; ; -.. i ;; 1 j i 5: i i r, Naj reč j i slovenski dnevnik t Združenik držsrah VeUa za vse leto ... $6.0Q Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I 1ELEF0N: C0RTLANDT 2876 £ntered as Second Class Ust slovenskih delavcev v Amerik!. iT. September 21. 1903, at the Post 0ff;c« at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, I37a" g The largest Slovenian Daily iD# ! I the United States. o Issued every day except Sundays IS and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 199. — STEV. 199. NEW YORK. TUESDAY, AUGUST 25, 1925. — TOREK, 25. AV3USTA 1925. TELEFON: C0RTLANDT 2876 BOJ PROTI STRUPENIM PLINOM VOLUME XXXIII. — LETNIK xxxm. Chapman dvomi o maščevanju. V kongresu se bo najbrž unel boj glede strupenih plinov. — Wadsworth bo najbrž vodil v senatu razpravo proti prepovedi uporabe strupenih pli- jNa »mrt obsojeni morilec nov. — Hmdenburg in trgovska zbornica Združenih držav. — Pravi, da bo napel vse sile za o-hranitev miru. WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Kongres bo naprošen, naj sklepa o sporu glede uporabe plina v vojevanju. Senator Wadsworth iz New Yorka bo vodil boj proti prepovedi uporabe plina. Washingtonska razoroževalna konferenca je sklenila nasprotovati vojevanju s plinom in sedaj hočejo voditelji gibanja,x da se zopet razpravlja o Chapman dvomi, da je njegov tovariš Ander-s o n ustrelil farmerja Hance-a in njegovo ženo. — Rekel je, da ne verjame, da bi hotel Anderson s temi umori se povečati zadrege. HARTFORD, Conn., 24. avg,.— Iiazlo^i. vsletd ikaJtca'Lh dvomi (jo-^ . » m. j raki Chapman, ika, 24. avg. — Meni Boitrar^ko in Romunsko je bila Hklen>aia pogodba recej*«n oddeiek vojaštva v Ely Portilio, ker so baje (tja dospele žete i« re*jptibtike Honduras. Diplom atnine zi^a? med obema vladama so . jwViri-u jene. iii njegovo ženo \ I ml umi, .so vsed>uvani v ndkemi ugctovihi, katero je izdal včeraj njegotv zagovoi-ni'k. Frederick J. CJjofdiL Slednji je obiskal Cliap-nia.au v državni jvtnišnici ter se ihudii pri njem več ur. V zvezi s tem se je tudi izvedelo iza vsakdanje življenje Chap-niana v ječi. Dobi! je več dobrih knjig od polkovnika Osborna, •predsednika državnega jett nLšiki ga sveta ter urednika New Haven .Journal-Courier. Chapman je pisal poikovQiiliku več pisem, v katerih je ocenil poslane mu "knjige ter pojasnil, kateri deli so mu nu-dSli najn. č užitka in zakaj. Oliapnum je tudi napisal vee pesnite^, o katerih je rekeJ Osl>or-u da so zelo d<«l>re. Ko je Chapman včeraj prvikrat da tečejo Anderson a kot morilca farme;rja Ilance-a in .njegove žene, je izjavil, da j' A'nders'on ''nezmožen talke umazane kupčije". ter j^ talko j ponudil par svojih teorij. Kljub uigotoivilu umirajočepra Ilance-a, da sta njega in ženo ustrelila Anderson in Charles Wolfe, trdi Chapman, da je nemogoče. da bi mogel imeti Anderson kaj opravka s tean zločinom. — Andersona sem poznal ril o . 1 • v . v . v ,tomipa-ny, na eni najbolj promet- j ,.,=; J tem, da morajo posvečati preveč svojega časa nih ulic mesta. Trije uslužbenci j * molznim kravam in drugim živalim, katere redijo. !k<>nri)aali> >:> priče.:! zasledovati Vse to je treba izpremeniti. Pridelki na polju vza- WORCESTER 24. avg. John Trov. bandit-iki jrla vjir. ki je izgubi! dva --vojn tovariši, ene«, ■ga vsled dezertiije. drugega pa \alrs!ii]-;i. j«- reJv-mt.iral dva nn-v;j tovariša ter ve igra sedaj skri-v».:iii to d'lie 9. a vgftiMfa, ko so prišli srni Troy, D erf-si ej- iji Rritt. v>i preil kratkim izpušeeni \w. jeee in noben stnr več kot dev. t naj.-it let. \"prizorlli -io pet ns;* šnili ban.l t-skib aia.pack>V. ki j>a vo jim prinesli kocii.i.i $150. nst rc-Srili dva nio-f sUa. kr itiinaJno iiapa-Mi eaio žen- j rsko in izginili. j 1 Pozilo v eehrtedc popoJdne Troy rn I)e,rosietlsy EUingsosn, j«» h»Ma spoznana krivini nboja. Porotniki sr, <4- pro.ta spoznala za blazno. Dne 'JO. ma ja pa je bila proglašena za duš. vno zdravo in dne 11. avgusta se je pričel drugi proces j ki je bil manj živahen kot prvi, .tekom kater; iga j.' Dorothy vrgla mejo manj kot mesec časa na leto in preostali čas bi lahko farmer posvetil drugačnemu delu. Ko so ga vprašali, če bi bilo mogoče ohraniti zemljo rodovitna brez naravnih živalskih gnojil, je odgovoril. — To je lahko storiti z umetnimi, trgovskimi gnojili. Mi izdelujemo nitrat amonije v naši Rouge napravi kot stranski proizvod ter ga porabljamo na svoji farmi. Namignili so mu, da farmerji ne morejo kupovati umentih gnojil. — V bodočnosti bodo, — je odvrnil. — Farme bodo večje in vodili jih bodo na bolj sistematičen način. Mali farmerji bodo izginili. Pa kaj sploh potrebujemo farmerjev? Ker je spoznal, da je rekel malo preveč, je popravil: v »mikom, da mu pričevanje ni ie °dvisno od tega, če smatrate farma- 'kodova'o ter opozoril, da je brezi nje za vir življenja ali za biznes. Nekateri ljudje obotavljanja potrdil večino Ilan-cejHvih pričevanj. — Prepričan sem, da bi ne mo-ffol ime*i Anderson opravka r tem -dvojnim umorom racli mene. — je iizjavpl na smrt obsojeni mož. — ker bi -spoznaj, da bi to reagirajo proti meni. Chapman je pojasnil, da so se stecvilni sosedje 'bali liano va. ker je do^rti vedel glede njih tprx'e«-njanja in da a iz dejstva, da je bila Mrs. Hance bosa, /ko je biiila nmorjena, da se nista vrnila. Hanee in njegova žena \z obiska v mestu, temveč najbrž z neke njive, ki sta jlo imela nekoliko »proč od je eden ibaitditov na-, menit msnje. >ko/.i za.hije okno I J i aviomobila revolver. | l-OXDOX. Anglija^ 24. nvoriera ustrelil iP^weHo. da so iKgubili Fran-n< k i poueis-t. I ro/' v ^>ojih >z Dni-z.i nad dva tii- soe mož. i\l.ed nint-x-imi je bilo tudi franco kih častnikov. BoAnišni-ee v Damasku in Beinutu sojirb- napolnje-ne. 5o farmerji, ker radi žive na deželi. Drugi pa so farmerji ker mislijo, da tiči v tem denar. Pustite ljudi živeti na deželi, če se jim to dopade. V svojih avtomobilih lahko prihajajo na delo ter se vračajo domov. Naj farmarijo, če se jim ljubi. No-Senega vzroka pa ni, zakaj naj bi kak človek tratil svoj cas s farmarstvom. — Industrija se je pričela pomikati v deželne okraje. Najboljši deli Fordove kare so izdelani v napravi River Rouge, kjer je zaposlenih dosti farmer je v. Fašisti so zmagali. RIM, Italija, 24. avgusta. — Mntfsolinijeiro glasilo '' Popolo d'ltaiia", poroča, -dia ko pri mestnih voiifcvah Bkoro* 'pov&oid zmagali fašisti. Aretirani je podoben Andersonu. WILLIAM-SPORT, Pa., 21. avgusta. — Tukaj je bil aretiran ter pridržan nekd moški, kojega il Anderson to- %araš na smrt obsojen;ega zločin-i a Chanipauia in farmi f in njegova žttna sta i>ila umorjena iz os vete, 'ker je fanner izxlail Chapmana. Premolar ji so se vrnili na delo. EDMONTON, Alta.. 24. avgusta. — Tukajšnji premoga rji so se zadovoljili s pogoji premogovnih baronov ter se vrnili na -delo. Troy je baje prisegel, da bo: r.s\n l smrt svojega tovariša teši je izbral dva nova tovariša, ko-jih eden je >nar šele sedemnajst iet. Prijatelji T rova pravijo da je Strajk zastran znižanja le " m J ud divjak", a policija pra-j nlač a i. da je najbolj o znižalo ]>laee za deseit fMlstotkov. To 4»i bilo tekom d v i'h ni: sec e v že drago (znižanje. 'OLAS NARODA TITE BRST JUGOSLA V A OVERTIMING irfDITTH DENARNA- IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naš4 cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $19.00 2000 Din. —$37.80 5000 Din. _ $94 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15-centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ' ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 8.70 500 lir..........$20.75 300 lir .......... $12.75 1000 lir..........$40.50/ j Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje ljubljanska kreditna banka* v Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ' LIR dovoljujemo po mogoCnošti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Linuu sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street jfew York, N. Y. Telephone : CorQandt 46ST N 1 .•.J. . . "..>•• .... A . UK? GLAS NAROJ>A? 25. AyG. 1925- NARODA (SLOVENE DAILY) DEKLE: KI NI PREPLAVALO KANALA Owned and PuMUud hy BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Safaw, president_ Lonii Bencdik, treasurer PUm of bfuineaa of the corporation and.addrwee of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York Citj, N. Y. "GLASNABODA" "Votes of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. Za celo leta velja liet ta Ameriko mi Kanado________%6.00 Za pol lota_______$3.00 ga Utrt leto_______$1-50 Za New York na celo leto Za pol leta Za niotemstva oa celo loto Za pol leta $7.00 $3.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" iekaja vsaki dan izveemii nedelj in praenOtoo. Popili brca podpisa in osebnosti se ne priobčnje?~ Denar naj se bLagovdli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nje bivališče nasnani. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. KAJ BI BILO BOLJ POTREBNO? Te ilni smo odposlali »»'sto pošiljate** prostovoljnih prispevkov za "Dom slepih" v Ljubljano. K (»t smo že gwrkrat powfcarjati, prihajajo darovi počasi, toda rtiUio. Prispevajo jih ljudje globokih čustev, katerim se srniljio naj-bcnlnejši med bednimi. To ni kolokta kak fantom, za. kak izrodit* k domišljije, to ni koK-kla mi kako po-Mitieiin stvar, ckI katere bi si tsesbitineži že vnaprej ^uciiguradi svoj deslei, pač j>a kolekta za, maj bolj človekoljuben namen, kolikor pač moremo v sedanjih časih materijalizina in reajiz-i:La ?ro\oi-iti o eh/vukoljufonih tiauimnih. Vsak da.r, darovan za slepar, je nadaljni doJcaz, da je v naših rojakih se vedno precejšna mera plemenitosti, katfera se ne konča pri dol/.nošti, ki jih ima človek maprami samemu seibi, napram svoji družini, napram sorodnikom in napram ožjim prijate-l^em. Veseli smo potrebno društev, ki so se odzvala na poziv Ijubl'jan-sk Glasbene Matice. Ča«t tistim, ki so se odzvala in iiuj«n poziv vsem onim, ki se še aiisio. Ostalo slovensko časoipisje v Ameriki je v zadevi prepotreb nega Doma za slepce precej imia&no, če ne hladno. Prošnjo Glasbene Matice je .jur slov inskih listov priobčilo, ker jih je k temu prim orala rlovejkoijubna dolžnost. Ostali je pa niso priobčili ter s tem jaSuvo dokazaJi, da sploh ne poznajo nobene olovedcoljubne 7 S. N. P. J. za društvo slev. 12o S. S. John Maslo, Gowanda, X. V. H. Illebanja. llayes, So. Dak. Jack Kjiapp. Cleveland, Ohio Mrs. Ana Skull, Purccil, Colo. Prva pošiljal cv 27. aprila 1925 Druga pošilja te v 4. junija 1925 Tretja }>osiljalcv 23. julija 1925 Četrta pošaljalev 31. julija 1925 P.ta posiljatev 6. avgusta 1925 , Df.jtroiit, MieJi. •ill.00 >. (j!ro trt minute ert pridete, b«ste videli, da bo boljše. Po ]>retteku enega tedna s* zo-pet 'pojavi pri njem dragi rojialk. Toda oči je imel še bolj rdečkaste. — Za božjo voljo. — se je začudil zdravnik. — Ali ste storrli kot sem vam rdkel? Ali ste st-orili vse, kar jei biilo v vaši moči? — Da, — je 'zajecal roja^k, — vse -sem storii. kar je bilo v moji »noči. toda moja moč je .slaba. Kozarčka s konjakom nisem inogeil dvigniti do oči. Napel sem vse svoje sile. pa ni .šlo dalje kot do ust. * Iz Caire, 111., 'poročajo: Mrs. Heithmann se je domenila s svojim Ijiibčkom Oscar j; nn Smosom. la bo zastrupila s^jejra moža. Ivo bi bilo to storjeno, bi se vzela. In res mu je začela mešati med kavo nek podganji strup, da jo možak težko zbolel. Oblasti so postale pozorne, preiskale kavo ter obtožile ženo in njlmega ljubčka poskušenega umora. Velikodušni mož je ipa obema velikodušno odpustil, nakar sta bila izpuščena iz ječe. Mo-žalk je res veliikodnšeoi, in mora prokleto rad imeti svojo ljubko ženico. Menda je pri vsnm tem že vsaj itoiliko pameten, da zamaprej n bo j>edel doma, ampak bo hodil v resta^Tant. * Dosti se govori in piše o vodnih silah. Vodna sila ima to dobro lastnost, da je poooni, toda proizvaja čudesa., aiko jo človek prav uporablja. Vodna sila NiagarMkih slapov bi lahko proizvajala elektriko za do-brš ai del Amerike. Če bi za mogli znanstveniki prav uporabiti silo morja, bi ne bilo treba nobene to-padOm. Cene živil naj povišajo Keor sem že omenil, Niagarske sla}K>ve in morje, moram še omeniti največjo vodno silo na svetu. Največja vodna sila. ki znana mošk imu, je ženska solza. Ženske solize so poceni, toda proizvajajo čudesa, ako se jih zns ženska ob pravem času posluževati. * V Budimpešti je znani pisatelj Molnar, ki je poročen z lepo igralko Sori Petlaik. Poročena sta že de?rlt let. za dm je dni sta pa začela očitati drug drugemu nezvestobo. On-a tudi, da je imel Molnar poleg nj^ dvainštirideset ljubic. To je naravnost Ogromno število. To je sikoraj toliko, kolikor ima K'averftov list. plačanih naročnikov. Politični položaj na Japonskem. Japonski padnistr^ki predsednik 25 leto. če plačajo kaj davka ali grof K to j^ nedlartio zahteval, da nič. Vlada so je lotila tudi refor-morajo trije ministri izstopiti h: me gosposke zboimice. V aunanji' vlade. Ker ti trije ministri niso1 j-olitrki je vlad pomirjevalno vpli l oteli te^ra storiti, je Kato podal vala na japonsko javno mnenje. ki ga je razdražil ameriški :/. Ijeniaki zakoai. V drugi iK>loviei letošnjega januarja je vzpostavila normalne razmere s sovjetsko K us i j o. Do ravnoa ne more i-•iioti dolgega življenja, ker razpolaga le s 154 poslanci, dočim jih ima izločena Seiju Keii 101 in Kakušin klub 58. Upoštevati je pa treba še, da še raizpolagajo o-pozieionailjii konservativci s 110 mandati. V splošnean se pričakuje, da pride po bližnji im Kato\^em pad-(.11 na površje g tnelal Tanaka, vki .ima že zagotovljeno podporo Ka-Vušln kluba. Smatra se. da bi .«■• Tanakoya vlada približala Rusiji in Kitajski kot etlino možnima tr-2roma za jaj>onsko industrijo in trgovino. Ce pa se gemeraln Tanaki no posreči (pregovorit i k vstopil v njespov kabinrit relativno najmočnejše stranke grofa Kata. pride do razpn.-ta zbornice. Komu >pri-nt^ejo večimo nove volitve, je te-ž-ko liiriibati. ker pomeni uvedbi a •cplr-šme volilne pravice pr>pnle^ l«revrat v jaiponiski stra.mkarsfko -politič-ni konstelaciji. ROJAKI, NASOČAJTE SE NA "OLAS NARODA", NAJVEČJI j m * ^ t - SLOvnm DUVWK v ZDK xs&Stk. (»stavko celokupnega kabineta. Ilegent mu je poveril sestavo nove vide. Te prilike se je Kato pti-služil, da odstrani vsa* tri ne všečne mu mindvtire. V novi kabinet \stopili samo ožji pristaši stranke ministrskega predsednika. Na ta način je razpadla koalicija treh demokratičnih strank, ki je pred letom dni poraizila konservativce in d^mokrati^irala jajxmsko politično življenje. Jaj>onska je dobila ustavo šeic l ta 1^90. Ta asftava je reakcionarna. M i kadu je pridržanih pre več pravic. On odločuje o organizaciji vojske in mornarice o or-ganczaciji civilne uprave, celo o ura-^iniških ]>lačah itd. Volilna praviea tudi ni splošna. Parlament (kokkai) obstoji Lz gospod-ske (kizoknin) in poslanske zbornice (šukiin). Gosposko zbornico sestavljajo moški člani cesarske rodbine, ki so stari nad 20 let* člani dveh največjih plemiških ka-t in izvoljeni zastopniki na-(laljnih treh plemiških razredov. Ti se vjJliio na sedem let in mrvra-;,<> biti stari najmanj 25 let. " Oe-sav pa imenuje še največje davkoplačevalce in za domovino zn-služne može. Poslanska aborndca obstoji zastopnikov, ki jih voli naravnost ljudstvo. Volilno pravico ima vsa kdo, ki je star 25 let, stauuje v is-tem upravnem okrožju vsaj ^no leto Ln plača najmanj ir> jenov U-tnejra da\lka. Poslanee mora tlo-polniti 30. leto Izvoljeni ne morejo bifri justični in policijski n-radniki. aktivni člani vojske in (•uho\-ni. Volitve se vrše vsaka štiri leta. Parlament ima le omejeno budžectno pravo. Odcrovor nost vlade pred parlamnntom je i«, teoretična. Zadnja -leta je opažati na Ja-poiiskem živahno gibanje za demo Kratizačijo. To borbo so vodile tri stranke-. Kensen Kai, ki ji načelo je gi-bf Kato. Senu Kai. ki jo vodi bivši vojni minister general Tanaka in Kakušin-klub. Te tri -t ran k so youre je ]ia«lel in na njeorovo m^-to je prišel zmagoviti Kato. ki je razdelil vse port fini je članom svoje la ne stranke. Zavezniki v Seiju-Kti so dobili le pravdo, trgovino in poljedelstvo. Troji .zaveznik K?jkusin-klub p« uploli ni bil zastopan v vladi. Katov kabinet je predvsem izvedel radikalno volilno reformo/ Dočim so doslej inH ili voliilno pravico le -trije milijoni davkoplačevalcev, priznava zakon od 28. marca 1925. to pravico vsem moškim Japoncem, 'ki so dopolnili Holandska razorožitev. Nova hodandska vlada je sklenila, da zniža proračun za vt^jsko m mornarico za 40 odL-rt, Rimska "Tribuna" v opoziciji. Rimski dnevnik ' Tribuna", ki Je veilijai do sedaj kot fllofašistov-ski list. je pričel v zadnjem časti pisati v opozicnjonalncm duhu. Na izjavo uradnega '*Pcpoio d' Italia", ki zatrjuje, da je fašistov-ski' režim mogoče spn .»meniti le potom no've revolucije, piše 'Tribuna'. da bo o-Ital italijanski li-beralizem napram takim načelom Mtrogo opozicijonalen. List se sklicuje pri tem na italijansko ustavo in na njene določbe. "Šubičevac" v Šibeniku pogorel. V Siberiku je pogorela znana priljubljena restavracija "S-i/bi-čevac", ki je za Šibe.nvk pomt^ nila to. ka.r ]>omeni "Marjan" za Split. Požar je izbruhnil ob treh zjutraj. V kljub agilni delavnosti pra<-ild v je (^genj uničil ves c tabli-saanemt. Lastnik restavracije. Ive JuniSič je bil aretira i, ker se domnerva, da .je sam zanetil požar. Neki adraivnik je naslednje ugotovil: Poglavitna, .napaka ameriškega naroda je, da ..i ' ^msmmBBBmrn^mmmm. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POŠILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account** in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠLOVNICA ---:-;- FRANK SAKSER STATE BANK i 82 CoirUaij4t Street, / t New, Tork, N. ! _: ^ • j r - * ALOJZ J1RASKK: FILOZOFSKA ZGODBA ARCTACIJAMSKIH OFICIRJEV .-^ - TTT - (Nadaljevanje.) Filozof je so umolknili in Vavre-na je za katedrom jel z jasnim, zvonkim glasom brali proklama-cijo vsem i>OHknsa'lcem filozofskega učilišča, v kateri jih neznani pisatelj opozarja na starodavno navado in na privilegije majske slavnoKti. Naslikal jo je znova z živimi barvami, tla bi vsem njeno krasoto živo v spomin priklical, skliceval se je na študentovsko čast in reputaeijo in jih nazadnje vabil, naj skupno in složno, brez vsake bojazni, '"majales" kakor druga leta slavnostno obhajajo, stari privilegij na ta način obnove in rešijo čast staroslavne filozofije. Buren klic pohvaie in pritrjeva nja se je razlegnil po prostrani dvorani. Komaj je Vjivrena stopil s katedra med tovariše, je prikorakal v dvorano profesor verona-nka, dolg, suh piarist. Njegovo lice je bilo resno, strogo; male. ostre oči so takoj opazile nenavadno vrvenje in pihanje. Sedel je, vzel iz svojih eksplik listino, katero je razprenil. pa naznanil s svojim enoličnim, t enk i m glasom, da pred začetkom ekslior-te gospodom prebere pismo škofovske pisarne, i Temno bučanje se je oglasilo zadaj kakor glas bližnjega viharja. Profesor je začel brati listii^o in summa vsega je bila, da škof spet prepoveduje vsako lirnpno slavje prvega dn emeseca maja in da s«* znova opozarjajo gospodje na prepoved, katera je bila že prej izdana. Preden je še profesor prebral, se je spustil nepričakovan vihar. Bučanje, sikanje, drsanje podplatov, nevoljni in bojeviti glasovi, udarci filozofskih palic, vse to je završalo s peklenskim hruščem, tako da je profesorjev {»las v tem hrupu utonil kakor kapitanov p las upornim čolnarjem ob bobnenju viharja. Umolknil je, toda komaj je grmenje mkoliko ponehalo, je začel brati znova. Komaj je povzel, nov trušč. Od jeze bled je vstal in mereč z bliskajočimi očmi vrsti' nezadovoljnih poslušaveev, je hotel spregovoriti. Ko pa tudi ta ko ni našel ušes, je pobral svoje ] ni in dalje izven hiše znani papirje in razjarjen nad'škanda-1 imenom "marijinihVse je ime kolegijem in odhajali v. nadnavad-no številnih gručah, o nečem živahno razgovarjaje. Največja gruča je bila okoli Friborta in Va-vrene. O vsem tem je živahno pripovedovala gospa Roubinkova s svojo hčerjo, ko sta se vrnili domov. Gospod aktuar je končeval svojo toaleto — napravijal se je k veliki, h kateri je hodil vsako nedeljo — pa poslušal, ne da bi kazal kako začudenje ali zanimanje. — Sploh je čuval na svojem nekoliko bledem, malo izrazitem licu zmerom mir, kai'or se dobro prilega uradniku, da zbuja spoštovanje. in nihče ni videl tega brezbrižnega, kakor voščenega obraza, da bi bil vznemirjen. Medtem ko sta žena in hči vsevprek živahno pripovedovali, je stal pred zrcalom, otipavajo belo naškrobljeno rutico, tesno okoli vratu zvezano v umetno pentljo, in si poglajal lase v "šestice" počesane na sence. In ko je Lotinka razlagala, kako so se ti filozof je nekam razgreti privalili v cerkev, se je mirno ofcrenil in kratko dejal : — Lenka, Arona! Lenka, ki je za sobe in za strica pridno poslušala, je skočila k omari, odkoder je prinesla temno-višnjev frak katerega je on. počasi in resno kakor bi podpisoval kako važno listino, nase oblačil. Gospod Roubinek je bil namreč neizmerno varčen in reden človek. Kakor je gospod grof dajal svojim konjem različna imena, tako gospod aktuar svojim suknjam in frakom, od katerih je drugega za drugim ne tja v en dan in brez pomisleka, temveč v gotovem redu in kakor je čas zahteval nase jemal. • Danes je na vrsti "Aron", ki je odtod nosil ime, ker je gospod Roubinek blago zanj kupil od Žida Arona. Poleg Arona je imel še "Abrahama", suknjo lectaste barve, katero je že storjeno in nekaj malo obnošeno kupil od Žida A-hrahama. Ne samo izraelska, temveč tudi krščanska imena so imeli kosi njegove garderobe. Kadar je bil praznik Matere Božje, je oblekel zmerom šivoviš-njeve pantalone, ki so bili v rodbi- pod lom urno odšel. Iz dvorane pa so buča!i še zme-0111 burni glasovi in iz vsega grmenja in bobnenja je odmevalo viharno: "Majales! Majales!" K filozofski maši, ki je bila ob devetih, je hodilo mnogo ljudi. — Danes, tega krasnega nedeljskega jutra se jih je zbrala zgodaj pred ačetkom božje službe posebno elika množica. Lepo se je pestri-o v klopeh od raznobarvnih oblek ospa in gospodičen, katere so ajbolj pridno hodile na deveto 'filozofsko". Cerkovnik je stopil e parkrat iz zakristije prod ol-ar in gledal proti glavnemu vlio-u, toda filozofija ni šla. Že je prižgal sveče na glavnem ltarju, že so nekaj časa gorele, u se je oglasil šele temen hrup in koj nato so se valile trume štu-entov skozi glavni vhod in stran-vrata v hram. Marsikatera gospodična je dvi-nila glavo, da morda vse, morda udi enega zagleda. Druge krati je takoj s|>et pobožno povesila molitveniku; ali danes so vse čudene gledale valečo se množi- 0. Kje je bil navadni red in na-op? Kaj se je* pač zgodilo? — ridrveli so kakor čreda pomeša - 1, neurejen?; in v kakršnem ne-3u so prišli, tako so se postavili li posadili. Lej. kako tu pa tam lave stikajo, šepetajo, kako po-embno se spogledujejo! Nekda-ji mir je bil proč in to nenavad-o razburjenje se ni moglo poleči ti v tihotni cerkvi. Začudenje vseh pa je naraslo bolj, ko se pri oltarju ni poja-il, kakor zmerom, profesor vero-auka, temveč drug duhovnik egijskih bratov. In ko je bilo po maši, se niso ali ftfozofje k*kor « druge temveč m se natavljaH lo svoj čas, vse je teklo po gotovem in neizpremenljivem redu kakor po žnori. Ko je že imf»l "Arona" na sebi, je vzel leskel kastorec in se podal na pot. Proden je stopil skoz vrata, je poljubil hladno in resno svojo ženo. Nato je nevelika, suha, kakor z okorelim mirom prepojena ta postava resnega uradnika* izginila. In zdaj so se ženskam jezički razvezal i. — Le pomisli, mama, gospod Vavrena se še okrenil ni za nami, še ozrl se ni! — Bil je kakor vsi. Ali popoldne morda pride, pa nam bo moral vse povedati. Aber alles! — * Odzvonili so z velikim, poldne je minilo. Natanko ob pol eni, kakor zmerom, so pri "Roiibinkovih pokosili. Fricek je zbežal vun, nekam na vrt; Lenka je s služkinjo pospravila, pa sedla v prvi sobi. Medtem ko so stric s teto in Lotinko sedeli v zadnji sobi, je ona lehko v prvi po svoji volji ravnala. Tu je potegnila iz skrinje kako knjižico po rajnem stričku in pri . oknu , ali poleti na vrtu, je jela brati in sicer vneto s celo dušo; pogosto se je pri tem zamislila in se vdala du->mam in prijetnim spominom. Tu ji je bilo najlažje. P0GR0M1 NA ROMUNSKEM V zadnje' čajse -sn je razpršijo po v*-ej Evropi vse polno potnikov okoli -.vela, ki pripovedujejo, da potujejo iz tega aH onega namena. Potujejo bodisi peš. na kolegih. z motocildi aii z avtomobili. Več takih potnikov je iprišlo budi v .Jugoma v i jo. Nedavtao so pojavili v Zerou-iiU trije "Angiležii," ki so se pogovarjali v zelo sJa/bi angleščini. E-den izmed policijskih agentov je 'obenem opazil, da ti 'Angleži prav pridno posečajo hiše zemun-ckiii Nemcev*, pri katerih zadr žuj -jo dalje časa. Tako so šli tudi v hišo nefcega nemškesra poslanca. nakar so krenili v vas Si bijanac. kjer so pili in se veselili Detektiv jim je neopaže^o sledil, sedel v gositoJni k sosedni mizi ter pazno poslušal njihov raizgovor. Ko je slišal zabavljanju čez našo državo, je "poklical več stražnikov ki so obkolili hišo. Ko so jih po zvaki naj se legitimirajo, so "Angleži" z/bežaJi na dvorišče. Kasneje so jih naišli tam skrite v neki .skrinji. Cim so jih redarji ia^i'-dlli. so se sumljivi tujci vrirli : vso silo na policiste in esiejra ta.ko Vida rili. da se je takoj zgrudil nezavesten na tla. Med obema strankama .se je naito raevil 1 jut 1» tekom katerega se je ememu izmed Angležev posrečilo ubežati, ostala dva pa sjta bila odvedena na policijo. Pri zasliševanju na policijn s-izjavila, da sta odšla na potovanje okoli svelta iz Hamburga zj stavo 30.000 zslaiih mark. Prepotovati morata vse dele svfctfa v dveh letih. Ko pfa je pollicija pre ivkaJa njihov^ prtljago, se je pokazalo, da. tujci niso Angleži, temveč nemški oficirji. Eden izmed njih, Hans Lewieg, je kapetan sni mške armade. Erue-t Hartung je major, Viljem Putensen pa ' t a taki poročnik. Pri njih so našli pismo v*a nemške koloniste v Kairu v Egiptu, katere poživljajo Vaj vztrajajo na .svojih mestih. 1 .Jalje so našli pri njih še več drugih kompromitujočih p/itsem. Pri ponovnem zaslišanju so "Angleži" izjavili, da so prišli v našo državo skrivoma na ladji "Turni* preko Budimpešrtv?s in sicer z namenom, da razvijajo v naših krajih pan germansko propagando. T 7 Jugoslavije so nameravali kreniti na Bolgarsko, v Grčijo. Egipt in potem na Kitajsko. S seboj so i-•meli tudi kitajsko legitimacijo da bi jim tamkaj oblast i ne delale ii ep rili k. Seveda .<»ta bila oba nemška ofi cirja takoj izročena sodnim Oblastim v Zemunu. V oljH):e opt ante ^ Nemčiji. Dr. Stresemamn je nadalje naglasa!, da se Poljaka sklicuje na formelmo pravico, ki jo ima po akieipu razsodišča, na podlagi katerega sme izvesti prisilr.n izgon Kseh nemških optantov. Toda for melna pravica more postati krivica. Ni prvič, je dejail dr. Strese-mann. da nasitopa Poljska kakor nobena druga država. Trgovinska pogajanja z njo so dovedla do. carinske vojne. Vzrok za postopanje Poljske je v tem, da se Nemčija oprostila z 10. januarjem 1935. obveiznosti dovoljenja največjih ugodnosti za uvoz. Toda nobena druga dežaj* ni nastopala radi tega sovr&aoo, samo Poljika ZA GOSPODINJE PUe ISABELLE KAY Sloveniikii gospodinja v Ameriki vedno z veseljem spr.-j.-ma um »vete. s |K>in«M*-jo katerih yjimore l»oljše vršiti svoje cl«-i/i»<»-fl kol goejtodlnja ln mati. Na tem mesta bomo vsak tedni "Havlit člaouk. ki bo zanimal v^ako dobro gosiKtdinjo NAVODILO Štv. «6. Navodilo za kuhinjo. 1 Domafa zdravita. Potoni modernih narinov preva- , K«i perete h.Imv. priileuiti* v.mII junija in zmrziu'iija lalik.i zailobimo malo bonik.ih> najlmljši' kn-i m .vii t i s v ožji ž«'liš«"-a in smložo tokom v«»ga leta. k.ijri mi vsi ]»otre-hnjeiuo vitaminov in s. 1'reprirnli l»,>sto. «la jo.l napravljena po tem navodilu. ni samo okusna, pa«" pa tn
  • muffin Iz ornih jagod. mijbolJ.ši. kar som jih k«!:ij pokosila. IN.sku ^ilo ga «hiiies. nem iilninti madeži Jilt lahko (MisIniuite. ako jih naiuažo.e z uli-oerinoui iti p'tem ojierete. 1 »a si» ho platno svetili«, -^a nekoliko zmoeite. ]K»leiu | :i zli-kajte z vrix'ini železom. Ko plavite l»oml<:iž--ist > ohh ko s<> poslužite ene f-etriMi - zavojeka ali pa vs4»^:i zavojoka pla.ila. Nasveti za lepoto. Na vsaki koži m* nabere ilosti u-JITFFINS V/. «*RNIH JACOD ImazaiKa in potu. ki zapira luknji- j ee. Ta ntnazanoo mora hiti izmit. tla luknjioe pravilno opravljajo svn. — oa^e evapoiirsitioga mleka 1 «*aša ornih ja- |KM-iviH»^a praška žlit-«' soli ule i ^ - a so 1'tepajte maslo. Pridenite slail-kor in dobro stepeno jaji-e. Presej-to moko ter jo /.mešajte s jH^ ivnini praškom in soljo. Prihranite pa eno eetrtino eaše muke. kalem zmešajte z jagodami in nazaduje pridenite. Ostanek moke pridenite z mlekom. Namesto črnih jag«>d se lahko uporabi tmfi druge j ago« le. Nasveti za kuhinjo. 0 servirate kako bogato in mastno jed, servirajte tudi olive. «'e hooete smetano dohro u tepsti. jo utepajte prvih pet minut po-easi, itotem pa hitro. 1 »a se ne bodo keksi prijeli ponve. jo pot rešite malo z moko. prodno jo daste v pee. ("e nimate drugih sadežev na razpolago za razna jiMlila. se i>o-služite dateljev. fig in rozin. |XHi«V ne olHiuluje nezdrave kože. j liihee je ikkv imeti. imate laltko tristo in zdravo kožo. ee st» jmisIu- j žujete dobrega eoldereama. < "e ga j vdrgnete v luknji«-«*. Im> »nlpravll u-| niazane«* iti nabrani materijal t«-r I napravil kožo svežo in «"-ist«». i Osebno zdravje. Kadarkoli pravi kaka mati. ni to. «la se n«> drži strog«« tuierta gle«le -holkili j«'ili in takozvane "varne hrane". Varna hrana j«* tista hrana, ki dobavlja naj|M»trebnejSe za wlravje ast«»e«»ga otroka. Te |K»tr»'hšein«' so gradilni materijal: urejaj«H-o hrano i>a tvorijo sa«leži. svežo soeivje. zrnate jtnli iti mlek«». Mleko, zrnate jedi in večina strlj izrazitim o-kusom. kot napriiner meso ali sladkor. >ie večkrat n«K*-ejo brigati za varno hrano. Vshnltega je trel»a dajati t»trok«»m le malo mesa in sladkih jedi. posebno tek mu prvih š<*>itili let. Vzbudite otrokovo zanimanje za hrano, ki j«» absolutno iHttrehna zii zdravje. Mi priporo^ary^ naslednje izdelke: Varčne gospodinje se poslužujejo Star & Magnolia Mleka, kadarkoli potrebujejo mleko in sladkor obenem. Polegtega pa tudi hranijo labelne iti dobivajo dragocena darila. je odgovorila z uvozno prepovedjo niedlt m ko sedaj celo s silo izganja Nemce s svojega ozemlja. Govori se innoco o pomirjenjn Evrope, je dajal dr. Stresemann, in to ])Oinirjenje naj bi slonelo na po "godbah. Nemčija se je izrekla pri •pravijono za zaključite v pogodb in je dala tudi iuicijativo za nje. •Toda pogodbe ne obstoje samo iz paragrafov, temveč jih mora nav dajali tudi duh narodov, ki so jih sklenili. To. kar se v Poljski po javlja, pa ni duh pomirjenja Ev ropi ampak duh sovraštva. Nemški ukrepi se morajo smatrati za to satu o kot obramba. Po debati, ki je sledila, so raz ni govorniki napadli Poljsko končno pa je bil sprejet sklep, v katerem se protestira proti po«to panju Poljske. Proti so glasovali samo komunisti. K^kor je raevidno, se Poljska poslužuje samo svojih pravic medtem ko se nemška vlada z vst> mi kilami brani ovojih optantov iz lsop-jantf so večinoma siromašni lju d je, 'fh nimajo nepremičnega imet ja, mcdti on ko imajo nemški o*p tanti v Poljaki velika nepremi'-na imetja. Rok za izselitev je 1»i določen do 31. julija. Mnogi Nemci sedaj obžalujejo, ker so optira-li za Nemčijo in jim. je težko li kvidirati svoje imetje. Nemška vlada je zatievala, naj bi se ti < tanti ne izgnali, zato pa bi povečala kontingent premoga, ki bi se n ogel izvoziti iz Poljske v Nemčijo. Poljska vlada je odločno odklonila da bi za premog trgovala z optanti in je 31. julija s sLIo iz-jrnala več tisoč Nemcev, za ostale pa je določila najkrajši rok za izselitev. Pobožna samomorilka. Mlada učiteljica Trankvila Au-fossi v Paiviji je šla te dni rano v jutro k maši in sv. obhajilu. V cerkvi je izročila nekemu dečku pismo za župnika, nakar je odšla k reki Olona in i«' skočila va- i njo. V pismu, ki ga je poklala župnikih, prosi za oduščanje in milostno sodbo sveta. VICTROLE ZA POLOVIČNO CENO t. VICTROLA St. 80 VICTROLA St. 210 Cena $110. Sedaj za Cena $110. Sedaj za polovično ceno polovično ceno .. $55 — $55.— Da so Victor gramofoni najglasnejši ln najtrpežnejSI na svetu, ve vsakdo. To je pribita resnica. Poje tisto in razločno kot zvon. Ne hropi kakor drugi gramofoni, ampak razumete jasno vsako besedo in vsak instrument. Pred tednom dni pa je Victor gramofonska Co. znižala cene na velikih gramofonih tako nizko, da je vsakemu delavcu dana prilika »i nabaviti Vlctrolo, kakor jo zgoraj vidite za polovično ceno. Ta cena velja za nedoločen čas mesec dni, potem, pa bo cena zopet stara namreč >110. Danes pa dobite pravo Victrolo St. 80 za polovično ceno >55.— in St. 210 za polovično ceno $55.— Ugodnejše prilike ne boste nikdar več imeli. PISite ponje, dokler jih Imamo v zalogi. Garantiramo, da Je vsaka Victrola čisto nova in še nikdar rabljena. PiSite po cenike! — IVAN PAJK — VICTOR DEALER. 24 Main St., Conemaugh. Pa. Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine. kar grozdje našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela. BAKULICH PREDOVICH CO. 216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CAUF. {VIJ i J ' •tri V CLAS NAHODA; 55. AYG. 1925. Kapitan Marry at: JOSEPH RUSHBROOK Za "Glas Naroda" priredil a P. 27 (Nadaljevanje.) Sedla irJa. na širrtko klop. ki je služila ponoči kot postelja, še tetino sta se držala za roki in medtem, ko je pripovedoval Joe o poteku cele zadeve, je prenehala Mary vtokati 4er nekoliko pomirila. — In kaj nameravaš storiti, Joe. ko ix*š srtavljeii prt*d sodišče? -— pa je vprašala Marv. , — ^'ičfsar drugega ne Hoin rekel, kot to. da nisem kriv. kot je tudi r»-sni.«'d. Mary. V daljšo (»hrambo se ne bom spuščal. — In zakaj nočeš pri/mati reNniee 1 — ga je vprašala Marv. — Pogosto seni razmišljala o trm ter sem že davno »prišla do prepričanja, Joe, da bi liikdo ne mogeJ ravnali kot ravnaš ti. če bi ne stalo pri tem na tehtnici življenja očeta. Niti ti, niti kdo-drugi bi ne mogel biti toliko blazen. d'a bi se žrtvoval na tak način, če bi u * ime! pri tem namena rešiti očeta. Joe je bnlil v tla ter ni ničesar odgovoril. — Dobro, če j«- moja domneva resnična, — je nadaljevala Marv, — nii ni treba odgovoriti niti /. da. niti z ne. .Zrakaj nočeš povedati resnice? Hurness mi je s|>oroeil, *o moji stariši zarpustili Anglijo'1 To je bila le domneva onega Fumessa in jaz sem trdno prepričan, da Stvar ni taka. Ne vem. kje se nahajajo, a v sebi nosim prepričanje, da ni niojj mati zapustda dežele, ne da bi poizvedovala po m* ni ter nie vzela s >eboj. Ne. Mary, če moji stariši žive, se nahajajo v Angiiji. — Ce. moj dragi Jop, vendar pa pomisli, da je tvoj oče lahko mrtev. — Ce bi bila stvar taka. bi ni" moja mati gotovo našla. Dala l>i oglase v liste, vrnila bi .se v Grassford m —-- — In. kaj Joe? — je vprašala Mary. — Tega ne sinem povedati, — je odvrnil naš juaiak. — Odkir se,m zaprt tukaj, sem resno razmišljal o tej stvari ter prišel do sklepa, ka je naomajen. Nehaj va torej govoriti o tem predmetu, draga Mary ter mi povej, kaiko se je godilo tebi. Marv je ostala še eno uro pri Joe-u ter se nato poslovila od njega. Hotela s t? je vrniti k Mrs. Austin, da ji vjx>roči vse. kar je izvedela. Trzkega srca je zapustila celico ter odšla v stanovanje je-čarja. — Ali hočete kaj zavžiti — jo je vprašala žitna jeva/rja. — Malo vode, — je rekla Mary. — In kako gre vašemu bratu .'- — Nedolžen je. — 'c odvrnila Mary. — Rečem vam, da je nedolžen, a noče govoriti in obsodili ga bodo. — No, no, ni vam treba biti v takih skrbeh. Ce j* kriv ali nedolžen. takrat je moral biti še zelo mlad. Usmrtili ga ne bodo, pač pa deponirali. — Potem hoeem ili ž njim. — je rekla Mary. — Mogoče pa bo tudi poniiioščen. drago dete. Le ne izgubite poguma m če imate denar, si preskrb it*- dobrega odvetnika. — Ali bi mi lahko imenovali koga, ki je res dober in sposoben' -j- je vprašala Marv. — Pojdite k Mr. Trevorju. Zelo moder človek je ter pozna |>o-atave. Ce ga bo kilo rešil, ga bo on. — Ce dovolite, si hoč.an zapisati njegovo ime. Ječarii a ji je dala košček papirja, pero in črnilo. Marv je zapisala naslov Mr. Trevarja ter se poslovila od prijazne ječariee. Ko se je vrnila v grad. je sporočila Mrs. Austin vse, kar se je pripetilo. Mi s. Austin je razvid ia Lz tega. da ne bo odstopil Joe od >vo-jfga sklepa, m da ni mogoče storiti ničesar drugega kot preskrbeti mu dobro jurtdično pomoč. — Mary, moja uboga deklica. — je rekla. — tukaj je toliko denarja kot ga potrebuješ, da priskočiš svojemu bratu na pomoč. Praviš, da so ti povedali ime e moraš izvesti tako kot da izvira iz tfsbe same. — To bom storila, madama,- — Če zdi pnmrrno, lahko ostaneš v mestu dva ali tri dni/ Pričaikujcni pa od tebe dnevnih poročil. — Se lahko zenesete name, madama. — je odvrnila Marv. — Sjyoroči mi tudi svoj naslov, da ti lahko kaj sporočim, če izvem, tkaj se je zgodilo. — Dobro, madama. — In sedaj pojdi spat, Mary, kajti gotovo si trudna.' Izmučena izgleda«. Ni mi treba še posebej priporočiti, da moAči napram s!u-žinčadi. Sedaj pa lahko noč. Marv sc je vrgla na posteljo. Bila je res skra.ino izmučena in kmalu je trdno zaspala. Zjutraj na.dednjega dne se je zopet napotila v mesto ter potolažila radovednost služabnikov z izjavo, da gre k avojenmi blatni, ki jh nevarno obolel. Kak or hitro je dowpela v Ixmdon. se je napotila Mary v urad odvetnika, kojega naKLov je dobila od žene ječarja. Bil je doma in po kratkem čakanju jo je sprejel v svoji .sobi. — Kaj morem storiti za vas. ml&da daipa? — je VpraSal Mr. Trevor, ki je bil nekoliko presenečen. — Ne> zgodi se pogosto, da obišče 'brlog odvetnika taka sijajna prikazen. Blagovolite sesti. — Jaz nisem rukaka mlada mada. gos-pod, — je odvrnila Ma-T- T" P^^ajam (k vam s prošnjo, da zagovarjate mojega brata, iki bo predstavljen sodišču. — Vašega brata ? Česa ga dolže ? — Umora, gospod, — je rekla Mary. — V resnici pa je nedolžen, — je nadaljevala Marv ter se pričela jokati. Mr. Trevor ni bil le zelo premeten, temveč tudi zelo previden in moder mož. Nekaj časa je moJčail, da nudi Mary prUiko ipomiriti as. Ko se je priiično pomirila!, jo je vlprašal: — Kako sei m en nje vaš brat? ^ — Joseph Rush brook. — Rusftvbrook ? R-uAfrrook! Dobro se Se t?pomin)am tega imena, pripomnil Trevor. — Čudno tudi krstno ime je isto. Pred par letine m imel opravka i osebo Mfcega imena. Z mojim posredovanjem (D^je prihpdBjfc.) • " .^henehXLfve SAMO ŠEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJK PAR IS 5. SEPTEMBRA FRANCE 12. Septembra. wxvre — pariško pristanišče Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 sli 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET ■hbmmmb ali lokalni age nt je NEW YORK NAROD, KI NI DOMIŠLJA? Zanimivosti o slutnjah. Znameniti francoski zvezdoslo- redkega in na katero se tako silno vcc C. Flammarion, ki je pred veselijo. Dal som jima obljubo in kratkim umrl, se ni bavil samo z to je treba izpolniti. V sled takega raziskava njem vsemirja. temveč prigovarjanja sem še enkrat sprejo tudi priobčeval študije o dru- menil svoji' mnenje, gem. ravnotako neznanem in ne- Cel jiopOklan pa mi je nioj no-raziskovanem ogromnem svetu — tranji «rlav tako odsvetoval, naj o človeški duši. Pečal se je s psihologijo; okultizmom in spirit iz-1110111, z vsem onim. česar današnja znanost ne more razložiti. Tako je na primer napisal vele- se vrnemo v Newvork, kar zanimivo razpravo o slutnjah, v tudi v istini storili, kateri je zbral najrazličnejše slu- Pri tisti predstavi pa je požar čaje. ki se tičejo tega vprašanja, uničil gledališče in 305 oseb je po- O slutnjah pravi med drugim sle- ginilo v plamenih. Če bi bili šli k deče: predstavi, bi bili moja sinova rav- Slutnje obstojajo, vkljub temu, notako poginila kot jaz. kajti sku- da jih skeptiki tajijo, kar se da o- šali bi bili ubežati na prosto po pravičiti na ta način, da niso do- stopnicah, kjer so se \<>i zadušili. ne hodimo v gledališče, da s<'m zve-čer. eno nro pred začetkom pred-ne gremo v gledališče, temveč se .stave dejal svojima sinovoma, da smo volj pozorno študirali tega vprašanja. Slutnje obstojajo in se .kažejo v različnih oblikah, od najnejasnej-ših do najtočnejših. Razlagati se ne dajo. Dalekosežnosti človeških zmožnosti znanost še ni preiskala. Tu tavamo še v popolni temi in napredovanje je naravnost neverjetno počasno. Saj se dobijo ljudje, ki dvomijo o telepatiji! lil celo taki. ki dvomijo, da se zemlja vrti! Poleg njih pa vidimo proroke, ki naznanjajo konec sveta, in njih vernike, ki jim verujejo in prodajajo svoje imetje! Človeški rod je res nekaj izredno zabavnega! Dvomiti, pa da obstojajo slutnje, bi bilo toliko kot dvomiti, da obstojali a jutranja zarja in-večerni mrak. Zbral sein tako veliko število točnih^opazovanj, ki se tičejo sluten j. da bi tvorila že debelo knjigo. Iločem omeniti eno najzanimivejših, ki jo je zabeležilo angleško Društv oza psihična opazovanja, katero je ustanovil sir Wm. Barret, član Kraljevega društva v Londonu. Poročilo o tem dogodku je sestavil opazovalec sam. ka-petan McGowan. Piše sledeče: Januarja 1877. sem bil v Brook-lvnu s svojima sinovoma, ki sta bila še majhna in imela šolske počitnice. Obljubil sem jima. da ju vedem neki dati v gledališče. Tri sedeže se mže kupil prejšnji večer. Naslednje jutro se je oglasil v meni neki notranji glas, ki je vedno bolj močno ponavljal: "Ne hodi v gledališče, vndi otroka \ šolo nazaj I" Vkljub temu. da sem se nalašč skušal zamotiti z raznimi stvarmi, se nisem mogel ubraniti temu notranjemu glasu, ki je ponavljal iste besede le še bolj močno. tako da se mslednjič okoli poldneva rekel v družbi, da ne moremo iti v gledališče. Prijatelji .so mi pa začeli očitati, da bi bilo kruto, če bi otrokoma ne dovolil te zabave, ki je zanje nekaj zelo Nikdar v svojem življenju nisem imel kake druge slutnje in tudi nimam navade, da bi spreminjal svojega mnenja brez tehtnih, uvaževanja vrednih vzrokov, in tudi v tem slučaju sem to storil le z največjim obotavljanjem in ta-korekoč čisto proti svoji volji. Kakšen je bil torej vzrok, ki me je proti moji volji prisilil, da nisem šel v gledališče, ko sem vendar plačal tri vstopnice in bil čisto razpoložen, da preživim prav prijetno oni večer.' Kapetan McGowan je razložil profesorju Barret u. da je zelo jasno slišal notranji glas, kot bi nekdo v resniei govoril v notranjosti njegovega t«*lesa, in da ta glas ni odnehal govoriti od zajutreka, pa do trenotka, ko je odvedel svoja o-troka v Newvork . . . Njegova sestra je ohranila za spomin tri gledališke vstopnice, ki jih je kupil prejšnji dan. To dejstvo je točno in nihče ne more o njem dvomiti. Poznam pa še veliko število drugih, ki so enako točna. Vendar pa so splošno J ljudje tako nevedni, da ne verujejo. Na svetu bo vedno dosti slepcev in glušeev. Toda ta malenkost ni nikake važnostv resnica slednjič vendarle vedno zmaga. Že več stoletij ljudje opazujejo in 'komentirajo siuitnje. Treba je It čitati SuetoTiovo '"Življenje A v igustovo." Ciceronovo 'De divina-tione" ali pa "i^anje" Valeriana Maksima. in vsakdo znai, da je silna slutnja njegove žene proro-kovada Juliju Ceiza/rju na dan u-mora, da bo poginil. Že od Cieeronovih časov sem se razpravlja o dejstvu, da je mogoče Čutiti bodočnost ali videti v bodočnost. Da se je to pod gotovimi pogoji večkrat zgodilo, o tem ni nobenega dvoma. Neki dan bomo morda na jasnem, kar se tiče tega problema, danes pa smo še v temini. Severa's Skin Sovjetska sodbav o varnostnem paktu. Soap Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kopelj, šampu, britje. Izvrstno za * kopanje otrok In malčkov. Cma 28 cmUt. Vsaki dan rabite S Antisepsol za grgranj« grla in izpiranj* ust; prepreči bolezni t grlu, ohrani Ur narodi lopo m bole zobe in utrdi mehke čeljusti. Cisti zopemo sapo in drži ustno votlino v zdravem stanju. Cena 56 in 60 centov. vS r SEVtRACO Ci OAH K A P I D S IOVSA iMosikovsika 4' Izvestija'' se bavi-jo z nemškim odgovorom, na Briandovo noto in pdšejo med diruigim, da s*a dr. "Wirth in Ra-thenaai -dobro raaumela, da se Nemčija nbkaikor ne sme opirati samo na Anglijo, ako nima nobene drug-i opore med kontinentalnimi državami. Z vsrtopom Nemčije v Ligo narodov, bi se Nemčija isnerverila svojemu prijateljstvu do Rusije. Nemška komunistična poslanca Hailean "in Jadasch ne smeta vec pretopiti praiga nemškega parlamenta. PredHfdmik Reicli«taga Lobe je ukaizal uslužbencem v paailamenlarmmi poslopju, Tka. ttio-' rajo v vsakem sjhičaju izabraniti pristop imenovanima poslancema. Življenje evropskih narodov se je danes tako obrnilo, da se jim zdi skoraj vaameje, da se bavijo s j»ro«pa(gando za. svojo bodočnost in s« danjost, niesito da bi svojo se-ckinjobožno in s poštenim delom. Holandci so danes menda edin Evropejci, ki so nekoliko drugač ni. Faktor narodne domišljavost: pri njih ni veiik. Kljub temu ima HolaiKlska nmi-sikaj >ijajne«ra na ika-r bi mogla biti ponosna V«nd!ir se pač z v>ean t«*ni nič jvo-po;-ebno ne baha, niti pred seboj, niti pred du-ugimi. No vine tu nima jo naloge, kako bi svojim bral ecm vsak dan nanovo dokazale da so Holandci poseben narod ali izbrana ra^, ali da imajo vsaj neko posebno iai nikomur drugemu na irveitu lastno kulturno aH zgodovinsko nalogo. Politiki in oni. ki •-*> bas na vladi, ni>^) pri n^še-vanju državnih ali občinskih u-pravnih tjalog. tak ore koč obvezani. da bi vsakokrat aij>elira;li ni »narodlno zavest, narodni pono^ Jt-li narodno dolžnost. Armada s.» drži discipline, ne da bi bilo po tnlbno. da neprestano pogreva" legendo njenega izjemnega junaštva. Nikdo ne misli, da bi fomiu-1: raji i nekakšno "holaiiKlsko misel," ki bi postala abstraktna in ki bi dajala možnost, da jo kdo imperialistično napihne. Prizna nje k skupnosti ali edinstviu ali sfvorazumu ni kakor razburjajo-" krik. marveč je nekaj, kar V?i občutijo in razumejo in priznavajo nekaj, kar ne. spada v pridigo marveč se razuiiy> samo po sribi. V Haagu je pred nedavnim v enem največjih hotelov sredi pisane mednarodne družbe sedelo tudi omizjet Nemcev, ki so naenkrat začeli glasno in z običajnim pivskim kravailom zahtevati, da mora jatzzband zaigrati Die Wacht am Rein. I>a ipoonirijo ne-raziimljivo razbur.jenje Nemcev, so (tudi domačini zrazili željo, naj godba zaigra to himno. Godba j«> bila pristna jaazband iz Amerike in ni imela pojma o evropskih po prisililo, da jc-isto arijo j>o-no\ ila. S tem so Nemci najbrže mislili, da poseibno us pešno demonstrirajo, kako zelr ljubijo svojo domovino. Napram tatkšnemiu mišljenju ITodandci samo zmajujejo z rameni. Nemei =io pač zadovoijjili svojemu narodnemu pomolu, efekt pa j? bil mučen za vso družbo. Ilolandsko ob činsitvo sicer tudi včasih zahteva naj se Lgiti holandska narodna ali turžarvna himna. toourg; Zeeland. Cherb ours; C)luo. Hamburg. 26. septemrfra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt, lire-men. 30. septembra: A(;iiiULiua, Cherbourg; Pres. Harding. Bremen. Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba. IZLETNIŠKO .ODPLUTJE MARTHA WASHINGTON 8. septembra PRESIDENTE WILSON 6. oktobra Cona za Trst aH Dubrovnik, tretji razred $100. vštevši davek. Tja in nazaj $162 in davek. Žel.-znica <><1 Trsta do LJubljane samo $10«: do Zagreba $1.H<>, do Beograda $4.75. Vnaprej plačana vožnja «>d Trsta do New Yorka samo $107.50. I'<#ebne c^tie za vožnje tjii in nazaj. Najboljše cene in najlx>ij ugodna pot za potovanje. GOSULICH LINE Of TRIESTF Phelps Bros. & Co.,f, w"'„st- New York VILJEMOVI NAČRTI Sovjetski manevri v Črnem morju Poročitliih »z Bukarešte pripravlja Rusija manevre srvV)je vojne mornariee v Črnem morju. Manevri se bodo vršili v smeri -Ocfi se in ob Dnjestru. Ra-d bi i izvedel ikje je moj prijatelj JOE KO^MRL, doma iz Žkgroarric pri So• bivšim cesarjem Viljemom v Do-c»rnu. • Najprej je govoril župnik z Vi-ijenioni o vpraša u jih Irolojrijc. Ekska.j/er je dejal: Vera katera ve/t * človeka z neskonT-iuKtijo. j«» •vsakomur -potrebna. V tem oziru naj se smatra vsakdo za orotlje a božjih rokah, kajti življenje in »u In vsakega posameznika zavi-; <-d Boga. Tako je bilo nekoe. sedaj in ostane in to je baš. ka? nii daje mir in notranje zadovoljstvo. Potem je pripovedoval Viljem vesele aaijikderte. Pričel j»» -takole 1'čitelj vprikša učenca: '"OdkoT li/hajajot ljudje * I'.eenee o le prvovrstne par nike, ki Uuajt« kabine tudi v IIL raaredu. (ilasom nove naaelničke postave ki Je stopila v veljavo h 1. julijem 19L'4. cumorejo tudi uedriax lja»«' dobiti dov.djenje ostati v domovin eno leto In ako potrehuo tudi delj tozadevna dovoljenja Izda.lu »te i>» ralnl oaMdut^kl komisar v Wash ington, T>. C. ProSuJo za tako <|:-?olJenJe ne lahko napravi tu,M New Yorkn pre( plav živine, poslopje pa je po-fi<