.50; gornjebaška. 78 kg 200 - 205; banaška. Tisa šlep, 78 kg 200 — 206; gor-njebanaška, 78 kg 195 — 200; sremska, 77 kg 177.50 — 180^ Oves: baški tn sremaki 125—130. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 107.5—112.5. Kornza: baška in sremska 92.50 do 95, ladia Dunav 92.50—95. banaška 87.30 do 90. Moka: baška lOggi 332.50-342.50; »Og« 330-340; »2< 295-305; >5c 235-245; 165-175; »7< 115-125; >8« 30—90 Otrobi: 65—75 + Budinipeštanska terminska borza (7. t. m.). Tendenca prijazna; promet erednji. Pšenica: za maj 20.25—20.26. za junij 20.43 do 20.44. za oktober 19.35—19.36; rž: za maj 10.50. za junij 10.55—10.57, za oktober 12.33 do 12.31; korura: za maj 11.70—11.71, za julij 11.75—11.77, tranzitna za maj 10.75 d? 10.78. Živina -f- Živinski sejem r Ljubljani. (7. ,t. m.). Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 291 konj, 5S volov. 63 krav, 11 telet in 418 prašičkov; prodanih pa je bilo 57 konj, 26 volov, 29 krav, 7 telet in 390 prašičkov. Sejem je bil dobro obiskan. Kuj>čija je bila v prašičkih za rejo prav živahna, v ostalem pa srednja. Cene se napram zadnjemu sejmu niso bistveno izpremenile edino teleta so se nekoliko podražila. Za kg žive teže nolirajo: voli I. 10 Din (na zadniem seimu 10.25 Din), II. 9— do 9.50 Din (9.50), III. 8,— do 8.50 (8-30), krave debele 5—7 Din (5—7), krave klobasarice 4—5 Din (4—5), teleta 14.50 do 15.50 (13.50—14.50); prašički za rejo pa 30 se prodajali po 250—400 Din za komad. Dopis! OPLOTNICA. Nemila usoda je hotela, da je utonil v tukajšnjem potoku dveletni Dušan, sin uglednega posestnika in lesnega trgovca g. Julčeta Hmelaka. Hudo prizadeti rodbini, ki je izgubila svojega ljubljenca, naše iskreno sožalje! Kopališča in klinike v inozemstvu Vojna in krize, ki so ji sledlc, so zadale kopališčem težek udarec. Število obiskeva.-cev večine kopališč je padlo kar za polovico. Vzroka temu pač ne moremo iskati morda v popuščanju potrebe po okrepitvi, nego je to jasen dokaz, kako je splahnilo blagostanje v Evropi. Zadnja leta pa že vidimo povsem drugačno sliko. Karlovi vari na primer so prvo kopališče na kontinentu, ki je že doseglo predvojno število obiskovalcev. Tega ro-java si pač ne moremo razlagati le s tem. da imajo Karlovi vari nele evropsko, temveč tudi izvenevropsko publiko, temveč baš z dejstvom, da so postavili v takem središču zdravja iščočih znanstvene institute, moderna okrevališča in privatne klinike svetovnega slovesa. In kar je najvažnejše pri znanstvenih ustanovah: tu nastajajo vedno novi sodobni instituti. Seveda je jasno, da pač taki instituti lažje nastaiajo na tleh, ki jih obiskujejo ameriški doiarski milijonarji. Tako so opremljene nedavno otvorjene očesne klinike dr. Miillerja z najpopolnejšimi znanstvenimi napravami, ki so seveda požrle ogromne vsote. Z združitvijo špccijalističnih klinik z modernim; internimi klinikami v eden zavod se hoče postaviti nekak novum, nastavitev znane kapacitete univerzitetnega profesorja dr. Bie mijera. Red A. Petek, 9. maja: Za ljubezen »o zdravila Red D. Sobota, 10. maj«.: Konec poti. Red G LJUBLJANSKA OPEBA. Začetek ob pol 20. Četrtek, 8. maja: Zaprto. Petek, 9.: Zaprto. Sobota, 10.' maja: Mamzelle Nitouehe. Gosteje gdč. Mar. Lubejeva iz Zagreba. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 8.: Caričine Amazonke, C. Kuponi Petek, 9.: Zaprto. * Sobota, 10.: »Rigolettoc Gostovanje gospe Tinke Wege!-Pol!a. Navadne ©perne ce-ne. Kuponi. Zadnjič. PTUJSKO GLFOALTSČE. Začetek ob 30. zvečer Ponedeljek. 12.: Caričine Amaaonke. Gostovanje Mariborčanov. nji reprezentanci, ki je igrala proti Rumu- niji, je izpremenil predvsem napadalno vrsto. JNS je sklenil, da se vrši ta tekma v Zagrebu. Ta sklep saveza je v zagrebških športnih krogih napravil zelo ugoden tis. »Jutarnji List« piše, da je to dokaz, da se situacija presoja objektivno in s potrebnim razpoloženjem. Hašk je z odličnim uspehom zaključil svojo turnejo po Malti. Dosegel je naslednje rezultate: Hašk : Slilma Vvanderers 8:3, Hašk : Queens Regiment 5:2, Haik : Royal Engineers 3 : 2, Hašk : Pick Navy 4:1, Hašk : Queens Regiment 2 : 2. Skupni scote 22:10 v korist Haška. Belgijski teniški savez je povabil naš savez, naj bi z našo teniško reprezentanco sodeloval pri proslavi stoletnice, neodvisnosti Belgije. Naša teniška reprezentanca bo odšla na io proslavo ter bo obenem stopila v borbo za teniško prvenstvo Bcl-gij«. Službene objave Jugoslovenskega plavalnega saveza. Okrožnica št, 3. (Športista 5. maja 1930.) 1. Poziva se Somborskj plavalni podsavez, da v roku 8 dni pošlje Savez/u svoj naslov in se-anaim članov uprave. 2. Pozivajo se vsi klubi, da čimprej (najpozoeje v 15 dneh) pošljejo Savezu približno število svojih članov, s katerimi mislijo sodelovati na juti ior skem dn seniorsfcem prvenstvu posebej. 3. Zaradi prihajajočih vprašanj od strani raznih klubov se obveščajo vrši člani teza saveza, da izpopolni it e>v pravil po lanski skupščini ni tiskana in da je to odgodeno do kongresa FINA — 2. »unija 1930. 4. Ob priliki vprašanja LjubKanskega pedsaveza od 17. aprila glede tolmačenja § 25. tehničnega prarviinika po spremembah na lanski glavni skupščini se obveščajo vsi olani saveza, kakor tu*H zbor plavalnih sodnikov, da se imenovani paragraf ima tolmačiti na naslednji način: Vsi juniofji (t. j. oni pod 18. letom, računa«; po letu in ne po dnevu rojstva), ki so v katerikoli vrsti plavanja izgubili junio-rs-tvo, dobijo nazaj •juniorstfvo, ker so s spremembo tega paragrafa izgubili pravico, da sploh nastopajo na &enionskih prvenstvenih tekmovanjih. Oni }udi-orji, ki v svojem prehodnem leto (za katere § 25 tehn. pravilnika dela izjemo) nastopijo v kater-'-, koli vrsti plavanja na seniorskih prvenstvenih tekmovanjih, iz®ube jairiorstivo sploh, t. j. nimajo pravice več, da v bodočih tekmovanjih nastopijo kot juniorji. Vse eno fe, ali nastopi jnnior v prehodnem letu na podi a vez nem alj savezmem prvenstvni. Sekcija zbora hazensloh sodnikov JHS. (Službeno.) Odlborova seja se vrši danes v četrte« dmie S. t. m. ob 14. uri v kavami Emona. Službeno iz LUP. Današnja redna seja a. odipade, na kar se opozaTiajo vsi odborniki. P-'.« hodnja seja bo sklicana ipo potrebi v dnevu.h listih. SK Grafika. Danes o% 18. trening I. i« H. garniture na igrišču Ilirije. Udeležba strogo obvezna za vse igralce. Obenem naj vsi igralci, ki rniaj'* pri sebi kdubske rekvizite, te nemudoma prraes® seboi. SK Krakovo. Danes ob 20. se>a ožjega odSora v prostorih gostilne Usenik, Borštnikov fc-ig 3. Kdor želi slike, naj se javi pri g. Novaka cI 12. do 13.30. Plavalna sekcija SK Nin Je. Seia ttačefeiiva m vrši danes oi> 18. v dantskem salotru kavarne Emona. Motokolesarskl klub Ifirifa opozarja iSianjtv« na razpis I. Hrv. Motokfcba v Zagrebu gfede motocikliške dirke na Cernomercn, fci se vrši v nedeljo dne 11. t. m. Sestanek zaradi dogovo-a za siku,pni odhod k dirki se vrši v potek dae 9. t. m. r>'b 20.30 v kavami Evropa. pozna ASPIRIN-tablete in njihov sijajni učinek pri vseh boleznih prehlada in revmatičnih bolečinah. Enako važno pa je vedeli, da je samo jfeden pravi Nezmotljivi znak je Bayer-ev križ na vsakem ovoju in vsaki tableti in pa modro-bela-rdeča znamka na kartonu. Pazite v lastnem interesu na fe znake, katerih ni mogoče zgrešiti. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristoibino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče do so mu posije po posti Mo«/ce ali /ea/eo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priioii v »namGah a sicer no bo prejel odgovora t ^ Z^mMm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Uu&Bvtk&i Brivski pomočnik dober bubi štucer, po možnosti tudi on-Juler, dobi mesto takoj aii po dogovoru. Stanovanje in brana. v hiši ter 4j0 Din mesečno. Ponudb;. na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober de;avec«. 17US4 Točaja (fi-hjnkbursch) z večletne prakso in verziranega t kletarstvu sprejme gostilna T. Mencinger, Ljubljana St. Petra cesta št. 43. 172S9 Pekovskega vajenca iiteraga preskrbim trni,i z obleko, sprejme Jo?ip Stc-umetna parna pekarna, Pišeee št. 18 prj Brežicah. 101Ki8 Prodajalko Mnrjpno v špeceriji in de-liiatesi, sprt-jmem. Pisme-iv« ponudbe z zaiievkom plače na oglasni oddelek »Jutra« poč »špec eri j a « 17267 f !■ i ■ Vajenca (pikolo) ■p-sime hotel »Eellevuec v L.Tibljaui. 17257 --- Natakarje in natakarice .4», st-rckovno izvežba-to sprejme takoj botei »Beilevue« v Ljubljani. 1725« Pek. vajenca * -n&o oakrbc v biši sprejme takoj pekarn* And. Selšek, Polzela, Sar. do-l»a. 1717-1 Pek. vajenca kojemu preskrbim tudi obleko, sprejme Stojan Josip umetna parna pekarna. Pi-»ece št.' IS pri Brežicah. 16009 Pomožno kuharico spretno in iatirjeno sprejme hotel »Bellevue« v LJubljani. 174-15 Kroj. pomočnika za majhne kose sprejme takoi Fr. Sešek. Medvode št. 16. 17404 Elektrotehničarja izučenega ključavničarja, treznega in neoženjenega, agilnega človeka, ki se zanima za hladilno stroko, v kateri bi se lahko izpopolnil v naši tovarni, iščemo proti odškodnini. Kot pogoj je dovršena obrtna šola. parletna praksa pri elektrotehničnem podjetju, perfektna zmožnost nemškega jezika in starost n« izvod 24 let Curriculum vita« in prepis vseh spričeval v nemškem jeeiku je vložiti takoj na oglasn-i oddelek »Jutrac pod šifro »Celvenator«. 17412 Pek. vajenca sprejme takoj pekarna v Mirni oeoi. Dolenjsko. 17380 Čevljar, pomočnika boljšo moč sprejme takoj Anton Logar, čevljar v Ljubljani, Dalmatinova ul. št. 7. 17401 2 sladoledaria prodajalca ki sta zmožna vložiti primerno kavcijo — er>rejine takoj v službo Ce-pon, Jesenice, Gorenjsko. 16739 Izurjeno šiviljo «nre;mb takoj v stalno de-1" M. Kabič, Ljubljana. ■vje- - 17385 Klepar, pomočnika dobrega delavca sprejmem takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17390 2 klepar, pomočnika • tobro izvežbana sprejme takoj Ivan Kavčič, k-lepar-«tvo. Skcfja Loka. 17319 Več šivilj dobr--; izurjenih v damski konfekciji', sprejmem v »taliio nameščen je. Ni-«ljr pove oglasni oddelek »Ji]'ra«. 17:593 Kovaškega vajenca z oskrbo spre/ime Franc Sveta«, kovač, Radomlje. 174"» Za ckspedicijo Hrtov sprejmem vajeno dekle z lepo pisavo, — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« ped »Ekepedi";-.i-17440 Kuharico »»jBofftojno, vajeno vs-rh h'«ntb del, sprejmem takoj Vaslov v ogiasnr-m oddelku ».Jutra«. 17410 Služkinjo aH postrežnico po#*e®e. snažno in zanes-i:vo. za vse. sprejmem v Tavčarjevi ulici št. 6/II. loro 17450 Učenca zdravega in močno?*, poštenih staršev. g primerno šolsko izobrazbo. ki ima veselje do trgovine, sprejmem v trgovino mešanega b'ai». Nastop takoj. Ponudb« na eglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten vsjer,Gute Verdi»nrtmoglichkei't 556« . na oglasni oddelek »Jutra«. 17451 G. Th. Rctraan: Godbeniki! Profesijonisti, obrtniki In delavci, ki so vešči godbe na pihala in na godala, naj se prijavijo godbenemu društvu Lira v Mariboru. Predsednik Jos. Rustja — Maribor, Gregorčičeva ul. št. 26/11. 17507 Potnike manufakturne stroke — za Ljubljane in bližnjo okolico, "za obisk priv. strank sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16789 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52 174SS Klavir poučuje gospodična po dobri metodi Klavir za vajo na razpolago. Naslov pove ogabni oddelek »Jutra«. 17076 Citre poučuje jrospod: Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17470 * d Avtogen. varilec in ključavničar dobro izurjen išče službo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Emona« 17356 Knjigovodja prvovrsten, vsestransko izobražen. bilancist, Lš£e na-meščonje v dopoldans-kih urah. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutro« pod šifro »Strokovnjak«. 17321 Potovanja in Čudovite prigode Tomija Popkinsa 59. K« mu je strie podal vrv, ki je ležal* t avtomobilu, je Tommy ▼ nekaj trenutkih po-vczal pijanega belega medveda. >Hoj, vst-%-ni!< je ia>pil in vlekel in tresel, dokier se ni medved predramil. Vodeč ga *rr je vrnil k tovarišem, ki so čakali r varni msdalji. Hotelska sobarica z večletno t-rakso. ki govori slov., nemško in italijansko. išče službo; Pon.tt.dbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobarica« 17097 Trgovski pomočnik mlad in agilen, izučen v večji trgovina mešan blaga, išče službo. Prosto mesto prosi javiti na oglasni oddelek »Jutra« pod znttčko Maj — trgovina« 169 IS Absolvent realke z večletno prakso kot drž. uradnik, abstinent, išče primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Sposobnost 32«. 174S0 Učenka ki j-e dovršila dva razreda meščanske šole z dobrim uspehom, prikupljiv« zunanjosti in lepega vedenja, stara 16 let. sirota brez staršev. želi vstopiti v trgovino k dobrim lj.udem Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do trgovine«. 17485 Šofer-mehanik z večletno prakso, ki >e odslužil vojaščino rr- želi službo za takej. Tonudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren šofer«. 17471 Gospodična absolventka meščanske' Šote- in trgov»S;#ga-- tedstja. zmožna slov. in nem?tine. s triletno pisarniško prakso, išči prhn-erno siurbo. Gre tudi na deželo - ali kot blagajničarka. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »232«. 17508 Plačilni natakar starejši, zmožen kavcije, išče mesta. Pismene 'po. nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Kavere zmožen«. 17506 Motor, kolesa Puch 250 in« prodam za 60 ton prvovrstnih bukovih suhih drv. Pogledati: lljaž. Zagreb, Draškovičeva ul. it 17369 Motorno kolo »I'uch« 175 ccm, 2;-; t. s., v dobrem stanju proda Zavodnik. Floriianska ul. št. 29. 17468 Austro Daimler ADM • 6 cM., šestsedežni, odprt, malo rabljten, v brezhibnem stanju, z novo pnevmatiko, skupna za Din 55.000 proda Lampret in dTug, Ljubljana, šclenbur-gova tulica 4. 17482 Avtomobil (limuzino), dobro ohranjen, rabljen, 6—7»edeže.n kupim pod lahkimi plačilnimi pogoji. Le resne in obširne ponudbe 'prosim na podružnico »Jutrac v Mariboru pol šifro »Avtopromet«. 17490 Tovorni »Ford« zamenjam za »Sauggas-motor« 12 HP. — Ponudbe na podružnico »Juitra« v Mariboru pod šifro »Sauc-gasmotor«. 17502 Tvrdka Lederer Desider, Sombor kupuj« rabljene železne sode in rabljene vreče od soli in išče zastopnike za prodajo trakti, »lanine, nadalje bencina, petroleja in motornega olj« izven k&r-tela. 16778 Šotor dobrr. »hranjen kupim. — ronudbe na ogla«, oddelek' »Jutrac pod šifro »Sotor«.~-17456 Ajdove kaše lepe -kupim 5 —6000 ki. Ponudb« prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ajdov* . kaša*. -17497 Enodružinsko hišo v bližini topniškega arze-na a od/i a m s 15. majem Pojasnila daje »Dunav« -v Ljubljani. Seienburgova ul št. 3 — med Vi 8. in 14 uro. 17450 Hiša s trg. lokalom lepa, enonadrtropna. z ^nan sardo, brez popravil, dvo riščno poslopje in velik vrt naprodaj pod ugodni mi pogoji v Mariboru Magdalensko preJmestje. — Dopise na -podruž. »Jutra« v Mariboru pod »400.000« 17377 Majhno hišico v cenj 20—30.000 Din ku pim v bližini mesta. Po nudbe na ogl*s*ii oddelek »Jutra« pod značko »Mala hišica«. ' 17460 Vilo v okolici Bleda ali Rogaške Slatine, s potrebno opreme 3 sob in osta imi pritiklinami iščem Ponudbe na Pub'icitis A. D., Beograd, Kralj* Milana 56 — pod šifro »Vila. 17475 Redka prilika! V centru Savinjske dolin« prodani krasno posestvo z modernim in obširnim go spodarskim poslopjem, vse mi kmetijskimi strojii. bo gatim inventarjem, konji govejo živino ter praiiči Poleg tega je znana dobro idoča gostilna, katera sama v par letih amortizira kapital. — Naslov pri po družnici »Jutra« v Cel tu. 17491 Gostilno z vrtom v predmestju Maribora ta koj prodam za 250.000 Din Ponudbe pod značko »Potrebno 100.000« na podru* nico »Jutra« v Mariboru. 17498 MZL EE Vsakovrstno zlato kupuj« ao najvišjih eraah Čer ne — Juvelir Ljubljana. Wol!ov» nllca 3. 38 Jedilnica skoraj nova, pisalna miza. zastori, kompletno za Din 7000 nanrodaj v Maistrovi ulici 16! 17403 Kočija štirisedežna (Landauer). do_ bro ohranjena r>o ugodni ceni naprodaj. Voz je pri praven tudi za pogrebna društva. — 0gnn. z letno ka^iacitefn; 3,000.000 zidne in stcešne opeke fiprejime družabnika v srrho raaširjeiija obrala Potreben kapital ca .milijon Din. Ponudbe ' .na ogt. oddelek »Jtibra« pod šifro »Za jami e n a_ ren t abi In o--t«. * 17176 Knoniadstropna hiša z. delavnico, pripravna za. vse, trgovski lokal . in pet sta?avanj; poceni naprodaj v Sfilavarski utic' št. 3. —r Pojasnila daj« J os. Ri-hV Maribor. Koroška št. 14. 17495 Hišo leipo zadano, s sadonoeni-kom' in njivo prod* Jože/ Podgoršek, mizar, Poljča-ne. 17496 Posestvo z leipo in veliko gosvosfco hišo (vilo »li gradom) in vsem inventarjem kupi Pav'« Dwin, Bled, vila Mi. rasan. 1^11 Mttl" Realitetna pisarna družba z o. z odda sledeča stanovanja: TRISOBNO v centru, ves ko.rn.fort, 2 predsobi in razne pritikline, z« takoj, 2000 Din; CELO HISO za junij, letp vrt, 5 sob. vse pritikline. moderno. 2a ceno po dogovoru; DVOSOBNO, kuhinje., predsob*. balkon, Bežigrad, za. tako i. Din 1000; DVOSOBNO, kabinet, pritikline. Bežigrad, ta Dim 1000: ŠTIRISOBNO, pritfklme — Sn. Šišk*, za juntj. Din 1300: DVOSOBNO, kopalnica, po-selska soba in pritikline pod Tivolijem, sa julij, 1200 Din; TRISOBNO v centru mesta za takoj. 1200 Din: DVOSOBNO, predsoba, kuhinja. kopalnica. pritikline. meeto. 1360 Din; TRISOBNO — komfortno, za juuiv blizu Vrtale. Dm 1600: DVOSOBNO, '^f®. Wi».n B'ei-wef«ove • cest«. Din 700. 17447 Deklico 3 mesece staro oddam dobre vzgojo zakoncem brez otrok. Plačam po do govoru. -Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra vzgoja«. 17448 Starejšo žensko z nekaj gotovine, v zajamčeno prav dobro dosmrtno oskrbo sprejme go stilničitrka v lepem trgu Posavja. Ponudbe ' na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtna oskrba«. 17441 Lokal za krojača odda takoj ▼ najem Ivan Malu*. ZabukOvca-Zalec. 17306 1—2 pisarn, lokala na prometni toiki t pritličju oddamo. Ponudbe na Merkur, Dunajska cesta 31 17290 Poslovni lokal takoj oddam na Cankarjevem nabrežjv 25. 17196 Dinamo 1 V> HP, kouvplstajo luftno napravo porini proda Rigler, Pra^ersko. 17o03»Jtttra«. Trinadstropno hišo v sredini m««tj pod zelo usodnimi po s pritiklinami, za takoj ali d« julija iščem v sredini mesta, v pritličju ali I. nadstTopju. (Jenjene ponudbe pod šifro »Solidna rt/rankac na ogl. oddelek »Jutra«. 17268 Stanovanje dvo- ali trisobno, po možnosti. s kopalnico, iSče družina dveh oteb, ta avgust ali september. Penudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čisto«. 17444 Starejši gospod služkinjo, išče mirno dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami ta avgust t. 1.. t okrožju trnovske, šentjakobske ali šentpeterikt župnije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »C. I. 10«. 17482 Stanovanje Ivo-, oziroma trisobno išče uradniška rodbina 4 Blaucv za 1. junij ali 1. avgust, v mesta aii bližnji okolici Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 17465 Stanovanje obstoječe iz 4 sob. posel-ke. sobe. predsobe in osta. lih pnrtiklin, v sredini mesta oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avgust 1930«. 17452 Sobo s štedilnikom in majhen kabinet —2 osebama takoi odda Csrnič, Orlova ulica 21 17405 2 stanovanji oddam takoj. Pcjarnila dajo Fr. Sttek, Medvode 16 17465 Stanovanje S sob, kuhinj« in pritiklin oddam e 1. juni-ean. Naslov pove oglasni oddelek »Jitrn. 17469 Dve lepi sobi r I. nadstr. moderne hiše v bližini frančiškanske cer kve oddam zdravniku, od vetniku ali slično. Vpraša ti pri Društvu hišnih po-AMtnibov, Salendrova 6 1735T Kot sostanovalko sprejmem mirno gospodiS, no v Prisojni ulici 5'JI. 17342 Sostanovalca t lepo sobo z elektriko in posebnim vhodom ter dobro hrano sprejmem za 650 Din mesečno, Poizve s« v restavracija »Soča na Sv. Petra cesti št. 17340 Opremljeno sobo lepo in veiliko, za 1—2 ose hi oddam 6 15. majem Tavčarjevi ulici. Našlo v oglasnem cddelku Jutra 17288 Sobo v sredini mesta oddam 15. majem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 17042 Sobico s posebnim vhodom i* ddk trično razsvetljavo oddam s 1. junijem v Trdinovi ulici št. 2. pritličje. 17392 Opremljeno sobo z dvema .posteljama takoj oddam. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 17407 2 sostanovalki sprejmem na stanovanje na Zaloški cesti št»r. 168. 1T»1 Preprosto sobo snažno, s posebnim vho dom it atopnjre, i š S e m blizu centra. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Center — soba«. 17140 3—4 osebe po zmerni cesti sprejmem takoj sa dobre domačo hrano. Naslov por« ogla« oddelek »Jutrac. 17013 Sobo soJnčiM, lepo opremljeno, oddam med Tivolijeim in dmelno vlado. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17430 Sobo »načne in solneao oddam 1. jutnijsm gospodični v Gosposki ulici šterv. 10/T 17996 Leipo, so4nčno sobo opremljeno ali prazno, na željo tudi s brano, v sredini mesta oddam takoj ali s 15. majem. Naslov v oc-lasnem oddelku »Jotra« 17413 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam ob Keitte - Murnovi cesti (hiša za gostilno Pav šek) Heinrinhor. - 17414 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v centru mesta solidnemu gospodu. Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 17416 Lepo sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17400 Kierko« v Mariboru išče čisto, prazno sobico ženska srednjih Het. Ponudite t navedbe cene na naslov: Marija Tajnšek, Dobrna H. 68 pri Celju. 17433 Prazno sobo oddam v centru mest«.. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 17417 Sobo souporabo kuh in.je od dam. Naslov pove ogla-sni oddelek »Jutra«. 17466 Stanovanje 1—2 sob, v centru mesta išče mirna stranka 4 oseb (otroci odrini)' za junij. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ''7406 Stanovanje 2 sob in pritiklim. s kopalnico ali brez. v centra mesta išče zakonski par bree otrok, ki ss vseli s pooolnoma novim pohištvom. Plača d« 1800 Din. Ponudbe na otrias. oddelek Jutra« pod šifro »Dobro situiram«. 174S8 Stanovanje park »tiranih »ob. kabineta. kuhinj« in pritiklin. z vrtom, elektriko in vodovodom oddam s 1. juni-«m «e'id?vi dvočlanski dro-žini. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro Za Betiffradom«. 17415 Stanovanje dve- ali enosobno. s pri-klinami išče stranka tr»h odraslih o«b — najraie v Spodnji Silti ali xa Besi-gradom s 1. jnnijem. Pis- mena ponudb« na »kspe«:- turo ».Tutra«. T.:uh:.'at" v*' 1*714 pod fcfro »Mira**. 17478 Gospodično sKrejmem na stanovanj« v Kolodvorski ulici H. 3S/I 17461 2 prazni sobi e solnčno teraso oddam e 1. junijem stranki otrok. Naslov pove og1** oddelek »JutTa«. 17481 Sostanovalca boljšega sprejmem v vso oskrbo v Skofji «Hei 13. pritličje. 17510 Kampa^^nn. Pevski odsek gasil, društva Rudnik priredi vrtno veselico dne 11. maj*, na vrtu gosp. Z-e b a 1 a v Rudniku Začetek ob 3. uri popoMn« Vabi odbor. 17489 BS Prstan ss je itgubil od Bežigrada do Dunajska cest«. Poften najditelj naj pa prsti n»-gradi odd* v oglasaam oddelku »Jutra«. 17352 2 rezervni avto-kolesi sta M togubili od Kranja dc Bleda. Pošten najditelj naj jkK proti nagradi odda pri t-»»dii J. MiStč, Kranj 17173 Vcptfi Inženjer, Zagreb 13. o. mj. u 6 sati stanic« Zal. 17432 Četrtek ob 6. Poljubij*n! 17435 Osamljen iščem znanja z damo simpatične zunanjosti. Dopise pod »Maj« na og>la;ni oddelek »Jutra« 17457 Trst—Venezia Obletnica prihaja. Zakaj ne odgovoriš na pismo iz Maribora, kjer sem. Naslov poslal. Prejela, a ne razumela? Piši! Poljube! 17470 Dva mornarja želita radi poznanstva dopisovati z dvema mladima gospodičnam*. v starosti do 19 let. Cenj. dopise pc mogočnosti « sltiko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Jadransko morje«. 17477 Ker do dane« še nisem niC sprejel. Va= prosim oVas-n;enia. — Pozdravlja Vas AdW. 17504 Klavir prodam Naslov pove oddet«k »Jutra«. 17418 Klavir po ugodni ceni prodam. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 17427 Stare gosti dobre proda Joško Kres-nik, Guštanj. 173S8 Koncertne citre popolnoma nove ugod.no naprodaj. Naslev v og'as. oddelku »Juitra«. 17409 Pisalni stroj malo rabljen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalni stroje. 17-391 Citajte vedno naše oglase! ItfMt! Umiti Zelema •hiSbtsba Brozovie« pat«nt postelja zlož. iiiva, t tapeciran I m dracom. ielo praktična za vsako hiša hotele, prenočišča, nočne siuZ« be ta za pctu|oče osa« be sune Din, 450.— RaspoiHjam po pote nem »ovzetlu. '/61CO* uUai Lesen* patent costella dožliiva, s tapseiramm •nadracom, zete p»alc« fčna sune Din. 88a— Leztlkt za »une«nj« — (Lfts festuM)! naiaovijc vrsti aU> SC Ois. 150,— „ _.t. SROZOTZ& Zagret. OH [tb lldm fro/oi Aun> ticettirt Firm ti- oryJutra«. Radio IZVLEČEK PROGRAMOV Četrtek, 8. maja. LJUBLJANA 12.30: Reip.roe akciiio ustanavljanja sokolskih društev med Rumuni. Zlet bolgarskih Junakov v Sofii«, ki se bo vršil sredi julija v Sofiji, bo obsesal tudi tekme v. dveli oddeikUi. Pri tem ^asleduie ■vodstvo Junakov namero, da se prepriča o tekmovalnih sposobnostih Junakov in o možnosti, da bi se udeležili prihodnjih OHm-pija-d in medmarodnih tekem. Zletni dnevi so od 9. iuliia do 13. ter se oričuo z zborovanji in sestanki vodilnih orcanov organizacije. Zletne priprave so sicer že napredovale. vendar se ne vrše z ono brzino, kakor bi bilo Dotrebno z ozirom na bližino zleta. Glavni zletni dan bo 12. iuliia. Sokolsko društvo v Jlhlavl. znanem svo-iečasno zelo ponemčenem mes^tu s; bo postavijo letos svojo streho. Konkurenčnega tekmovanja se i< udeležilo orilično veliko število arhitektov in staviteljev. Emerson Hougti: MOŽJE . Roman XLII. POGLAVJE To je bilo listopada meseca, v petek zjutraj, tisti dan po narodnih volitvah 1. 1860. Novice so se širile takrat bolj počasi nego dandanes, a vendar smo v svoji dolini pričakovali poročila iz \Vashing-tona že tisto popoldne. Cc je Lincoln zmagal, so govorili ljudje, 'tedaj se bo Jug odtrgal. Nastala bosta neizogibno dva naroda, in če bo treba bo prišlo med njima do takojšnje odločitve, kakor hitro bodo voditelji določili svoje vojne načrte. To so vsi priznavali; prav tako je bilo obče prepričanje, da pojde Jug v vojno, če bo nastala, z dobro opremljeno armado pod vodstvom najbolj sposobnih mož, ki so kdaj služili pod starim praporom — takih mož, kakršni so bili Lee, Jackson, Early, Smith in Stuart, s sto in sto ljudmi, ki so jih bili v West Pointu ali v Virginski vojni šoli v Lexingtonu izvežbali v orožju — z možmi, ki se bodo do zadnjega zvesto borili za svoje države in za Jug. Naša država ie bila razdvojena, zlasti pa naša dolina, zakaj čut miroljubnosti ni bil v njej posebno razvit. Vsak kraj je bil kakor skladišče streljiva: samo iskrice jc bilo treba, pa bi bilo zletelo v zra!.. Dogovorjeno je bilo, da opoldne zvemo, ali pride do te eksplozije, ali ne pride. Le malokateri izmed nas, unionistov in neunioni-stov, so imeli za Lincolna, tega nenavadnega moža z Zahoda, najveličastnejšo postavo naše'zgodovine, ki io jc pozneje Jug enako ljubil kakor Sever, kaj več nego preziranje. V naši dolinici ga nismo poznali. Vsi, naj smo bili unionisti ali secesionisti, pristaši miru ali vojne, srno se bali poročila o njegovi izvolitvi. Polkovnik Slieraton me je srečal med vratii. Bil je rdeč, oči je imel mrke in polne politike. »Alj imate kake nove vesti?« me je ■vprašal. »Ali ste kai slišali iz Lecsburga ali \Vashingtona?« »Doslej ne,« sem odvrnil, »a t nekai nrai je pričakovafi novic iz Leesburga.« ... »Domenil sem se s poštarjem, da nam takoj sporoči, če kaj zve.« je rekel Sheraton. »Ako zmaga ta črni abolicionist Lincoln, bo ustreli! na ulici in mi bomo to slišala. Ce zmaga Jug, bo ustrelil dvakrat tako naglo zaporedoma, kakor bo le mogel nabiti. In tako, gospod Cowles, če začujemo samo en strel, tedaj bo vojna — vajna, vam pravim.« »A pojdite, pojdite,« je naglo dodal. »Kaj vas puščam, da čakate! Od hčere sem izvedel, da ste se vrnili z dokaj uspešnega potovanja in da se vaše razmere menda popravljajo. Tega smo vsi veseli. Evo moje roke, gospod. Mo.ia hči me je obvestila o svojem in vašem sklepu. Vse vaše ravnanje, gospod Covdes, je bilo ravnanje pravega moža in vzvišeno nad vsak očitek. Boljšega zeta sj ne bi mogel želeti.« Njegove besede, ki jih je govoril v popolni nevednosti tega, kar se je zgodilo, so me neznosno spekle. »Polkovnik Sheraton,« sem odvrnil, »za moea je v vsaki stvari samo ena pot, ki vodi naprej, in je ta ravna. Reči pa moram, da moje ravnanje nikakor ni bilo tako vzvišeno in da hči ni povedala vsega, kar bi bila morala povedati.« Tako govoreč sva stopila v veliko obednico. Polkovnik me je z gostoljubnim namenom potegnil k polici; a preden sem se utegnil zahvaliti, so se odprla vrata. Na pragu sobe se je pokazala kratka, zavaljena postava in siva, sršeča griva našega prijatelja doktorja Samuela Bonda, zdravnika dveh okrajev, samca in dobrotnika vse trpeče okolice. »Alo, doktor!« je izpregovoril polkovnik Sheraton. »Evo našega mladega prijatelja, ki se je vrnil s poti. Zdaj vam lahko povem, da je veUlko upanja, da Co\vlesova rodbina zmaga v zamotani pravni zadevi, ki je zadreji čas ogražala njen.obstanek! Tako vsaj ne bomo izgubili sosedov in tujci se nam ne bodo mogli usesti na kraj, kamor ne spadajo. Gospoda, naj živi stara Virginija, taka, kakršna je bila na vse veke! Pridružiite se nama, doktor! Vidite, gospod Cowlas,« je dodal, obračaje se k meni, »doktor Bond se je spotoma ustavil pri nas, da bi pogledal k moji hčeri. Videti je, da se gospodična Grace danes dopoldne ne počuti dobro — a vsekako ne more biti nič resnega, kaj?« Vsi smo se zopet obrnili, zakaj velika vrata obcdinice so se bila odprla. Vstopil je Harry Sheraton. »Semkaj pojdi, sinko!« je vzkliknil njegov oče. »Pojdi k nam! Na-lij nam dečko, na uspeh in zdravje obeh naših rodbin. Ce jaz kaj vem, doktor, niste vi nič manj srečni od mene samega!« Nič ni kazalo, da bi bil doktor Bond srečen. »Harry,« je rekel, »poglejte v mojo sedelno torbo — mislim, da sem pozabil v njej skrinjico z zdravnišikmi pripravami.« Mladi človek se je obrnil, a ker ni videl pametnega razloga za to naročilo, je med vrati obstal in se nato spet vrnil k nam. »Ali smem vprašati, kako se počuti gospodična Shcratcnova, dioktor?« sem vljudno izpregovoril. »Da, kako je z dekletom?« se je oglasil polkovnik Sheraton.» »V tem trenutku bi morala biti med nami — v trenutku, kakršen je ta!« Doktor Bond je še vedno resno gledal na naju. Od mene se je obrnil k polkovniku Sheratonu in nato spet k Herryju Slieratonu, kateremu je strogo velel: »Ali me niste culi? Pojdite ven!« Mi trije smo ostali sami. Doktor Bond mi je rekel: »Jack, treba je, da govorim z vami med štirimi očmi!« »Za kaj pa gre?« ie vprašaj polkovnik Sheraton. »Kakšna skrivnost je to? Zdj se mi, da imam pravico vedeti, kaj se godi. AH je kaj hudega, doktor? Ali je moje dekletce bolno?« »Da,« je rekel zdravnik. »Kaj ji je?« »Pomoči potrebuje,« je počasi rekel stari ščetinec. »Mar ji vi ne morete pomagati? Ali ni to vaš posel?« »Ne, gospod. To ne spada v moje področje,« je suho odvrnil dokto Bond, vzel ščepec tobaka in si z ogromno črno ruto obrisal nos. Vinogradniki! Širjenje raznih bolezni in škodljivcev preti z vedno večjo nevarnostjo, da uniči ne samo trgatev, temveč tudi vinograde same. Sedaj je najboljši čas za poken-čavanje OIDIUMA, TRTNIH MOLOV in drugih škodljivcev s preizkušenimi in sigurnimi preparati, če želite imeti bogato trgatev. AGRITOX najnovejše sredstvo za škropljenje proti trtnim molom. ARZOLA sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM. MOLEX sredstvo za zapraševanje proti TRTNIM MOLOM za časa cvetenja, ko se bolj pojavijo in se trte nc sme škropiti. SULFAROL za škropljenje proti OIDIUMU. AGRITOX, ARZOLA in SULFAROL se lahko zmešajo z bordovsko juho za istočasno škropljenje zaradi prihranka časa in delovnih moči. Zahtevajte naša strokovna navodila in ccnike na naslov: BILJANA A. !>., BEOGRAD Telefon 3—80 Dušanovac. (leseno pletivo) za strope in stene J*arketne deščice Trstje za strope Bakula Strešno lepenko in lesni cement dobavlja J o s. S. rnh, LJubljana (liradaška nlica št. 22 - Tel. int. St. 2513 Javna skladišta ]|| družba z o. z. Ljubljaua, Dunajska cesta št. 33 M |. koncesijonirano javno in prosto skladišče ter špedicija Občinske trošarine orosto skladišče nudi veliko udobnost trgovcem in industrijccm zlasti zaradi nove občinske trošarinske tarife 4610 Carine prosto skladišče — zveza po industrijskem tiru z glavnim kolodvorom — cene kulantne — izvrševanje naročil skrbno in točno Telefon št. 2366. Brzojavni naslov: Skladišta Razpis Občina Moste pri Ljubljani razpisuje 2 službeni mesti, in Sicer občinskega dacarja za pobiranje občinskih trošarin na alkohol z nastopom 1. junija t. 1. in šoferja za motorno škropilnico, ki mora biti izučen ključavničar event. mehanik. Prošnje, opremljene s spričevali usposobljenosti in dosedanje zaposlenosti ter z navedbo plače, je vlagati pri županstvu v Mostah do 17. maja t. 1. 6451 Županstvo občine Moste pri Ljubljani. NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTBOKE! TOVARNA PELIKAN KOLESNI DRLI — PNEUMATIKE — E2W DETAJL LAKIRANJE — I'ON IK L AN JE EN («BOS Otroški vozički MARIJIN TRG ST. 8 TOVARNA Ljubljana VII. SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! Z ALUZIJE, lesene tekstilne rolete (drvonltke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka PETER KOBAL Kranj Slovenija Brzojavke: Kobal. TeL interurb. 32. dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTO H, Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 • -<-■' - - •• Najpopolnejši §TO£WEB šivalni stroj za Šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana šelenburgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-Ietna garancija. Telefon St. 29-80. Pivenstvo naših patentiranih ledenic: 4C°/o prihranmG ledu, tC dni ohra- « ntemo, ttimCm cene t (fttaca SoCdner tvornica omar za led, lesenih oprem in kovinske robe. 5708 Snbotica, jn*«Ti«eva M Telefon 134 Telefon i34' DVOKOLESA — teža od 7 k* naorei najlažjega ln najmodernejšega Upa najboljših svetovnih tovarn. OtroSkj I vozički od najpreprostejšega do najfl- __nejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnemnatika, posamezni deli Velika Izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franka TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Vsem odjemalcem Mirim čokolade sporočamo, da je glasom novega zakona od 10. t. m. zabranjeno izdavanje kakorš-nihkoli nagrad. Opozarjamo vsled tega vse zbiralce črk, da v njihovem lastnem interesu pošljejo zbrano besedilo pred navedenim časom na naš naslov, da jim zamoremo izdati pripadajoče nagrade. Izjemoma bomo dodeljevali nagrade tudi onim, ki sicer nimajo kompletnega besedila, imajo pa predpisano črko R. Na besedila, Id bi prišla po 10. maju, se žal ne moremo ozirati. Isto velja za avtomat. Končno še sporočamo vsem ljubiteljem Mirim čokolade, da jim pripravljamo prijetno iznenadenje. 6460 TOVARNA ČOKOLADE „M1RIM" Maribor Velika odprodaja čevljev po znatno znižanih cenah, tisoč parov čevljev. Prodalo se bo več Damški od štev. 36 do 41, H. vrste po. , , , „ „ „ , „ Din 120.— Damski od štev. 36 do 41, najfinejši boks, po .,,„„, H * 3 60.— V zalogi vse vrste čevljev za gospode, dame in otroke, ter v vseh modernih barvah s francoskimi, angleškimi in kuba-petami. Pošiljamo tudi po povzetju; če blago nc ugaja, vrnemo denar. Pred nakupom naj si ogleda vsakdo našo zalogo. Nihče Di vezan - v nakup. 6155 „D0K0" Prešernova ul. 9 (dvorišče) PISARNISKE potrebščine, ogljeni papir, barvni trakovi, indigo in strojepisni papir, razmnoževalna barva, kemična črnila itd. — Se priporoča LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 Tel. 29-80 {Rudolf Jtadovan s tapetni (t in de Gorate* 6457 se }e preselil na it fr| štev. t3 Opozorilo Opozarjamo igralce srečk drž. raz. loterije da bo dajala glavna kolektorefca prodajalna Aleksandra R. Pavloviča i* Beograda, Obili-čev venac 33, tekom žrebanja V. razreda od 8. maja do 2. junija t 1. preko radija Tsak dan obvestila o izžrebanih večjih dobitkih (40")0 Din in višje). Ta obve6tila bomo emitirali vsak dan po dnevnih novinarskih ve6teh (po pol 14. uri). Naročite srečke pri glavni kolekturi, kjar boste naglo in točno postreženi. 6215 ... Zait«va jte poštnine ZeO :>-ost brerplačni cenik! Srebro ^aj^r jfco Jamstvo pet let. Elegantna ploščnata _. _ _ niiolj cilinder ura (1 n QQ « kamni, kot elita u,u ^ leta ijiei V fr'a. Din 49 Za neo<1 gorariajoče e« Trne denar. Anton Kiffmann Maribor 136 b Specialist eamo aa bolj&e rricareke nre. Več kompletnih umivalnikov z marmornatimi ploščami proda Hotel Štrukelj 6438 Krapinske Toplice (poleg Zagreba) 42" C prirodno vroči termalni viri in blato zdravijo revmo, protin, ischias, ženske bolezni itd. V pred- in poseziji znatna znižanja cen kakor tudi specialni 20dnevni aranžmaji po pavšalnih cenah Din 1280 (soba, prehrana, kopel ji in takse). Avtobusni promet, dobra prehrana, zmerne cene. Začetek sezije 16. aprila. Zahtevajte prospekte! 79 ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob bridki Izgubi našega srčno ljubljenega soproga, očeta, sina, svaka in strica, gospoda franceta Volharja tolažilno ob strani, se najtopleje zahvaljujemo. Pred vsem pa naj velja naša iskrena zahvala za ljubeznivo in požrtvovalno delo bolniškemu osobju ter preč. duhovščini, dalje ravnateljstvu drž. železnic, žel. godbi »Sloga«, tovarišem, ki so ga spremili na zadnji poti ter vsem ostalim. Zahvaljujemo se za krasno cvetje in vence. Spominjajte se ga tudi v molitvi in Bog Vam obilo povrni. 7001 ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutrac Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tislkainairja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alo.izij Novak. .Vsi v Ljubljani,