SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 22 de diciembre - 22. decembra 2005
JE DALE» DO JEZUŠČKA V JASLIH?
Je daleč od drage slovenske zemlje, do Jezu pčka v jaslih v votlini? Je daleč do njega, žene in možje, ki z mano ži^^ v tujini?
Ni treba pre ptevati tujih valut, ni tf^ba iskati letala — razdalja je ista in isti statut. Do jasli bo vera peljala.
Morda smo zggubili že nekaj besed, a Jezu pček vse nas razume, v ljubezen name pan življenjski nered, dolgove in nesporazume.
Slovenci smo — dajte, prosimo pe to, za tam in za tu — na^ pčaja... Ob Jezu pčku Mamica čula nas bo: o^^k na p to s s^čo navdaja.
Vladimir Kos
s prisr-čnimi božičnimi vopčili
Kristus ustvarja skupnost, družino, povezuje
ANTON JAMNIK _
„Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka je prihajala na svet" (Jn 1, 9). Prolog Janezovega evangelija nas uvede v veliko skrivnost učlovečenja Besede, po kateri je vse nastalo in po kateri smo bili vsi poklicani v življenje. Od tega čudežnega in čudovitega trenutka dalje Beseda prebiva med nami in nas ne bo nikoli zapustila, z Njenim učlovečenjem se vse prenovi, prerodi in posveti, vsaka stvar dobi nov pomen in nov smisel. Učlovečena Beseda prihaja v nap človepki svet, ki pogosto nima več besede za drugega, resnična Luč sije v temo napega obupovanja in brezsmiselnosti; polnost Življenja nas kliče iz životarjenja v nap sebičnosti, samoljubju in napuhu. V božični noči stvari zazvenijo na drugačen način, zažarijo v posebnih barvah, kajti božanska luč prežarja vse stvarstvo, osvetljuje vsako temo, vsakrnno človepko bedo in stisko, saj lahko s svojo svetlobo doseže pg tako oddaljen kopček sveta in srca. Božična noč nam vedno znova razodeva, ne boj se — Bog prihaja v nap svet, v nap temi, v nap negotovosti in skrbeh nas čaka Gospodova luč. In ta luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, nam govori, da nismo več tujci in najemniki, temveč smo božji dediči in ljubljenci, kajti ,,tistim, ki so sprejeli Besedo, je dala moč, da postanejo Božji otroci". S tem pa smo tudi povabljeni, da stopimo v nove odnose z drugimi, da stopimo v^ božjo družino, da pridemo v občestvo bratov in sester. Čeprav se je Kristus rodil na obrobju, je postal sredipče, ustvarja skupnost, povezuje in zedinja; to spoznanje nam tudi govori, da bodo mnogi napi življenje, novo upanje in pot, če bodo napi Gospoda sredi med nami.
Vsem bratom in sestram v Kristusu, Slovencem v zamejstvu in izseljenstvu, vsem ljudem dobre volje, pe posebej trpečim, bolnim in osamljenim želim obilen blagoslov očeta Luči in vam kličem z besedami Petra Horsta:
,,Ne bojte se, naj vas ne bo več strah, Bog je tu. Bog prihaja v nap svet, preprost, ubog, človepki. Ipčite ga, Podajte se na pot! Ne ipčite ga nad zvezdami, ne v palačah, ne v izložbah. Ipčite ga tam, kjer ste sami ubogi, ker ste žalostni in vas je strah. Tam je skrit On, tam ga boste napi, kot majhen žarek v temni gopčavi, kot roko, ki te tolaži, kot glas, ki tiho pravi: Ne boj se! Veseli se,
Odrepenik se je rodil!"	(po Družini)
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, razna palcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu, v zamejstvu in v Sloveniji, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter veliko sreče in uspehov v novem letu 2006.
Sveta noč, blažena noč
FRANC SALEŠKI FINŽGAR _
Dva tisoč let stara in vendar vedno mlada. Velemesta so se sesula v prah, a ti, noč, žarip. Kraljestva so padla, ti vstajapvsak božič pred nami ^živa in blagoslovljena. Človeptvo rije in se bije v bojih in bolečinah, ti ljubo prepevap: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Zares, mir v svetu bo ljudem le, če je v njih volja živeti besede: Sveta noč, blažena noč.
Pred seboj imam pismo slovenskega dekleta. Pisala mi je nekoč iz Južne Amerike. Tamkaj izpod ekvatorja, kjer je o božiču največja vročina. Popisuje svojo sveto noč v tujini.
Dva delavca in ona se dogovorijo, da zbeže iz velemesta na sveti večer na deželo. Pod stoletnim
drevesom se utabore. Na deblo pripno jaslice, revne jaslice, skromne, majčkene, podobico. Pod drevesom zakurijo ogenj, k jaslicam prižgo dve rdeči svečki. Nato stopijo vsi pod drevo, odkrijejo se in zapojo: Sveta noč, blažena noč ...
Samo prvo kitico, dalje ne morejo. Vsem teko solze po licih, vsi so v duhu doma, na slovenski zemlji, v rodni hip. Delo, trud in hrup velemesta jih omamlja, da ne utegnejo misliti na dom. ta noč, ta samota, daleč od milijonskega mesta, jih pokliče v domovino.
Kaj vse bujno cvetje in zelenje pragozda! Kaj vsa opojna toplota — vse nič, vse sama bolečina. Kje je napa polnočnica, kje nap sneg; nape zvezde; nape planine; nape snežne gasi in plamenice, gredoč s hribov v cerkev.
Zgodovina praznovanja
I v • v
božiča
Sredi poganske teme je z nastopom krpčanstva zažarela svetloba božičnega praznika. To pa se ni zgodilo kar čez noč.
Malo je znano, da je bilo treba čakati 300 let, preden se je uveljavil v Cerkvi praznik Kristusovega rojstva. Še danes ne vemo natančno, ali so ga uvedli l. 336 ali 354; vemo pač, da je papež Liberij leta 360 sezidal v Rimu kapelo božjega rojstva v cerkvi, ki je od 9. stoletja dalje znana kot bazilika Santa Maria Maggiore.
S tem, da se je Rim odločil za praznik Kristusovega rojstva je nasprotoval Vzhodni Cerkvi, ki je slejkoprej slavila le 6. januar kot praznik Epifanije, razglapenja Gospodovega. Misel o praznovanju dneva Kristusovega rojstva se v Cerkvi ni zlahka uveljavila. Še veliki Origenes je videl v tem pogansko pego in tudi sv. Avguptin ji ni bil naklonjen. Na drugi strani so že zdavnaj poprej skupali z zapletenimi računi dognati pravi dan Kristusovega rojstva (n. pr. Klemen Aleksandrijski, u. pred 216), pri čemer so prihajali do različnih izsledkov; nazadnje so se vendarle sporazumeli za noč od 24. na 25. december.
Ta čas se je kril s poganskim praznikom rojstva nepremaganega Sonca dne 25. decembra. Ker so praznovanje rimskega zimskega kresa enako veselo praznovali tako pogani kot kristjani, se je Cerkev tem rajp odločila za ta dan, ko naj bi veseli dogodek Kristusovega rojstva prekinil poganski spomin mladega Sonca. Tembolj, ker je pomenilo Mitrovo čepčenje, vera, ki je iz Irana pripa v rimski imperij in je imela Sonce za najvipe božanstvo, mladi krpčanski Cerkvi resno nevarnost. Cerkev je tudi upala, da bo z novim praznikom pregnala pumne poganske obhode satur-nalij (od 17. do 23 decembra) in januarski kalend (1. januar), ki seveda niso bile rimska posebnost, ampak so izvirale iz indo-evropske davnine. To se cerkvi pač ni posrečilo do kraja, čeprav so o tem razpravljali že v prvih krpčanskih stoletjih ptevilne sinode in koncili.
V	Vzhodni Cerkvi je bilo treba dosti truda, da se je naposled uveljavil praznik Kristusovega rojstva. To povzamemo iz božične pridige sv. Janeza Krisostoma v Antiohiji l. 386. Prvo božično praznovanje v Carigradu je opravil sv. Gregorij Nacijanski l. 397; oko i l. 430 so božični praznik sprejeli v Egiptu, medtem ko ga armenska Cerkev pe danes ne pozna.
V	Vzhodni cerkvi so repli nasprotja tako, da so praznik Kristusovega rojstva sicer sprejeli, pa ga prenesli na 6. januar, na nekdanji praznik Epifanije. Stari Bizanc je razglasil ta dan za državni praznik.
A tudi rimska Cerkev je sprejela praznik Epifanije. Z njim je končavala božično dobo, sveto dvanajsterodnevje, potrjeno na sinodi v Toursu l. 567. Stare poganske ,,volčje noči" so prenesli in jim dali nov, blag krpčanski pomen. Odkar so v 6. stoletju začeli obhajati na ta dan god sv. treh kraljev, pa se je praznik z novo vsebino pe bolj priljubil ljudstvu v vsej rimski Cerkvi.
Sicer pa je ostal božič dolgo časa praznik, ki so ga obhajali le v cerkvah. Le-te so bile pač slovesno ozaljpane z zelenjem in preprogami, bogoslužje pa so povzdignili vanj vpleteni božični prizori, izhodipče poznejph božičnih iger. Toda minilo je nekaj stoletij, da se je praznovanje Kristusovega rojstva premaknilo iz cerkva tudi drugam. S 14. stoletjem ga srečamo najprej po ženskih samostanih. V značilnem mističnem vzdupu je doživel dogodek v Betle-hemu poseben sijaj. Toda pele barok in protireformacija sta približali božični praznik družin, prenesla cerkveno praznovanje v mepčanske in kmečke domove. S kolednipkimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je postal božič — poleg velike noči — največji verski praznik tudi slovenskega naroda.
(Niko Kuret — Praznično leto Slovencev)
Razjokajo se, solze si ota-rejo — in s pet pojo, do-kler svečke ne dogorijo. Nato po-sedejo. Škatla konzerve jim je čapa za vodo, kos kruha in slanine božični obed. Poskupajo se paliti. Ne gre.
,,Oj, nape jaslice!" zavzdihne prvo dekle.
,,Oj, napa polnočnica!" doda drugi.
,,Oj, nape koline!" toži tretji.
Tako pripoveduje pismo
slovenskega dekleta. Sveta noč, blažena noč, v zibki si nam bila dodeljena, z nami hodip dup te nape trdo življenje, a spet in spet zagorip v dup kot večna skrivnost, kot goreča ljubezen za vse, za vse brez izjeme: za verne in maloverne, za trudne in obupane, za otroka in starčka, za mater in za očeta, za domače in izgnance, ki so se raztepli po svetu ...
Sveta noč, blažena noč
Stali pča o meji s Hrva pko
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je na svoji spletni strani objavilo stalipča o vprapanju meje med Slovenijo in Hrvapko. Ministrstvo v dokumentu v enajstih točkah poudarja, da Slovenija vztraja pri stanju z dne 25. junija 1991, ki sta ga državi potrdili tudi v parafiranem sporazumu Drnovpek-Račan o meji iz leta 2001. Kot dodaja MZZ, je Slovenija ob upoptevanju tega izhodipča pripravljena na nove pogovore o spremembah tega sporazuma.
Spremembe sporazuma, ki sta ga sklenila takratni slovenski in hrvapki premier Janez Drnovpek in Ivica Račan, bi bile potrebne tudi zaradi dejstva, da ima Slovenija zdaj svojo zapčjtno ekolopko cono.
Če za Hrvapko pogovori o sporazumu ne bi bili sprejemljivi, je Slovenija pripravljena na nova pogajanja o celotni meji, pri čemer bo Slovenija vztrajala pri stanju z dne 25. junija 1991, poudarjajo na MZZ.
Zaradi nerepenega vprapanja meje je med državama tudi več drugih odprtih vprapanj, ki sodijo v okvir
pravnega reda Evropske unije. Slovenija bo ta vprapanja izpostavila v pogajanjih Hrvapke z EU in bo pri njihovi repitvi v skladu s pravnim redom unije tudi vztrajala.
Predsednik republike Janez Drnovpek se je v pogovoru za TV Slovenija med drugim posvetil odnosom s Hrvapko in ocenil, da je potrebno glede odprtih vprapanj „presekati celotno zgodbo" in da bilo pe najbolje iti na arbitražo.
Repevanje problemov preko vključevanja Hrvapke v Evropsko unijo pa po njegovem mnenju ni prava pot, saj bi se to lahko slabo odrazilo v medsebojnih odnosih, ki že sedaj niso najboljpi.
Drnovpek se je s tem odzval na stalipča do urejanja odprtih vprapanj s Hrvapko, ki jih je v objavilo zunanje ministrstvo in po katerih slovenska vlada načrtuje nov krog pogajanj na podlagi sporazuma Drnovpek-Račan, hkrati pa napoveduje tudi repevanje problemov v okviru vključevanja Hrvapke v EU.
Kot je ocenil, je omenjena pobuda
z novim krogom pogajanj morda prava repitev, če bo Hrvapka sprejela sporazum. Potem bi bila to tudi najkrajpa pot. ,,Če ministrstvo meni, da bo tu uspelo, potem mu lahko samo čestitam," je dejal, a opozoril, da ker je Hrvapka sporazum že vse od sprejetja blokirala, bi lahko priplo zgolj do zavlačevanja in ponavljanja zgodbe, ,,ki^ je bila že tolikokrat prežvečena". ,,Če pa bomo čez nekaj let na istem, kot smo, potem se bo pokazalo, da nimajo prav", zato je po njegovem mnenju bolje, da se gre na arbitražo.
Hrvapko ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije pa je v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo na svoji spletni strani zapisalo, da najnovejpa stalipča slovenskega zunanjega ministrstva o odnosih s Hrvapko niso resnična, objektivna in korektna, Slovenija pa po nepotrebnem in neprimerno izkoripča svoje članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO kot element pogojevanja ali pritiska na sosednjo prijateljsko državo.
TONE MIZERIT
Haider predlaga, Slovenci zadržani
Predsednik Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) Matevž Grilc je predloge, ki jih je za ureditev vprapanja dvojezičnih krajevnih napisov predstavil koropki deželni glavar Joerg Haider, označil kot „popolnoma nesprejemljive". Po njegovem mnenju je namreč jasno, da bi takpno ureditev ustavno sodipče spet razveljavilo in bi pel spor v naslednji krog. Za predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Stur-ma pa je sporno, da naj bi novo ureditev povzdignili na ustavno raven.
Na okrogli mizi o manjpinskih vprapanjih na avstrijskem Koropkem je deželni glavar Haider pred-
stavnikom iz desetih južnokoropkih občin predložil nov predlog za dvojezične krajevne napise. Tako naj bi dvojezične krajevne oznake postavili v tistih občinah, ki imajo vsaj deset odstotkov slovenskega prebivalstva, in le v tistih krajih v teh občinah, ki imajo najmanj 15 odstotkov Slovencev. V celoti bi to pomenilo 123 krajev.
S tem bi bil povezan tudi sveženj ukrepov, v skladu s katerimi med drugim slovenska druptva ne bi smela prejemati vipjih podpor kot nempka druptva, Slovenija pa bi morala poskrbeti za nempko manjpino.
Kot je zapisal v izjavi za javnost predsednik NSKS
Grilc, je jasno, da je tak predlog „protiustaven in pravno neizvedljiv". Že dosedanji predlogi za izpolnitev razsodbe ustavnega sodipča o dvojezični topografiji iz leta 2001 naj ne bi imeli nobenega opravka z razsodbo, najnovejpi predlog pa naj bi bil celo najslabpi. Grilc je ob tem tudi opozoril, da mednarodnopravnih pogodb, kot je avstrijska državna pogodba (ADP), ni mogoče razveljaviti z notranjedržavnim pravnim določilom. Zato bi bilo mogoče pravno izpodbijati vsako ureditev, ki bi nasprotovala določilom ADP.
Poleg tega naj bi bila odstranitev že postavljenih
krajevnih tabel v nasprotju z 22. členom Evropske konvencije o zapčiti manjpin, ki ne dovoljuje zmanjpanja že obstoječih manjpinskih pravic.
Med drugim Grilc opozarja, da bi bilo v skladu s Haiderjevim predlogom med drugim treba odstraniti tudi tablo v Slovenjem Plaj-berku, ,,ki so jo letos postavili z velikim hrupčem in trupčem v navzočnosti zveznega kanclerja".
Obenem je Grilc zatrdil, da se je odločitev NSKS, da podpre nadaljnje pritožbe na avstrijskem ustavnem sodipču in da internacionali-zira koropko manjpinsko vprapanje, „izkazala kot edina pravilna".
MLADOST IN TI
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Danes že daljnega leta 1986 so na avstrijski televiziji ORF v Linzu, v oddaji Luč v temi, namenjeni invalidnim otrokom, organizatorji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva otrok, ki se je v tistem letu pe posebej izkazal.
Ko je leta 1991 posijala v Sloveniji tudi luč osamosvojitve in so zaživele skavtske skupine, so jo one prvič prinesle v Slovenijo in jo je kot znak upanja sprejel takratni predsednik vlade Lojze Peterle. Od takrat naprej jo vsako leto ponesejo po mestih in vaseh vsem ljudem dobre volje, ki jo potem na sveti večer postavijo na okna svojih domov. V letu 1996 se je pri akciji Združenju slovenskih katolipkih skavtinj in skavtov (ZSKSS) prvič pridružila Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), leta 2001 Zveza bratovpčin odraslih katolipkih skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in leta 2003 tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO). Kot v prvih avstrijskih akcijah, je dar luči priložnost, da pomagamo s svojim darom. Letos so jih namenili skupnosti CENACOLO z Vrha pri Škocjanu pri Novem mestu. V njej živi 20 fantov iz 7 držav, ki so rekli mamilom NE in se odločili, da bodo zaživeli leppe, boljpe, prijaznejpe in kvalitetnejpe življenje, življenje brez drog. Skupaj delajo, molijo in se trudijo bolje živeti. Hrano si pridelajo sami, sicer pa so odvisni od darov dobrih ljudi in Božje previdnosti. Nikoli nič ne prosijo, so pa zelo hvaležni za vsakrpno pomoč, ki jo dobijo. Življenjska preizkupnja, ki so jo prestali, jih je utrdila. Pot, h kateri stremijo, je zajeta tudi v letopnjem geslu LMB: Mladost in mi.
Slovenski metropolit in ljubljanski nadpkof msgr. Alojz Uran je kot dobrodoplico skavtom, ki so prinesli luč, rekel
med drugim: ,,Ta milost iz Betlehema prihaja zate in zame. Koliko je ljudi okrog nas, ki čakajo, da bodo letos prejeli luč. Morda je za koga zadnja možnost, da jo prejme, za tebe in mene pa morda zadnja priložnost, da jo podariva."
Predstavnik PPO (avstrijske skavtske organizacije) Berti Grünwald je v pripravljalnem odboru povedal: „Akcija je krpčanskega izvora in je hkrati tudi odprta za nekristjane. V svojem bistvu pa ima Luč miru religiozen pomen in ne prihaja zgolj slučajno iz Kristusove rojstne votline v Betlehemu, pa čeprav je namenjena vsem ljudem."
Skavtski steg Škofljica1 je prinapal Luč miru iz Betlehema na domove njihovega okolipa v soboto, 17. decembra. Ljudje jih večinoma lepo sprejmejo, če ne drugače, iz kompromisa, ali iz vljudnosti. Kljub besedam msgr. Urana in g. Grünwalda, pa je tudi možno naleteti na drugačne sprejeme, oziroma ne-sprejeme (zaklenjena vrata), ali: ,,Mi se ne ukvarjamo s tem", „Nimamo časa za to".
Okoli Luči miru iz Betlehema se je v tem lepem ptevilu let — v Sloveniji že petnajst let — zbralo marsikaj lepega in zanimivega: letopnja poslanica, sprejemi po slovenskih pkofijah, izjave raznih osebnosti. Marsikaj lepega lahko izveste, če na svetovnem medmrežju odtipkate naslov http://'Www.skavt.net/?servis=lmb .
Ne bo vam žal.	GB
Lahko bi rekli da je pretekli teden snov razmerja med Argentino in Mednarodnim denarnim skladom (FMI) zasenčil vse drugo dogajanje. Vse debate, analize in mnenja so bila povezana z plačilom dolga temu finančnemu organizmu.
Dolgo in viharno razmerje . V desetletja sega konfliktivno sodelovanje Argentine in Fonda. Obdobja so bila različna, od bolj prijaznih do skrajno neprijaznih, a stalnica je bila, da se je dolg večal in je vodstvo Sklada vedno bolj pritiskalo na državo glede ekonomskih programov. Nekatere vlade so do potankosti izvajale ukrepe, ki so jih narekovali iz Washingtona; druge so skupale vsaj delno prilagoditi finančne recepte argentinski stvarnosti. Mnenja ob tem so tudi različna: nekateri trdijo, da Argentina ne bi imela preteklih in sedanjih težav, če bi do potankosti izvajala predpisane ukrepe; drugi smatrajo, da je vodstvo Sklada strogo liberalno usmerjeno, in da so prav te politike krive socialnega zastoja in gospodarskih kriz. Nekaj je res: poleg domačih neumnosti in korupcije, ima tudi FMI delno krivdo za izbruh krize leta 2000. In res je tudi, da so v Washingtonu sprva kritizirali ukrepe, ki so končno državi dali potrebnega kisika, da je lahko nastopila pot obnove. Zagovarjanje relacije 1=1 med dolarjem in pezom pe v zadnjih hipih pred devalvacijo je bilo skoraj kriminalno. Skrajni nasprotniki FMI pa celo trdijo, da je bilo vse Menemovo obdobje en sam peklenski načrt, kako uničiti argentinsko produktivnost in državo spremeniti v proizvajalko poceni surovin.
Kdo naj razume? Od nastopa sedanje vlade pa do danes, se je razmerje pe poostrilo. Predsednik ni zamudil nobene priložnosti za ostro kritiko in hude napade na Sklad. A medtem, ko država ni plačevala privatnim upnikom, je do zadnjega kovanca izpolnjevala svoje obveznosti do Sklada. Restrukturacija dolga, ki je slonel na državnih bonih, je upnikom odvzela grobo dve tretjini njihove imovine. Sklad pa je točno prejemal plačilo obresti in glavnice. Nekaj je res: dialog med vlado in finančnim organizmom je skoraj zamrl in tudi ni bilo rednih dogovorov in podpisovanja pogodb, kot to predvidevajo pravila Sklada. A to ni motilo rednega odplačevanja — kljub strupeni vladni retoriki.
Za Brazilom. V vladi sta istočasno obstajali dve stru-ji: ena se je nagibala k obnovi dialoga in pogajanj, v katere naj bi bili vključeni tudi novi krediti, oziroma refinanciacija starega dolga; druga pa je predlagala, da naj se spričo velike količine nabranih deviz, enostavno plača Skladu ves dolg, s
čimer se vlada izogne nadaljnjim pritiskom in nadzorstvu iz Severa. V tem ozračju je v torek 13. brazilska vlada objavila prav to: plačala bo ves zunanji dolg, ki ga ima s Skladom. V četrtek 15. je isto napovedal Kirchner. Je bil korak že prej dogovorjen? Ni možno tega dokazati. Da pa so to bile nenehne Kirchnerjeve sanje, s katerimi pa ni soglapal bivpi minister Lav-agna, pa je gotovo. Predsednik je torej uradno napovedal, da bo država plačala 9.810 milijonov dolarjev s sredstvi deviznega fonda Centralne banke. Plačilo bo izvrpeno 29. decembra. Vendar Argentina ne bo zapustila FMI, katerega članica bo pe naprej.
Bo sedaj kaj boljpe? Pričakovati, da bodo s tem zaključene vse nape težave je skrajno utopično. S tem plačilom država olajpa svoje zunanje obveznosti. Plačila dolgov v prihodnjih leti bodo znosnejpa. Tudi ne bo stalnih pritiskov iz Washingtona glede enih ali drugih	gospodarskih
ukrepov, čeprav bodo pe vedno nadzirali nape račune in svetovali ukrepe, saj je Argentina pe vedno članica organizma. A ta korak ni zastonj. To izredno enkratno plačilo precej osiromapi državo. Devizni fond bo treba znova ojačiti, s čimer bo država morala pe bolj strogo paziti na svoje račune. Posledica bo vidna predvsem v tem, da bodo strogo omejene povipice državnim uslužbencem. Zapečatena je tudi usoda upokojencev. Tisti pa, ki so upali na znižanje davčnega pritiska, se bodo morali obrisati pod nosom: davki bodo pe naprej visoki in nadzorovanje bo pe bolj strogo. Kontrola cen pa bo moralo postati bolj resna, ker bo inflacija imela pe en izgovor več.
Akcija in reakcija. Razumljivo je, da je ta revolucionarna poteza izzvala razne odgovore. S strani opozicije so padle hude kritike. Morda ne toliko na korak sam, kot na način: ni bilo resne priprave, ne javnega posveta, ne soudeležbe parlamenta. Vse je potekalo po že znanih kanalih predsednikove osebne odločitve, po poti dekreta. Potreben je bil seveda poznejpi poseg parlamenta, ker so morali z zakonom dovoliti, da je Centralna banka posredovala vladi zadevne devizne fonde. Vlada bo v zameno banki izročila dolgoročne bone. Prebivalstvo je na splopno soglapalo s tem ukrepom: razne ankete so pokazale, da vladni korak podpira med 70 in 80% vprapanih. Najbolj zanimivo pa je, da je plačilo Skladu pozitivno označila tudi cerkvena hierarhija. Razlog za tako mnenje je bil, da to državi poveri večjo avtonomijo, ne da bi za to trpeli socialni fondi.
SLOVENCI V ARGENTINI
Koncert Mendopkega okteta
Ni prvič, da smo v Buenos Airesu deležni samostojnega nastopa monkega okteta, dozoreli sad na drevesu kulture slovenske skupnosti v Mendozi. Vemo, da je že gostoval ne samo po raznih argentinskih krajih, temveč, da je tudi zastopal slovenske potomce v Argentini v domovini nanh dedov.
V	lepo okrapeni dvorani osrednje Slovenske hipe se nas je 17. decembra 2005 ob 20,30 uri zbralo gotovo mnogo več osivelih poslunalcev kakor mladih ljubiteljev zborovske glasbe. Toliko nas je bilo po ptevilu, da smo v celoti napolnili spodnji del dvorane.
Če že ni bilo poslupalcev v pomladanskih letih življenja, je vedno pripravljeni, prekomerno nadarjeni v umetnipkih likovnih zmožnostih, neutrudljivi v delovanju za kulturo,Tone Oblak, res pomladansko okrasil in okusno razporedil cvetje okoli in za stopnipčem, pripravljenim za nastop pred odrom dvorane pkofa Gregorija Rožmana ,,Tone Oblak" bi morali napisati z mastnimi črkami v zahvalo za njegovo nesebično delo in kot lik, katerega bi bilo potrebno marsikomu postaviti za zgled, ne samo kot pobudnika za slovensko stvar, temveč tudi kot delavca, ki se ne posveča samo priporočanju, temveč si tudi zaviha rokave, kadar je to potrebno.
Tisti, ki niste bili prisotni, si zamislite vinskordečo barvo zaves, pod njimi, kot ozadje, leseni pas okoli odra, nad katerim so se dvigali rumeni cvetovi, nad temi svetlo rdeči pokončni cvetovi koralk. Ob stopnicah pa razni okrasni grmički v mnogih zelenih odtenkih. Tonetu Oblaku, kakor tudi njegovi hčerki Mirjam, Gregorju Modicu in Eriki Indihar se moramo poslupalci koncerta zahvaliti za prijeten pogled na stopnice, ki je prvi pogoj in nepogrepljivi korak za popoln in vsestranski uspeh koncerta.
Ker nisem kritik v glasbenih panogah, bom skupal napisati kroniko koncerta in nekatere podrobnosti, ki niso slipne ali razvidne iz programa. Slovenski Mendopki oktet je sestavljen izključno iz mladih pevcev. Najstarejpi nosi komaj tri ,,križe", vsi ostali pa so stari med petindvajset in sedemindvajset let. Leta 1998 so se zbrali v oktet ter začeli prepevati, in od takrat imajo letno vsaj pet nastopov ne samo med Slovenci, temveč so tudi poslanci slovenske glasbene umetnosti med Argentinci.
Čeprav je to časovno razmeroma kratek obstoj, imajo v njihovem repertoarju nad petdeset skladb slovenske, argentinske in svetovne glasbe. Pripravljajo tudi snemanje že druge zgopčenke, ki bo prihodnje leto na razpolago vsem ljubiteljem zborovskega petja. Za ta dosežek je prav gotovo zaslužno to, da imajo dvakrat jia teden vaje pod taktirko prvega tenorja okteta, Toneta Štirna. Njihov glasbeni svetovalec je Diego Bosquet, vokalno tehniko pa jih uči Mariana Ruiz D^az. Vse to je bilo razvidno iz zadovoljive, korektne izvedbe koncerta.
Poleg tenorista in vodje Toneta Štirna je stal vedno nasmejani Ernest Bajda. Na njuni levi sta stala baritona Matjaž Grital in Pavel Šmon. Naprej proti desni, basa Jože Štirn in^Tine Šmon in na skrajni desnici druga tenorja Andrej Šmon in Vladimir Triep. Bili so elegantno oblečeni v črne hlače, pod vijoličnimi brezrokavniki pa so imeli bele srajce s ,,po fantovsko" odpetimi ovratniki.
Program je bil razdeljen na dva dela, s kratkim odmorom med obema. V prvem delu so bile izključno slovenske skladbe in sicer: Igraj kolce v priredbi Jakoba Ježa, Po jezeru Miroslava Vilharja v Vodupkovi priredbi, sledila je Prepernova Pod oknom, ki jo je po Juriju Fjajpmanu harmoniziral Josip Čerin, nato Bratci veseli vsi iz Štrekelje-ve zbirke, primorska narodna Barčica, Kolo — narodna v priredbi Vasilija Mirka, Teče mi vodica, prekmurska v priredbi Matije Tomca, Adamova priredba narodne pesmi Sem zaljubljen bil, Stoji hartelc zagrajen, koropka, ki jo je po Oskarju Devu harmoniziral Ciril Krpač ter Na Vipavskem Ludvika Zorzut in Rada Simonitija.
V	drugem delu so si sledile: Rezijanka, ljudska iz Rezije, Foersterjev Večerni Ave, Azabache (Francini, Stam-poni in Exposito) v priredbi Viviane Tabbush, Dos palomi-tas (ki jo je po Šijančevi osmeroglasni harmonizaciji priredila za mendopki oktet Anka Savelli Gaser), Mi vina de
MENDOZA
Delovna zveza mater in žena
Chapanay Carlosa Guastavina in Benerosa, Kilometro 11 Transito Cocomarola v priredbi Ane Marije Caroli, Vidala Enriqueja Albano in Cueca de la vina nueva, cueca cuyana Felixa D. Palorma v priredbi Marcela Fernandeza. S to pesmijo so zaključili napovedani program. Po splopnem odobravanju poslupalcev so dodali pe tri pesmi: paljivi Kaj naredip in Žabe ter koropko Tam kjer pisana so polja.
Pri plačilu vstopnic je vsak dobil ličen program. Tako smo imeli možnost ugotoviti, da je bil program sestavljen iz romantičnih, veselih, razigranih, slovenskih in argentinskih folklornih pesmi, pa tudi iz umetnih in ponarodelih. Toda pe nekaj je bilo dobro vidno na programu. Na naslovni strani, pod naslovom „Slovenski mendopki 8ktet" (8 tu ni napaka temveč prav posrečena domislica) je narisan narobe obrnjen violinski ključ, ob njem na desni mala črka ,,m" in pod to nota celinka. Torej, ker je violinski ključ podoben črki S in celinka črki O, smo lahko brali SMO ali pa (ne ozirajoč se na pravilno pisanje) OSM. Lahko pa bi bilo tudi SMO OSM ali OSM SMO. Beseda ,,smo" mi je posebno izstopala, ker lahko pomeni vseh nas osem SMO pevci, kljub temu, da smo rojeni v Argentini SMO Slovenci in ta SMO bi lahko naslovili pe na marsikaj. Prav gotovo pa so le na iznajdljiv način hoteli nakazati glasbeno dejavnost in začetnice njihovega imena: ,,Sloven-ski Mendopki Oktet".
Če bi ta koncert bil samo navaden koncert, bi pe napisal, da sodi med lepe kulturne dosežke. Napisal bi tudi, da so po koncertu bili deležni zahvale za celotno organizacijo koncerta, okrasitev in pripravo dvorane Tone Oblak, Mirjam Oblak, Erika Indihar in Gregor Modic in pika. A to ne bi bilo popolno poročilo tega prijetnega kulturnega večera. Povedal ne bi bistvenega, namreč namena tega koncerta. Mendopčani so prevozili okoli 1000 km, prispeli v soboto zjutraj, da so proti večeru istega dne priredili koncert in se naslednji dan odpravili nazaj proti 1000 km oddaljenim mendopkim trtam Zakaj ta napor? Z njim so omogočili, da je bil njihov nastop za nas kulturni užitek, zanje pa dobrodelno delo, saj je bil ves čisti dobiček oddan upravi Rožmanovega Doma. Vse nas bi moralo malo prizadeti, če pomislimo, da se kaj malokrat spomnimo na to tako potrebno ustanovo, ki je tu, v napi bližini. Mendopčani pa, tako oddaljeni po kilometrih, a blizu v duhu, so nam dali zgled prizadevanja za njen obstoj.
Za to lepo gesto se je v imenu vseh oskrbovancev zahvalil najstarejpi stanovalec, gospod Emil Cof., ki je s skupino sostanovalcev prisostvoval koncertu ob spremstvu gospa Sapi Zupan Omahna in Karle Malovrh Jakop:
Preživeli smo vsestransko lep, prijeten večer. Vsem, ki so pripomogli k njegovi uresničitvi, najleppa hvala!
M.G.
Spomin na pok. Marjana Bogataja
Po prvi nedeljski mapi po njegovem povratku iz Slovenije, od koder je pripel zelo dobre volje, smo se po zajtrku in debati kot vedno v Napem domu poslovili od njega pred agencijo: Se vidimo prihodnjo nedeljo, če Bog da! A to pot so bila božja pota drugačna. Naslednjo nedeljo je bil že tri dni na kliniki interniran zelo bolan. In potem smo po enem tednu bolezni že strmeli razočarani v zaprto krsto, v kateri so bili njegovi zemeljski ostanki. Jaz, kakor vsi njegovi prijatelji, ne moremo dojeti, da Marjana ni več med nami. Po drugi strani se mi pa zdi, da nam to pomaga prenapati tako naglo izgubo prijatelja.
Marjana sem odkril, ko smo kropili v San Justu gospoda Seljaka, pred kakimi pet in tridesetimi leti. Dobil sem dober vtis od njega. No in ob prvem obisku članov Napega doma v Palomarju sem ga napravil člana. Kaj kmalu smo ga dobili v odbor, kjer je vrpil dolžnost tajnika. Bil je zelo aktiven na vseh področjih v Domu, ko smo predelavali in povečevali gostinski prostor, povečevali prostore kjer je sedaj knjižnica, stranipča itd. Najbolj mi je pa ostalo v spominu, ko sva organizirala leta 1975 charterski polet za obisk Slovenije, kamor je potovalo 156 potnikov po zelo nizki ceni. To je bila zelo velika avantura, Saj sva podpisala pogodbo z Aerolineas Argentina za 90.000
V napem druptvenem Domu, so se 11. septembra zbrale mendopke matere in žene na sestanku, ki ga je vodila takratna predsednica zveze v ^ Mendozi gospa Marjana Šmon Žumer.
Kot je to običajno se je sestanek pričel z molitvijo in pozdravno pesmijo Materi božji, ki je najpopolnej-pi vzor za matere in žene.
Predsednica je nato pozdravila vse navzoče in izrekla zahvalo vsem ženam, ki so v več letnem obdobju sodelovale pri raznovrstnih dejavnostih Zveze. Ni pozabila na nobeno pa četudi je prispevala z najskro-mnejpim delom ker kot je pojasnila ,,je vsaka drobtinica truda dobrodopla in rodi svoj sad." Omenila je pe, da je svoje delo v zvezi opravljala z navdupenjem in se je Bogu zahvalila za priložnost pomoči, po svojih možnostih, vsej napi skupnosti. Posebno pa je imela na skrbi predvsem tiste, ki so bili najbolj potrebni. Predvsem pa so bili deležni pozornosti otroci in mladina, saj je prepričana, da je taka skrb najboljpa vloga za bodočnost nape skupnosti in Doma. Ker je pred kratkim postala predsednica Druptva in je zato morala zapustiti odgovornost pri Zvezi žena in mater, je kljub temu obljubila svojo pomoč. Članice krožka so izrazile, da jo bodo brez dvoma hudo pogrepale saj ni malenkost njeno 20 letno vodstvo. Želele so ji tudi vso srečo in mnogo uspeha pri novih odgovornostih.
Na dnevnem redu pa je ga. prof. Vera Apič Bajuko-va predstavila temo ,,Kako kakovostno preživeti tretje življenjsko obdobje." Nakazala je, da kot odgovor na izrecne potrebe dana-pnjega življenja na je razpolago dokaj obdelane tvari-ne, ki pomaga k razumevanju raznih posebnosti, težav in izzivov v tem življenjskem obdobju, ki se
vedno bolj podaljpuje. Po drugi strani pa znanstveno delo nudi vedno več predlogov in načinov priprave na to dobo, za kakovostno preživetje in repevanje ali predvidevanje raznih težav, ki se naravno pojavljajo. Za ohranjanje in krepitev zdravja in materialne pre-skrbljenosti v starosti. ne zadostuje zavestna skrb. Treba je poskrbeti tudi za vipje človepke razsežnosti, kakor skrb za krepitev človekove svobode in samostojnosti v odločanju in odgovornosti za svoje odločitve. Važna je tudi krepitev medsebojnih odnosov z različnimi ljudmi, ne samo s sovrstniki temveč tudi z mlajpima generacijama. Učenje in ustvarjalnost, predvsem etična, in predajanje življenjskih spoznanj in skupenj je važen doprinos starejpih mlajpim generacijam. Oseba se mora zavedati tudi vrednosti in smisla svoje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti življenja. Da to doseže je nujno, da svojo starost sprejme in zanjo pravočasno poskrbi. Samopomoč in med-človepka solidarnost so temeljna izhodipča za kakovostno starost. V tem okviru je predstavila razne možnosti, ki bi se lahko ustvarile za slovenske žene v Mendozi kot priprava za kakovostno doživljanje te tretje življenjske dobe.
Nato je pa sledil občni zbor. Za novo predsednico je bila izvoljena gospa Marta Pregelj. Sledeče pa so odbornice: ga. Irena Nema-nič Llanos, ga. Rezka Novak Nemanič, ga. Ana Štirn Arrigoni in ga. Božena Nemanič Hirschegger, ki si bodo posle razdelile na prvi odborovi seji.
Za zaključek pa je bila čajanka s pecivom med navdupenim in spropčenem razgovoru.
Zveza slovenskih mater in žena
dolarjev, brez da bi kaj preveč pomislila. Vedela sva, da bomo z lahkoto dobili potnike, ker je bila cena zelo ugodna. In smo napolnili do zadnjega sedeža. Končni rezultat je bil, da je dom zaslužil pri tej vožnji 25.000 pesov in tako plačal polovico cene zemljipča, ki smo ga kupili, kjer je kletna dvorana, lokal agencije in oder v dvorani. Seveda, levji del organizacije in izpeljave je bil pri Marjanu.
Potem je uredil vse dokumente za gradnjo kleti, lokala in odra. Pozneje je bil predsednik doma, kjer je bil z dupo in telesom. Nato je bil glavni pobudnik ustanovitve druptva upokojencev. Mislim, da je bilo leta 1997, in organiziral je razne izlete po Argentini in v Slovenijo. Eden največjih je bil ob priložnosti obiska sv. Očeta Janeza Pavla II v Sloveniji, kamor je potovalo 90 rojakov.
S priporočilom pokojnega prelata Jožeta Škerbca in g. Tonija Bidovca je v mariborski pkofiji izposloval, da smo dobili relikvije pkofa Slompka, ki smo jih izročili slovenski cerkvi Marije Pomagaj na Ramon Falconu.
Lahko bi napteval pe in pe, za vse njegovo delo v slovenski skupnosti. Kot da je po smrti Alberta Čuka obnovil radijsko oddajo Slovenski kotiček, ki vsak petek prinapa novice iz Slovenije, slovensko glasbo in kulturo sploh. Nato pa pe oddajo na TV, kar je bila njegova nenehna želja.
Po prerani izgubi tako aktivnega človeka se bo pojavila praznina marsikje.
Ženi Yolandi in hčerama z družinami izrekam iskreno sožalje.
prijatelj Stane Mustar
SLOMŠKOV DOM
Zaključek pole in miklavževanje
Občni zbor SDO/SFZ
V	soboto 3. decembra sta Slompkova pola in odbor starnev pripravila sprejem Miklavža in njegovega spremstva. V večernih urah so se zbrali otroci in njihovi starni in v veselem pričakovanju napolnili dvorano Doma. Sprejem so pripravile večje deklice z angelskim rajanjem (Gabrijela Tomazin Kastelic), nakar so zvončki naznanili prihod Miklavža in njegovega spremstva. Po priložnostnem nagovoru je obdaroval ntevil-ne otroke, pokaral poredne in pohvalil pridne, v najlepni tradiciji slovenskega mi-klavževanja.
V	nedeljo 4. decembra pa je Slompkova pola sklenila pol-sko leto. Nedeljska služba božja, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, je bila tudi polska mapa, saj pri njej učenci sodelovali pri mapnih propnjah, berilih, darovih in petju polskega zbora pod vodstvom Marcela Brula in ob glasbeni spremljavi.
Po map je bila sklepna akademija polskega leta. Posamezne točke je uvajala Aleksandra Omahna. Začela se je s pozdravom slovenski zastavi, ki so jo predstavile zastavonopa Lu-cijana Jakop in spremljevalki Lucijana Seljak in Viktorija Loboda, nakar je spregovorila voditeljica pole Helena Rode. V svojem pregledu preteklega leta je pokazala na zanimive podatke: Šolo je obiskovalo 99
otrok iz 48 družin.
Poučevalo je 18 učnih moči, pe 6 sodelavk pa je občasno pomagalo pri različnih dejavnostih v poli. Vsi zaslužijo napo zahvalo in pozornost za njihovo dragoceno požrtvovalno delo: Franci Cukjati, Mirjam Klemenc, Patricija Mugerli, Olgi Bohinc Vester, Cecilija Pregelj, Aleksandra Omahna, Erika Ribnikar, Marjana Jakop Gabrijela Malovrh, Helena Rode, Marjana Šupterpč Rezelj, Helena Loboda Oblak, Meta Debeljak Vombergar, Veronika Grabnar Pregelj, Mateja Hribar Šmalc, Marcel Brula, Alenka Čop Malovrh in Franci Ur-bančič. Za izredne dejavnosti: Karla Malovrh Jakop Marjana Poznič Mazieres, Alenka Prijatelj Schiffrer, Olga Šemrov Omahna, Anka Smole Kokalj in Alenka Smole Bokalič.
Voditeljica je poudarila prispevek starpev v obliki sodelovanja z odborom in pri vseh dejavnostih nape pole, pa tudi pri delih za izboljpavo polskih prostorov.
Urejenost in vzdrževanje Slompkovega doma, za kar skrbi njegov upravni odbor, je gotovo tudi v oporo poli pri njenem delu.
Nato so se zvrstili nastopi razredov in skupin od vrtca do osmega razreda, ki so predstavili del znanja, ki so si ga pridobili v poli. Deklamacije so izmenično povezovali pevski nastopi nižjih in vipih skupin.
Osmopolci so se poslovili z de-klamacijo Prepernovega Uvoda h Krstu pri Savici in tako dokazali, da so pripravljeni za srednjeraolski tečaj. To so naslednji: Lucijana Jakop Viktorija Loboda, Nikolaj Lucas, Damijan Malalan, Zofija Marolt, Karel Mehle, Jože Pregelj, Lucijana Seljak, Martin Smole in Karolina Vester.
Razredničarka osmega razreda Veronika Grabnar Pregelj je naslovila občutene besede slovesa na odhajajoče ter jih vabila naj ostanejo pe naprej povezani s prijatelji, s katerimi so skupaj vstopali v svet znanja in družabnosti. V slovo jim je izročila spričevalo, sliko in slovensko knjigo.
V imenu osmopolcev se je zahvalila Lucijana Seljak, nakar so predali polsko zastavo najboljpm učencem sedmjega razreda: Tatjana Pustavrh, Štefi Bokalič in Kristjan Smole. V imenu odbora starpev Slompkove pole je spregovorila Miri Zakrajpek. Zahvalila se je učiteljstvu, ki je s svojim delom dokazalo, da so vredni nasledniki prednikov, ki so desetletja vzgajali rodove otrok v Slompkovem domu. Skromno priznanje naj bo izraz hvaležnosti starpev.
Ob pesmi slovesa Zahaja sonce so za zastavo odpi osmopolci in ostali učenci, počitnicam naproti.
J.T.
V nedeljo 4. decembra smo imeli mladi v Slovenski hip redni vsakoletni občni zbor, kjer se odhajajoči odbor poslovi in se določi novega za nadaljnje delovanje v letu 2006.
Začeli smo z mladinsko sveto mapo, ki jo je vodil g. Danijel Vrečar, in pri kateri smo se zahvalili Bogu, da je delo skozi vse leto uspepno izpadalo, obenem se pa priporočili za novo leto.
Nato smo imeli zajtrk, da smo dobili energije za začetek nove dobe.
Po zajtrku se je pričel občni zbor z udeležbo navzočih. Pričeli smo z molitvijo, nato je pa odhajajoči predsednik Danijel Kocmur pozdravil navzoče in podal nekaj misli o delovanju skozi leto.
Sledilo je tajnipko poročilo Andreja Žnidarja, v katerem se je naptelo vsa srečanja in prireditve mladinske organizacije v letu 2005. Skozi to leto smo organizirali: Molitveno uro mladih na Veliki četrtek; Srečanje odbornikov na ,,Nap domačiji", predavanje in mladinska mapa; Medkrajevni Turnir v Odbojki; 36. Pevsko glasbeni večer; 53. Zvezni mladinski dan v Slovenski vasi: Dva enodnevna pportna turnirja; Pet mladinskih map v cerkvi Marije Pomagaj in eno za skupni mladinski dan v Lanusu; Šest rednih sej zveznega odbora SDO-SFZ; Sestanke s predsedniki in tajniki, s kulturnimi referenti in s pportnimi referenti krajevnih odborov. Podrobno poročilo bomo objavili prihodnjič.
Čeprav nismo imeli veliko sej, smo bili zelo povezani po skupni elektronski popti. S tem sistemom
smo lahko repevali probleme in organizirali delo, ko ni bilo zadosti časa za skupne seje. Tako smo tudi lahko dobili veliko pomoči od gospoda Toneta Mizerita, ki nam je vedno svetoval in pomagal pri delu.
Blagajnik Marjan Godec je predstavil blagajnipko bilanco ob koncu leta, ki je bila uspepna.
Nato smo se pa odhajajoči odborniki zahvalili vsem mladim, ki so skozi leto pomagali in sodelovali pri skupnih dejavnostih, in smo prepustil mesto novim delegatom krajevnih odborov, ki naj bi sestavili odbor SDO-SFZ za leto 2006.
Odbor je ostal sestavljen sledeče: predsednica, Cecilija Kocmur (Castelar);
Podpredsednik, Matjaž Štrubelj (San Justo); tajnik, Kristijan Kopač (Castelar); blagajnik, Martin Pav-lovčič (Castelar); kulturna referenta, Barbara Garc^a (Carapachay) in Tomaž Supnik (Slovenska vas); pportni referenti, Alenka Žnidar (Carapachay), Andrej Belec (San Martin) in Damijan Črnak (Slovenska vas); gospodarja, Andreja Boltežar (San Martin) in Tomaž Ahlin (Ramos Mejia).
Odhajajoči odbor želi novim odbornikom veliko uspeha in moči za nadaljnje delo, ki ni lahko, a je zelo koristno tako skupno kot osebno.
Želimo se tudi zahvaliti vsem tistim, ki ste na katerikoli način pomagali skozi leto, da smo mladi lahko uspepno delali in rasli v skupnosti.
Zvezni odbor SDO/SFZ 2005
Na Pristavi je zvonec zadnjikrat zapel
V soboto 3. decembra je bil zaključni dan Prepernove pole na Pristavi. Zjutraj je bila sveta mapa za pokojno učiteljico Jelico Stariha. Zahvalili smo se Bogu za polsko leto.
Isti dan popoldne smo se zopet zbrali v zgornji dvorani. Gospa Irenka Kočar je prebrala uvodne besede in predstavila nastop. Posvečen je bil pesniku in pisatelju Mirku Kunčiču, saj so tudi njegovi otroci hodili v Prepernovo polo. Letos je dobil priznanje v domovini, odkrili so mu spomenik v rojstni vasi Lesce. Iz njegove zakladnice so izbrali nekaj pesmi in jih ubrano in priljubljeno recitirali.
Otroci vrtca, prvega in drugega razreda so hudomupno podali pesmico ,,Nacek Pacek". Otroci tretjega in četrtega razreda so navdupeno recitirali ,,Kaj vse Majda zna". Učenci petega razreda so se naučili pomladansko pesmico ,,Prislupkovanje".
Šesti razred nam je veselo povedal, kako se potep lakota. Učenci sedmega razreda so ljubko recitirali ,,Vnuk poje", osmopolci pa ganljivo ,,Ded se poslavlja". Vsaka učiteljica je pripomogla, da je vse potekalo v najleppem redu.
Vse Kunčičeve pesmi izžarevajo globoko ljubezen do rodne slovenske zemlje, iz njegovih verzov tečejo grenke solze domo-
tožja, pa tudi sladak med nežnih otropkih let.
Nato so nas otroci razveselili s sledečimi pesmimi pod vodstvom ge. Mojce Je-lenc in ob klavirski spremljavi ge. Anke Gaser: Vrtec: ,,Jaz sem mala roža" in ,,Mi se imamo radi". Prvi in drugi razred: „Milostna Marija", ,,Sveti Miklavž" in ,,Mi smo vsi prijatelji".
Učenci vipih razredov so zapeli himno Prepernove pole, Nagelj slovenski in Mat-jažek pteje, to je uglapena Kunčičeva pesem po zaslugi ge. Anke Gaser. Ima poskočen ritem v obliki odmeva z zanimivim smepnim koncem.
Ko se je zastor zopet odprl, so na odru lepo stali osmopolci. Najprej se je od njih poslovil g. Kristjan Vivod. Dal jim je vzpodbudo za nadaljnjo pot v medsebojnem spoptovanju, v ohranjevanju slovenskega jezika in v verski rasti.
Nato je ravnateljica pole, ga. Magda Čeparek, ganljivo prebrala par vrstic in med njimi izrazila željo, naj ne pozabijo na skupnost in na napo Pristavo. Za spomin je vsakemu podarila slovensko knjigo. Starpem je povedala, da so oni prvi govorni vzor da je jezik, katerega doma govojimo, otrokovo osnovno dupevno orodje. Če ga bodo dobro znali, se bo krepila njihova
narodna zavest in ne bodo odtrgani od svojih korenin.
Zahvalila se je tudi g. Mihu Gaserju in g. Dominiku Oblaku za režiserska dela skozi vse leto. Letos se je od nape pole poslovila ga. Irenka. Učenci četrtega razreda so stopili na oder. V njihovem imenu je Tanja Oblak povedala pesmico zahvale in ji želela vse najboljpe kot bodoči mamici.
Pripel je čas besede osmega razreda. To delo je skrbno pripravila Danijela Selan. Prebrala je njihovo življenjsko pot skozi Prepernovo polo. Zahvalila se je prav vsem učiteljicam in učiteljem, ki smo jih spremljali in bodrili v slovenski rasti.
Poklicala nas je na oder, kjer smo dobili skromen dar s slovenskim popkom, kot priznanje in hvaležnost. Hvala vam in upam, da nas res ne boste pozabili!
Sledil je kratek odmor in okrepčilo. Začelo se je mračiti. Strah in napetost sta vedno bolj rasla. Zato so na lepo okrapenem odru (hvala Marjanki Grohar in Marjani Rožanec!) nastopili angelčki. Režiserka in napovedovalka ga. Nadica Grohar nas je popeljala v sveta nebesa. Tam se je angel programer (Nevenka Grohar) vadil na ne-bepkem računalniku in angelu pismonopu pokazal kako deluje (Tatjana Rožanec). Toda vse je bilo narobe, pe angel statistik (Danijela Selan) je bila v skrbeh s statistiko, saj je ni napel. Serafinček (Vero-
nika Papež) je bil zaradi tega ves v skrbeh. Mihčev angel varuh (Karolina Kenda) je izgubil svojega varovanca. Ker je bilo vse tako narobe, je postalo vsem jasno, da so parkelj-ni imeli svoje prste vmes. Dobri Bog jim je razvozljal problem, ko je poslal tajnika (Lizi Jeretina) in tako se je vse srečno končalo.
Mladenke so odlično odigrale vsaka svojo vlogo. V marsikateri od njih smo odkrili prave igralske poteze. S spontanostjo so pokazale skrbi in delo angelov, zlasti v tem času.
Čestitamo ge. Nadici Grohar, saj je prav
posebno nadarjena za predstavitev prizorov. Prav gotovo je to tudi tako lepo uspelo po zaslugi ge. Metke Magister, pri maski-ranju, ge. Magde Čeparek pri pepetanju in Pavlu Groharju ter Sandiju Gaserju pri lučeh in zvoku.
Kot zaključek, seveda, je napočil tako nestrpno pričakovani prihod sv. Miklavža.
V spremstvu angelov in parkeljev je obdaril otroke in nekatere tudi posvaril.
En,dva,tri, je bilo vsega konec.
Sedaj pa na počitnice, do prihodnjega polskega leta, ko bo zopet zadonel polski
zvonec.
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU
ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
Nebenko Dete-Bog bodi z nami vedno in povsod! Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi
Zveza slovenskih mater in žena.
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
„Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!"
Sanmartinski odbor
vonči vsem vesele božične praznike in obilo sreče v letu 2006!
Društvo Slovenska vas
želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini,
po svetu in v domovini vesel Božič in srečno Novo leto!
Društvo Slovenska pristava
želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2006
Tiha noč, Sveta noč! Pripla je vsem pomoč z nebnih nad soncem blepčečih vipav. Pripel v dolino je solz in težav božji učlovečeni Sin.
Narodna
Vsem članom, prijateljem
in dobitnikom
želi v teh božičnih paznikih
blagoslova^,
v letu 2006
pa obilo uspehov, zdivja in sreče
SLOMŠkOV dom
ter vas pričakuje po božični sv. maši, po kateri bo kratka božičnica in zajtrk s sodelovanjem Pevskega zbora Slomškovega doma
Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni na pa srca z mislostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2006
Pocitni pki dom dr. Rudolfa Hanželiča
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapupčinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MI^STI PO^O NOVO ^TO
ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI
DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HiSO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
Naj Dete betlehemsko podeli vam in vapim družinam obilo blagoslova, zdravja in božjega miru.
Vstopamo v leto 2006, ko bo Nap dom praznoval 50. obletnico. Naj bo Novo leto polno radosti in veselja ter skupnega prizadevanja za svetlo prihodnost.
Vsi zapojmo iz srca v slavo Jezusa Boga!
Z najboljpmi željami,
ODBOR NAŠEGA DOMA SAN JUSTO
Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni 25. decembra k slovenski sveti mani v sanhupki stolnici nato v Nap dom na žive jaslice in skupni zajtrk.
SLOVENSKA NOGOMETNA EKIPA ZEDINJENA SLOVENIJA
želi vsem članom, slovenskim in argentinskim prijateljem, ter rojakom v Argentini, po svetu in v domovini, milost Kristusovega rojstva in vso srečo v letu 2006! Obenem se zahvali za vso podporo, ki jo je bila deležna v preteklem letu.
Vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini želimo
blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva. Njegova luč naj nam kaže pot pri delu za narod in Slovenijo.
Nsi - Nova Slovenija Območje Argentina in Južna Amerika
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2006 želi vsem ^jakom
BAJDA s.r.i.
parketi
www.baJda.com.ar
Srečne in blagoslovljene božične praznike vam želi

Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko sreče in uspehov v novem letu 2006 Vam iskreno želimo
OBLAK
PUERTAS Y VEMTANAS
Da bi nam ta sveti božični večer vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi na pemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med bratih!
Social demokratska stianka Odbor SDS Argentina
Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi
TONE PODRZAJ in SINOVI S.R.L.
INDUSTRIJSKO METALURGICNO POD^JETJE IN MONTIRANJE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581
Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 2006 vsem Slovencem želi
Usnjeni čevlji in suknje
Florida 146 - Buenos Aires - Tel.: 4326-1549 Galer^as Paclfico - Florida 795 - Buenos Aires
Bozic'ne milosti in obilo sreče v novem letu 2006 želi vsem rojakom
GABER MADERAS
de Marjan Petkov pek
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel^ax: 4769-9756
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2006 vam želi
Talleres Crovara S.A.
Rezanje pločevine 6 m. x 19 mm. Krivljenje pločevine 7 m. x 13 mm.
Juan S. Bach 3818 - B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 - Fax: 4694-6677
Vinko Glinsek
Električne instalacije - Varnostne naprave želi vsem rojakom srečne božične ter novoletne praznike
Tel.: 4267-5747 - Cel.: 15-5139-7011


A
Pavle Novak želi vsem rojakom vesele božične
praznike in srečno novo leto Cerrito 2245 Tel. 4651-1036 Lomas del Mirador

voTpzi vesele božične praznike
Informatika za podjetje ali za dom Prodaja kvalitetnih računalnikov in izdelovanje omrežij
Estados Unidos 2219 (1227) Capital Federal Tel./Fax: 4942-8681 / 4943-6023
Grupo Ramos S.A.
Parque industrial Pilar
Želi vsem rojakom v Argentini, v domovini in po svetu blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu, ki začenjamo
Mladini ter vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene božične praznike
Mladinska organizacija SDO-SFZ
Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar
Cnel. Ramon L. Falcon 5506 - Ciudad Autonoma de Buenos Aires
Tel.: 4635-2599
Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene božične praznike!
Kreditna zadruga
SLOGA in MUTUAL SLOGA
voščita vsem svojim članom, pa tudi svojim prijateljem in rojakom
v A rgentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini srečne in blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in veliko uspehov v Gospodovem letu 2006.
Vesele božične praznike želi

ČASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
Srečne in blagoslovljene božične praznike želi
FRANCI RESNIK
Zinguer^a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos
Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
JAVNI in PRIVATNI BAZENI - ZUNANJI IN NOTRANJI
želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
BAZENSKA TEHNIKA OPREMA ZA CISCENJE PROJEKTIRANJE - IZVAJANJE in SERVISIRANJE
Tel/Fax: 011-4664-1656 www.gardenpools.com.ar info@gardenpools.com.ar
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU
ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI VESEL BOŽI» TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2006
Blagoslovljene boži^čne pr^aznike in srečno n^ovo l^eto vem ž^el^i
Tiskarna Vilko d. z o. z.
Tisk kakovostnih bronur, vizitk, map Nova ponudba: grafični filmi
Estados Unidos 425 / 459 1. nadstr. D - C1101AAI Buenos Aiies Tel.: 4362-7215 - info@vilko.com.ar - www.vilko.comiar
Vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene božične praznike
Blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in domovini
Pregelj in sinovi
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329
Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NAJPREJ NIŽJI, POTEM VIŠJI
Slovenija je letos javni dolg v primerjavi s predvidevanji prejpnje vlade znižala za 1,7 odstotka na 29 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2006 se bo zadolženost po napovedih ministra za finance Andreja Bajuka povečala na 29,6 odstotka BDP, kar pa je pe vedno 1,3 odstotka manj od predvidevanj prejpnje vlade. „Tudi na podlagi proračunov za leti 2006 in 2007 bo zadolženost države ob koncu leta 2008 pe vedno nižja od 30 odstotkov BDP," je zatrdil Bajuk.
PRESEŽENI REKORD
Direktor Revoza Marcel Brouiller je povedal, da so v Revozu letos že presegli dosedanji rekord 131.000 proizvedenih vozil. „Če bo do konca leta vse dobro teklo, jih bomo letos izdelali 175.000. Ker so nap prihodki močno odvisni od proizvodnih količin, se bodo povečali in s tem tudi dobiček," je dodal. Leto 2005 je tako po njegovih besedah za Revoz izjemno dobro, prihodnje leto pa bo za tovarno leto proizvodnje clia II in priprav na proizvodnjo novega modela X44.
JESENICE NISO SLOVENSKE
Jesenice so mesto z največjim deležem neslovenskega prebivalstva, zato je problematika odnosov med Slovenci in tam živečimi Bopnjaki, Srbi in Hrvati pe posebej pereča. Opazna je diskriminacija manjpn, čeprav se je situacija v zadnjih letih bistveno izboljpala v primerjavi z devetdesetimi leti, ko so bili pogosti tudi fizični konflikti med etničnimi skupinami. Obe strani pa se morata truditi, da se odnosi pe izboljpajo, so se strinjali udeleženci sredine okrogle mize Mirovnega inptituta.
REFERENDUMI ZA NOVE OBČINE
Veljati je začel odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki ga je DZ sprejel 15. decembra. Na referendumih bodo prebivalci na določenih referendumskih območjih 29. januarja prihodnje leto izrazili svojo voljo glede morebitnega razkosanja sedanjih občin in ustanavljanja novih. Roki za opravila, povezana z izvedbo referendumov, bodo sicer začeli teči 22. decembra. Za izvedbo tega odloka skrbi Republipka volilna komisija.
PO SVETU
KDAJ UKINITEV SUBVENCIJ
V	Hongkongu so sklenili ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije. Novi osnutek sporazuma, ki ga je pesti dan pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine predložil direktor organizacije, predvideva ukinitev izvoznih subvencij za kmetijske izdelke do leta 2013. Predlog sporazuma so kljub oklevanju podprle najpomembnejpe države v razvoju na čelu z Brazilijo in Indijo, zbrane v skupini G-20, ki so pred tem vztrajale pri odpravi izvoznih subvencij do leta 2010. Osnutek sporazuma je za sprejemljivega označil tudi evropski komisar za trgovino.
INDIJANEC NA OBLAST
V	Boliviji so v nedeljo imeli predčasne predsednipke in parlamentarne volitve. Med osmimi kandidati za predsednika te najrevnejpe južnoameripke države je največjo podporo dobil kandidat socialistov, vodja pridelovalcev koke Evo Morales, ki bo postal prvi Indijanec na čelu države. Bolivijci so hkrati volili tudi predstavnike v oba domova parlamenta, regionalne predstavnike in guvernerje.
SOGLASJE V BOSNI
Predstavniki osmih političnih strank v Bosni in Hercegovini so na pogovorih o ustavnih reformah dosegli dogovor o bodoči ureditvi sveta ministrov. Po novem ga bo vodil predsednik oziroma premier in ne več predsedujoči, ptevilo ministrstev pa se bo iz sedanjih devet povečalo na enajst. Že pred tem so udeleženci pogovorov v Sarajevu dosegli tudi soglasje glede vprapanja spoptovanja človekovih pravic.
KAJ S PALESTINCI
Izraelski zunanji minister Šalom je posvaril, da bi zmaga skrajnega palestinskega gibanja Hamas na palestinskih parlamentarnih volitvah 25. januarja regijo potisnila za 50 let nazaj v preteklost. Ob tem je dejal, da mora palestinski predsednik Abas preprečiti udeležbo Hamasa na volitvah, saj je^ gibanje izvedlo veliko smrtonosnih napadov na Izrael. Šalom je kot pomembno ocenil odločitev ameripkega predstavnipkega doma, po kateri palestinske oblasti tvegajo izgubo ameripke denarne pomoči in drugo podporo, če bodo dopustile sodelovanje Hamasa na volitvah.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Božični prazniki Slovencev v Buenos Airesu
Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa, kjer so v Argentini najbolj strnjeno naseljeni v posameznih mestih, so jih tudi letos praznovali po starih slovenskih navadah. Na sveti večer so v hipe, v katerih živi po več slovenskih družin, pripi slovenski dupni pastirji ter jih blagoslovili in pokadili slovenske domove.
Slovenci v Buenos Airesu so imeli polnočnico tudi letos v spodnji cerkvi bazilike Svete Rose na Pascu, kjer je pred leti kaplanoval sedanji župnik v Lanusu, g. Janez Hladnik. Imel jo je direktor g. Orehar, med mapo je pa pevski zbor Gallus prepeval najleppe slovenske božične pesmi.
Na božični dan je bila v Buenos Airesu peta slovesna mapa v kapeli na Belgrano. Tudi pri tej map je pel pevski zbor Gallus.
Božični dan, ki je bil po hudi nočni nevihti prijetno hladen, so rojaki porabili za obiske prijateljev in znancev, ter domače pomenke.
Občni zbor Slovenskega planinskega druptva v Buenos Airesu
V nedeljo, 18. decembra ob pestih popoldne se je vrpl na vrtu penzijona Ilirije v Ramos Mejiji občni zbor Slovenskega planinskega druptva v Buenos Airesu, ki ga je vodil predsednik gospod Robert Petriček. V svojem pozdravnem govoru je najprej sporočil „planinski pozdrav" vsem članom in udeležencem, ki jih je bilo nad 25 in vsem, ki so jim ljube planine, nape kakor tukajpnje ^
Osebne novice
Nova doktorja slovenske teolo pke fakultete. Na
slovenski teolopki fakulteti v Adrogueju, v provinci Buenos Aires sta bila dne 15. decembra 1955 promovirana za doktorja teologije gg. Lojze Starc in Žlebiča pri Ribnici in Branko Rozman iz Bohinjske Bistrice. Čestitamo!
Družinska sreča. V družini g. Maksa Osojnika in
njegove žene ge. Francke, roj. Bidovec, se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Franc. Srečni družini nape čestitke.
MENDOZA
Tretjo nedeljo v novembru je mendopka slovenska skupnost proslavila misijonski praznik z lepo pripravljeno Geholovo igro ,,Tri modrosti starega Wanga" in misijonsko uro molitve v kapeli pri Srcu Marijinem.
Sveti Miklavž nas je tudi letos obiskal v nedeljo 4. decembra v dvorani pri br. Maristih. Pripel je v spremstvu angelčkov, ki so za uvod zarajali ,,Mi angelčki smo mali", in rogatih peklenpčkov. Napm otrokom je lepo preživeli večer z obilnimi darovi znova zapustil delček naph lepih običajev, starejpm pa zbudil spomin na srečna otropka leta v domovini.
Praznik 8. decembra je primerno proslavila napa mladina. Na svoj praznik se je pripravljala s tridnev-nico, ki jo je vodil nap dupni pastir g., Jože Horn. Druptvo Slovencev v Mendozi je pripravilo za to priložnost skupno s fantovskim odsekom in deklipkim krožkom igro iz življenja svete Marije Goretti ,,Lilija nad močvirjem". Z uspehom, ki kaže velik napredek, so nap igralci predstavili igro, ki nam je zapustila najleppe vtise. Zelo razveseljiva je bila tudi ptevilna udeležba naph rojakov. V uvodu nam je g. profesor Božidar Bajuk kratko naslikal okolnosti življenja mlade svetnice Gorettijeve, ki naj bo nap mladini vzor v okolici, ki jo trga od najleppega ideala čistosti. Pred predstavo smo imeli v kapeli tudi pete litanije Matere božje.
MIRAMAR
Družino gospoda Janeza Zgonc in njegove žene gospe Amalije roj. Marolt je 26. novembra tega leta razveselila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Nelida Olga. Srečnim starpem nape čestitke.
Svobodna Slovenija, pt. 49 in 50, dne 22 in 29. decembra 1955
SLOVENCI IN ©PORT
NAGRADA DR. DRAGU LEGIŠI
Italijanski olimpijski komite je na predlog organizacije italijanskih pportnih časnikarjev (USSI) podelil nagrado upokojenemu časnikarju in uredniku dr. Dragu Legip. Dobil jo je za njegovo pomoč k razvoju pportnega udejstvovanja in kulture v pokrajini Julijski krajini-Furlaniji. Dr. Legipa je velikokrat — predvsem v času, ko je deloval na Radiu Trst A — vestno poročal o pportnih dogajanjih z nogometnih in odbojkarskih igripč. — Nagrado sta prejela pe dva Slovenca: odbornik pportnega krožka Zvonko Simoneta in predsednik Športnega druptva Mladina Boris Boga-tec.
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM OLIMPIJCEM
Petdesetletnico ustanovitve Akademske pportne zveze Olimpija so slovesno obeležili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Posamezni klubi in pportniki so v različnih obdobjih doživljali vzpone in padce, tudi olimpijske in svetovne naslove. Najboljpi, dobitniki olimpijskih odličij, so ob tej priložnosti dobili tudi posebna priznanja. Dobili so jih nogometapa Srečko Katanec in Marko Elsner (3. OI 1984), koparkarji Aljopa Žorga (2. OI 1968), Jure Zdovc (2. OI 1988), Vinko Jelovac (2. OI 1974) in Ivo Daneu (2. OI 1968), atletinja Brigita Bukovec (2. OI 1996), rokometapca Alenka Cuderman (1. OI 1984) in strelec Rajmond Debe-vec (1. OI 2000), ki se je v imenu dobitnikov tudi zahvalil.
PIVOVARJI PROTI CIUDAD REAL
Na sedežu Evropske rokometne zveze so izžrebali pare četrtfinala v vseh treh evropskih rokometnih pokalih. Slovenija je imela v bobnu med osmerico le eno ekipo, in sicer Celje Pivovarno Lapko v ligi prvakov. Žreb pa „pivovarjem" ni bil najbolj naklonjen, saj so dobili najbogatejpe ppansko moptvo Ciudad Real. Prva tekma bo 25. oziroma 26. februarja prihodnje leto v Ciudad Realu, povratna pa teden dni pozneje v celjski dvorani Zlatorog.
SINDIKALNA REPREZENTANCA
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) je skupaj z Nogometno zvezo Slovenije, Združenjem klubov 1. SNL in pportnim časnikom Ekipa izbral najboljpe nogometape za leto 2005. V enajsterico SPINS XI so bili na podlagi glasovanja soigralcev v ligi Si.mobil Vodafone uvrpčeni vratar Mitja Pirih (HIT Gorica), branilci Branko Ilič (Domžale), Miran Srebrnič, Alep Kokot (oba HIT Gorica) in Sebastjan Gobec (CMC Publikum), vezisti Andrej Komac, Sapa Ranič (oba HIT Gorica), Goran Jolič (Primorje) in Simon Separ (CMC Publikum) ter napadalca Sebastjan Cimerotič (CMC Publikum) in Kliton (Maribor Pivovarna Lapko).
OSEBNE NOVICE
Krst
V	cerkvi Marije Pomagaj je bila krpčena Viktorija Marija Nicastro Tekavec. Očka je Sergio Eduardo, mamica pa Silvija Lucija Tekavec. Botrovala sta Veronika Irena Tekavec in Juan Jose Galvan. Krstil je g. Pavle Novak.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Poroka
V	Mendozi sta se 3. decembra poročila Angela Čad in Miha Bajda. Miha je neutrudljiv sodelavec mendopke skupnosti predvsem s poučevanjem slovenpčine in srednjepolskim tečajem. Angela Čad pa je hči Stanka Čada, ki je v Juninu, Mendoza poročeni dijakon. V nedeljo 4. decembra ob 10. je bila v farni cerkvi San Vicente Ferrer zahvalna mapa, ki jo je daroval g. Jože Horn skupno z dijakonom Čadom.
Novoporočencema čestitamo in želimo mnogo sreče!
Nova diplomantka
Na Filozofski fakulteti Argentinske katolipke univerze (UCA) je 13. decembra z odličnim uspehom branila tezo o Gramsci-ju, Erika Lidija Poglajen in s tem dosegla naslov ,,Licenciada en Filosof^a". Prav tako je Erika tri dni pozneje, 16. decembra, na Instituto Nacional de Aviacion Civil prejela diplomo, s čimer je postala ,,Tripulante de Cabina de Pasajeros".
Za oboje ji iskreno čestitamo in želimo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Božidar Bajuk, Miha Gaser, Jernej Tomazin, Monika Kenda, Andrej Žnidar, Milena Ahčin, Matjaž Čeč, Vladimir Kos, Ivan Bukovec, Stane Mustar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 85 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
IZEM
A
Razstava o izgonu Slovencev med vojno
Druptvo izgnancev Slovenije 1941-1945 in Muzej novejpe zgodovine Slovenije sta v prostorih muzeja v Ljubljani odprla razstavo o izgonu Slovencev v letih 19411945, slavnostni nagovor ob odprtju razstave je imel predsednik republike Janez Drnovpek.
Druptvo izgnancev Slovenije 1941-1945 in Muzej novejpe zgodovine Slovenije sta razstavo pripravila na podlagi zbranega slikovnega in arhivskega gradiva, ki govori o raznarodovalnih ukrepih okupatorjev, o pripravah na izgon Slovencev iz Štajerske in Gorenjske v Srbijo, Hrvapko in Bosno ter prebivalcev iz Posavja in Obsotelja v nempka taboripča, ter o prisilnem delu in o izgnanih otrocih. Kot poudarjajo v druptvu izgnancev, je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih 63.000 Slovencev, največ, 45.000, v nempka taboripča. Po vrnitvi v domovino poleti 1945 pa so jih pričakali požgani in porupeni domovi.
Predsednik republike Janez Drnovpek je ob odprtju poudaril, da je namen razstave tudi ,,opominjanje ljudi, da se kaj takpnega ne sme več zgoditi". Tudi skupno Evropo gradimo zato, da se takpne stvari ne bi dogajale, je dejal in pe dodal, da si moramo prizadevati za družbo in odnose, ki bi temeljili na medsebojnem spoptovanju in upoptevanju pravic posameznika in manjpn.
Preveč je bilo trpljenja za eno samo življenje in za en sam narod, da bi to po v pozabo. Izgon Slovencev med drugo svetovno vojno je bil zločin proti človečnosti, je dejala predsednica DIS Ivica Žnidarrač in opozorila, da nekdanja država izgnancem ni priznala, da so žrtve vojnega nasilja.
VODORAVNO: 1. prijetna zavest; 5. zelo skromen človek; 9. osebni zaimek; 10. hodnik pod zemljo; 12. žensko ime; 13. to, kar je notri; 14. del cerkve;
16.	dva pevca;
17.	osebni zaimek (4. sklon); 19. najlepp del leta; 22. vrednostni papirji; 23. premineva; 25. Rudolf Maister; 26. naloženo breme; 29. Jože Repovž; 30. likovni umetnik; 32. poglavar pekla; 34. veznik (starinska oblika); 35. hvalnice; 36. kazalni zaimek.
1	2	3		4		5		6	7	8
9				10	11			12		
		13								
14	15			16				17	18	
	19		20				21			
22							23			24
25			26	27		28			29	
30		31				32		33		
34				35				36		
NAVPIČNO: 1. oddelek vojske; 2. osebni zaimek; 3. živčna celica; 4. v centru; 5. letalo; 6. ceste na pobočju; 7. enaki črki; 8. prislov načina; 11. kar nataknem na noge; 15. svarilo; 18. nehaj!; 20. bere; 21. zabavno opravilo; 22. ponos moža; 24. žensko ime; 27. makedonski ples; 28. nevarne žuželke; 31. italijanska reka; 33. enaki črki.
Razstava o arhitektu Fabianiju
Arhitekturni muzej Ljubljana na fužinskem gradu bo gostil razstavo o arhitektu Maksu Fabianiju. Postavitev z naslovom Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel! je nastala v Štanjelu v počastitev 140. obletnice Fabianijevega rojstva.
Maks Fabiani se je kot arhitekt in urbanist dokazal z večjimi deli na Dunaju, v
Zaradi božičnih in novoletnih praznikov, bo naslednja -ptevilka Svobodne Slovenije izpla z datumom 5. januarja 2006.
TABORJENJE MLADCEV IN MLADENK
bo od ponedeljka 26. do srede 28. decembra
v potoripču "Naturaleza viva" (Ruta 24 -ex 197- km. 38.600)
Prijavi se pri voditelju! Ne bo ti žal!
Se necesita empleado
Para tareas generales en zona de Lomas del Mira-dor. Edad de 18 a 21 anos.
Llamar al 4699-2996 de 15 a 20 horas.
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUZKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipite na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
PETEK, 23. decembra:
Božični koncert v Slovenskem domu v Carapachaju ob
20.30 uri. Pel bo Sanmartinski zbor. SOBOTA, 24. decembra:
Slovenska polnočnica, ob 21. uri v slovenski cerkvi Marije
Pomagaj. PONEDELJEK, 26. decembra
Taborjenje mladcev in mladenk v potoripču ,,Naturaleza
viva". Trajalo bo do 28. decembra. Sobota, 31. decembra: Silvestrovanje na slovenski Pristavi. Silvestrovanje v Napem domu v San Justo.
Ljubljani in v Gorici ter po drugih krajih Habsburške monarhije, vendar se je z veliko zavzetostjo posvetil tudi ,,malim" arhitekturam, povezanim z vsakdanjim življenjem, ki izražajo razvitost kulture bivanja najprph plasti prebivalstva in ji dajejo mero. Njegova sicer manj poznana tovrstna dela pe danes dajejo pečat ptevilnim krajem na Krasu, Goripkem, Vipavskem in v Posočju.
Leta 1917 je Fabiani, takrat 52- leten, na vinku akademske kariere zapustil Dunaj in se vrnil v rodni Kob-dilj, kjer se je posvetil povojni prenovi. Izdeloval je regulacije krajev in vasi v Posočju, na Vipavskem, Gori-pkem in na Krasu ter projektiral prenove porupenih stavb. V času, ko je bil žu-
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360
Najboljpe za vap Božič: www.carococina.com/fiestas.htm
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
20. decembra 2005
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 199,9 SIT
DAROVALI SO.
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njej dobrodelni sklad: Tončka Truden 100.- pesov, namesto cvetja ge. Jelici Fajdiga por. Stariha; Kristina Jereb Hvalica 50.- pesov; N.N. Ezeiza 50.- pesov; N.N. 100.- dolarjev; N.N. 50.-pesov; N.N. Capital, 100.-pesov; dar ljubljanske Karitas za vopčilnice 1.570.-pesov; N. N. Villa Adelina 100.- dolarjev. Vsem dobrotnikom Bog stotero povrni!
pan Štanjela, si je prizadeval povrniti naselju pomen, kakrpnega je imelo skozi stoletja.
Maks Fabiani se je rodil leta 1865. Arhitekturo je ptu-diral na Tehnični visoki poli na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1892. Bil je sodelavec znanega dunajskega arhitekta Ota Wagnerja. Leta 1917 je prevzel vodenje Urada za povojno obnovo v Gorici, med letj 1935 in 1945 je bil župan Štanjela. Umrl je leta 1962 v Gorici.
Med Fabianijevimi naj-pomembnejpmi deli so palače Portois & Fix, Artarija in Urania na Dunaju, Krisperje-va in Hribarjeva hipa, dekli-pki licej Mladika, palača Kleinmayr & Bamberg in Jakopičev paviljon v Ljubljani.
Otro pka počitni pka kolonija
Zedinjena Slovenija sporoča, da je že zaključen vpis v otropko počitnipko kolonijo.
V četrtek, 22. t.m. ob 20. uri je sestanek star pev z voditelji v mali dvorani Slovenske hipe.
Kolonija odide v nedeljo 1. januarja. Zbiranje ob 21. uri v Slovenski hipi
Druptvo Zedinjena Slovenija
Slompkov dom
vabi na
tečaj za ping-pong,
ki se bo vrral meseca januarja in februarja 2006 vsako sredo, od 18. do 22. ure Poučeval bo prof. Alberto Constantino, biv pi južnoameripki prvak v kategoriji senior.
Tečaj je brezplačen in za vse starosti. Organizacija: g. Roman Piber in g. Franci Tomaževič
Si želel iti na nogometno prvenstvo v Nemčijo? Pridi rajpi na
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
s svojo najljubpo nogometno majco!
Poslovimo se od starega leta in sprejmimo novega v prijetni, zdravi in veseli družbi, z večerjo, smehom, plesom in pestrim programom.
Začetek ob 22. uri
Sodelujejo: EQE, DJ. Bodo tudi ognjemeti (fuegos artificiales) in veliki zaslon (pantalla gigante).
Prijave za večerjo: 4629-4879 (Helena Dolinpek); 4696-1434 (Janez Jelenc)
Leto 2005 se poslavlja! Poslovimo ga v krogu domačih in prijateljev. Sprejmimo novo leto 2006 z novim zagonom saj Na p dom San Justo vstopa
v svojo 50. obletnico
V soboto, 31. decembra ob 21. uri.
Blagoslov prostorov, slavnostna večerja, ob prijetnem petju Veronike Malovrh in Marka Štrublja in ^ pe presenečenje.
Rezervirajte si mizo: pri Mici Malavapič-Casullo na 4441-5528, v Naviem domu od 16. 20. ure na 4651-4914.