Sklenilo se je `ivljenje prof. dr. Bo`ene
Ravnihar-Nata{e, partizanske zdravnice,
nestorice slovenske onkologije in zaslu`ne
profesorice Medicinske fakultete.
@ivljenska pot prof. Ravniharjeve je bila
bogata in plodna. ^eprav je ni mogo~e
zajeti v kratkem, mi dovolite, da se skupaj
spomnimo nekaterih podatkov iz njenega
ustvarjalnega `ivljenja. 
Rojena je bila 18. marca 1914 v
Ljubljani. Osnovno in srednjo {olo je
dokon~ala v Ljubljani, kjer je pri~ela s
{tudijem medicine. Študij je nadaljevala
v Pragi in promovirala 26. junija 1940 v
Beogradu.
28.5.1942 je od{la v partizane, kjer je
bila vodja in upravnik partizanskih
bolni{nic. Tudi po vojni je nadaljevala z
delom v Sanitetskem oddelku vojnih
oblasti. Za svoje delo med II. svetovno
vojno je bila odlikovana z redom
hrabrosti, z redom partizanske zvezde in z redom zaslug za
narod. Bila je nosilka partizanske spomenice 1941.
Leta 1946 je bila imenovana za vodjo laboratorijev na
Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani. Izpopolnjevala se je v
Stockholmu, Copenhagnu in Parizu. Specializacijo iz
radioterapije in onkologije je opravljala v ZDA kot
{tipendist Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Po
vrnitvi iz tujine je poleg dela v patohistolo{kem laboratoriju
prevzela tudi vodstvo rentgenske terapije.
Leta 1961 je postala strokovna pomo~nica direktorja
Onkolo{kega in{tituta. Od leta 1963 je bila vr{ilec dol`nosti
direktorja in{tituta, 30. januarja 1964 pa je postala
direktorica in{tituta. 
Onkolo{ki in{titut je potem vodila celih 18 let do leta
1982. Upokojila se je 18. marca 1984. Tudi po upokojitvi
je bila aktivna v svoji ustvarjalni dejavnosti. 
V novembru leta 1950 so jo izvolili v naziv asistentke na
Medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1955 za docentko in
1961 za izredno profesorico za podro~je radioterapije in
onkologije. Za redno profesorico s tega podro~ja jo bila
izvoljena leta 1971. V letih 1964-82 je bila predstojnica
Katedre za onkologijo in radioterapijo.
Medicinska fakulteta ji je podelila naziv zaslu`ne
profesorice 19. junija 1984. 
Znanstveno in strokovno delo prof. Ravniharjeve je
obse`no, napisala je ve~ kot 300 prispevkov s prakti~no
celotnega podro~ja onkologije. Znanstvena dela zajemajo
klini~no problematiko raka, predvsem s
podro~ja radioterapije, epidemiologije
raka, organizacije boja proti raku. Uvedla
je {tevilne novosti v zdravljenju -
obsevanje plju~nega raka z Betatronom,
kombinirano zdravljenje plju~nega raka
z obsevanjem in kemoterapijo,
kombinirano zdravljenje karcinomov v
podro~ju glave in vratu s teleterapijo in
brahiterapijo. S svojimi deli je predvsem
oblikovala obsevalne metode in
metodologijo njihove evaluacije ter
ocenjevala rezultate.
Izredno tehtni so njeni znanstveni
izsledki s podro~ja epidemiologije, saj je
bila vodja {tevilni mednarodnih
projektov s podro~ja plju~nega raka in
raka dojk. S podro~ja epidemiologije je
zastavila in razvila epidemiolo{ke
metode za programiranje detekcije in
kontrolo njene uspe{nosti. V svojih delih
je tudi sicer sistemati~no obravnavala celostno
problematiko organiziranega boja proti raku. 
Bila je pobudnik, ustanovitelj in dolgoletni vodja Registra
raka Slovenije, ki je bil med prvimi populacijsko podprtimi
centri v Evropi.
Prav z deli na podlagi znanstvenih dognanj na posameznih
podro~jih dejavnosti boja proti raku, to je na podro~ju
preventive, detekcije, diagnostike in terapije, rehabilitacije
in epidemiologije je dala smernice za organizacijo
onkolo{ke slu`be pri nas, pa tudi v evropskem okviru, saj je
bila aktivni soustvarjalec boja proti raku v okviru Svetovne
zdravstvene organizacije in Mednarodne zveze za boj proti
raku (UICC). 
Aktivno se je borila tudi za izgradnjo oziroma dograditev
novega Onkolo{kega in{tituta kot funkcionalnega
vseobsegajo~ega centra za raka, kar ji je deloma uspelo v
70 letih z objektom TRT. @al ji je smrt prepre~ila, da bi
do`ivela izpolnitev dolgoletni sanj o novem dograjenem
in{titutu
Postavila je na~ela in smenice organizacije raziskovalnega
dela v zdravstvu in na in{titutu, kar je doprineslo, da je `e
na za~etku njenega vodenja Onkolo{kega in{tituta le-ta z
odlokom tedanjega Ministrstva za znanost postal tudi
raziskovalna organizacija.
Na pedago{kem podro~ju je bilo njeno delo izredno
uspe{no. Oblikovala je pouk predmeta Onkologija in
radioterapija v smislu multidisciplinarnosti in timskega dela
na Katedri za Onkologijo in radioterapijo Medicinske
ONKOLOGIJA / in memoriam
IN MEMORIAM
Prof. dr. Bo`ena Ravnihar, dr.med.
1914 – 2002
87
ONKOLOGIJA / pregledi
88
fakultete v Ljubljani, ki ga gojimo in razvijamo tudi naprej.
Predstojnica katedre je bila od 1964 do 1982. Bila je
pobudnik in je tudi pripravila program o fizikalnih in
biolo{kih osnovah radioterapije, ki se je nato izvajal na
In{titutu za nuklearne vede v Vin~i pri Beogradu. Izdelala je
tudi prvi program specializacije iz radioterapije, ki je bila v
tedanjih ~asih pionirski dose`ek tudi za Evropo. 
V nekdanji Jugoslaviji je bila kreatorka politike na podro~ju
boja proti raku, predsednica ali ~lanica {tevilnih komisij in
odborov. V sedemdesetih leti je bila predsednica zdru`enja
kancerologov Jugoslavije. Nepogre{ljiva je tudi njena vloga
mentorice in svetovalke celi generaciji sodelavcev v
nekdanji Jugoslaviji, Sloveniji in na Onkolo{kem in{titutu. 
Pod njenim vodstvom je Onkolo{ki in{titut postal velika,
sodobna zdravstvena, znanstveno raziskovalna in
pedago{ka osrednja republi{ka ustanova za zdravljenje
raka. 
Bila je tudi prvi glavni urednik revije Radiologia
Iugoslavica, ki je za~ela izhajati leta 1964, sicer pa so jo
povabili zaradi njenega mednarodnega ugleda tudi v
{tevilne uredni{ke odbore tujih revij. Mnoga doma~a in
mednarodna strokovna zdru`enja so jo imenovala za ~astno
~lanico in ji podelila priznanja. 
^eprav marsikdaj velja za velike ljudi pregovor Nemo
propheta in sua patria, je bilo njeno ustvarjalno delo
spoznano tudi s strani {ir{e dru`bene skupnosti. O tem
pri~ajo tudi dr`avna odlikovanja ter javne nagrade in
priznanja. Naj navedem samo nekatera - Leta 1974 je
prejela najvi{je zvezno priznanje nagrado AVNOJ, leta
1978 je bila odlikovana z Redom republike z zlatim
vencem. Imenovana je bila za ~astno ~lanico Kancerolo{ke
sekcije Slovenije, Zdru`enja kancerologov Jugoslavije,
Zveze zdravni{kih dru{tev Slovenskega zdravni{kega
dru{tva.
Najbr` sem o tako bogatem ustvarjalnem `ivljenju ve~
izpustil kot povedal, vendar `e ti drobci govorijo o veli~ini
prof. dr. Bo`ene Ravnihar, ki je prehodila pot partizanske
zdravnice, onkologinje, profesorice medicinske fakultete,
nestorice boja proti raku v Sloveniji in dolgoletne
direktorice Onkolo{kega in{tituta. 
In ne nazadnje – predvsem je bila velik ~lovek, ki je znala
prisluhniti na{im te`avam, za vsakogar je na{la trenutek in
besedo za pomo~. Znala nas je pokarati in pohvaliti.
Onkolo{ki in{titut je bil njena velika dru`ina.
Prof. dr. Bo`ena Ravnihar je zaklju~ila svojo bogato
`ivljenjsko pot, vendar je za nas postala legenda. Ostala bo
v spominu in srcih, saj legende nikoli ne umro. 
ZR
■
ONKOL GIJA / in m moriam