J --1 DOMŽALE, 18. DECEMBRA 1998 • št. 13 • letnik 37 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Vsem bralcem Slamnika Na belem plašču pisane luči in smeh predejo leto. Naj vam bo prijetno, zdravo, svetlo in toplo 1999! ZLATKA LEVSTEK Vsem bralkam in bralcem Slamnika čestitamo za Dan samostojnosti, želimo vam vesele božične praznike in zdravo, uspešno in srečno novo leto 1999. Uredniški odbor » * V SPOMIN Gospodu Stanetu Stražarju Ko je nepričakovano in nenarJo- mu imunim.......■ni.................................. ma odjeknila novica, da je umrl gospod Stane Stražar, se je pred očmi njegovih sodelavcev, prijateljev zvrstila pisana paleta dejavnosti, knjig, prireditev, in časopisnih strani, katerih ne bi bilo, če ne bi bilo gospoda Staneta Stražarja. Dolgo časa smo skupaj z njim in z njegovimi najbližjimi upali, da tega dokončnega slovesa še ne bo kmalu, da zla usoda, ki svojih žrtev ne izbira, ne bo še kmalu posegla po človeku, ki je imel še toliko načrtov, v čigar mislih je bilo še toliko besed, fotografij, iskrivih stavkov in prireditev, imen občanov, vasi in mest, ki zaradi njegove smrti nikoli ne bodo zagledale belega dne. Stopite v naši družbi v leto 1999! RADIO HIT POD POKROVITELJSTVOM OBČNE DOMŽALE VABI V KOLODVORSKO ULICO NA PRAZNIČNO SEJMARjENJE OD 21. DO 24. DECEMBRA 1998 IN NA SILVESTROVANJE NA PROSTEM 31. DECEMBRA 1998. POPESTRILE GA BODO ZNANE SLOVENSKE GLASBENE SKUPINE TER NAJVEČJI OGNJEMET DOSLEJ. PRIDITE IN SE PUSTITE PRESENETITI! SEAar Go>ir«llo>l»ai Murio 2J^ ŠHJrEn C« PORSC F I E LJUBLJANA SEAT Center >zin Ljubljanska 3a, Tzin tel: 061/716 262 TEST13 Spoštovani! Ponovno bomo obrnili list koledarja. Božič in novo leto je čas miru in iskrene radoživi >sli. Polni novih načrtov si bomo nazdravili in si zaželeli veliko sreče. Dovolite mi, da k številnim voščibm dodam še svoje in vam želim; miru in osebne sreče, zadovoljstva in vedrine, prijateljstva in zaupanja, zlasti pa zdravja. Obenem si' zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga i/ kazali. Zavzemal se bom, da bomo uresničili razvojni program, ki smo vam ga predstavili. Upam in si želim, da nam boste pri tem pomagali. Vaš župan MATJAŽ KOČAR Spoštovani občani in občanke, kazalca na uri se bližata dvanajsti in oznanjata začetek novega leta. Zadnje pred prelomom stoletja bo. Naj bo srečno, zdravo in veselo, zadovoljno in uspešno. Naj bo čudovito, kakor prazniki, ki prihajajo: Božič, dan samostojnosti in novo leto. Voščim in privoščim varn jih! Županja CVETA ZA LOK AR ORAŽtM Drage občanke, spoštovani občani! Ob izteku leta 1998 Vam želim lepe božično-novoletne praznike, v letu 1999, ki prihaja, pa veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Hkrati se Vam iskreno zahvaljujem za ponovno zaupanje, s katerim bomo skupno nadaljevali uspešno zastavljeno deb. Srečno! VAS župan ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA Slovesna otvoritev prenovljenega Kulturnega doma V petek, 6. novembra, je dvorana Kulturnega doma v Moravčah gostila številne nastopajoče in še številnejše gledalce, ki so se tokrat v velikem številu odzvali povabilu na otvoritev prenovljenega doma. Prenovitvena dela v domu so potekata že nekaj let. V veliko zadovoljstvo kulturnih delavcev in vseh ljubiteljev kulture smo najprej dobili prenovljeno avlo, v kateri je bilo že nekaj odmevnih razstav in drugih manjših prireditev. Tudi prelakirana tla in oder ter novi udobnejši sedeži v dvorani so že precej pripomogli k lepši notranji podobi doma. Manj vidna, vendar nujno potrebna, pa je bila obnova električne napeljave, sanitarij, vrat in verjetno še česa. Stenska obloga iz češnjevega lesa, izdelana na podlagi akustičnih meritev, pa daje dvorani večjo akustičnost, toplino in domačnost, hkrati pa učinkuje lepo in skladno. Potek del je opisal vodja Kulturnega doma Milan Kokalj ler se hkrati zahvalil vsem izvajalcem za opravljena dela. Obiskovalcem je spregovoril tudi župan Matjaž Kočar in orisal pomen razvoja kulture v občini. SIRANI 11 Nastopila sta prvak slovenske opere Franc Javornik, ob spremljavi prof. Ane Marije Javornik. ttUlllii tel: 16271 00 Hvala ti, Miklavž, da si se edini od treh decembrskih mož ustavil pri nas ter v naših srcih prižgal veselje in željo, da bi tudi sami posnemali tvojo dobroto. V NOVEM LETU 1999 VAM IZ SRCA PRIVOŠČIMO VEUKO ZDRAVJA, SREČE IN VSEGA LEPEGA 2DECEMBER jr^,segov v prostor... Funkcija posameznega ekološkega otoka je zmanjšati količine komunalnih odpadkov na centralni deponiji, uporabne odpadke, ločeno po vrsti odpadka, reciklirati ter tako slediti usmeritvam integralnega koncepta gospodarnega ravnanja z odpadki. S sprejemom Odloka o zazidalnem načrtu območja šole Dragomelj pa so omogočeni nadaljnji postopki pri pripravi bodoče gradnje šole Dragomelj, saj sprejeti lokacijski načrt za avtocesto onemogoča nadaljnje delo stile na obstoječi lokaciji. Zazidalni načrt predvideva gradnjo šole, ki bo omogočila devetletno osnovno šolo z dvema oddelkoma vsakega razreda, vrtec s tremi oddelki ter pripadajočo telovadnico. Kot zunanje površine so predvidene šolsko dvorišče, igrišče za šolo in igrišče za vrtec ter ustrezne parkirne površine za potrebe šole in vrtca. V zvezi s sprejetim odlokom so se člani Občinskega sveta seznanili tudi s programsko nalogo Osnovne šole in vrtca Dragomelj. V nadaljevanju so se člani Občinskega sveta seznanili tudi s problematiko podpisa pogodbe o sofinanciranju rekonstrukcije glavne ceste Gs 10/ 294,295 na odseku Domžale-Črnuče. Občina Domžale je konec leta 1997 z Ministrstvom za promet in zveze sklenila sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije ceste, na podlagi katerega je ministrstvo občino Domžale pozvalo k podpisu pogodbe o soinvestitorstvu. Težava pa je nastala z ustanovitvijo nove občine Trzin, ko ni pravno jasno, ali lahko občina Domžale še sklepa pogodbe za območje občine Trzin v obdobju do konstituiranja občinskih organov. Občinski svet je zato sklenil, da do razjasnitve pravnih vprašanj glede ustanovitve novonastalih občin ne soglaša s podpisom pogodbe o sofinanciranju rekonstrukcije glavne ceste na odseku Domžale-Črnuče. Po razjasnitvi pravnih vprašanj glede ustanovitve no-vonastalib občin bo Občinski svet Občine Domžale ponovno odločal o izdaji soglasja k podpisu Pogodbe o sofinanciranju rekonstrukcije glavne ceste na odseku Domžale-Črnuče. Občinski svet je tudi sprejel načrt poslovanja Komunalno-stanovanjskega podjetja Domžale za leto 1998, hkrati pa zadolžil občinsko upravo, da za poslovno leto 1999 pripravi ukrepe, ki bodo omogočili pozitivne; poslovanje javnega podjetja za dejavnosti Vodovod, Kanalizacija in javna higiena. Ob tem je bilo tudi ugotovljeno, da se poslovanje javnih dejavnosti zaostruje. Ob zaključku seje so se člani Občinskega sveta seznanili tudi z informacijo o pripravi strategije razvoja Občine Domžale. Priprava strategije žal ni dokončana, pričakuje pa se, da jo bo možno dokončati vsaj do junija 1999, dosedanja gradiva pa že omogočajo upoštevanje izhodišč pri pripravi proračuna Občine Domžale za leto 1999. Člani Občinskega sveta so imenovali tudi novo občinsko volilno komisijo občine Domžale, ki bo svoj mandat nastopila po izteku mandata obstoječe volilne komisije (po zaključku lokalnih volitev). V komisijo so bili imenovani g. Peter Primožič za predsednika, ga. Monika Rode za namestnico predsednika, za člane ga. Pavla Avsec, ga. Marija Kavka, ga. Urška Ilič-Vider-gar, za namestnike članov g. Stanko Vr-hovec, ga. Vesna Lapuh in ga. Jana Vajda. Po zaključku seje so se vodje posameznih svetniških skupin zahvalili vsem za uspešno delo in sodelovanje v občinskem svetu, predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc pa je ob zahvali vsem članom Občinskega sveta podal tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov o delu Občinskega sveta, ki ponazarjajo obsežnost dela Občinskega sveta. LOVRO LONČAR Statistični podatki o delu Občinskega sveta Občine Domžale za mandatno obdobje 1994-1998 • Volitve članov Občinskega sveta so bile 4.12.1994. • 1. seja Občinskega sveta je bila 23.12.1994. • V štiriletnem mandatu je imel Občinski svet 42 rednih sej, od teh je bilo 14 sej v nadaljevanju, sklicanih pa je bilo tudi 5 izrednih sej. • Seje Občinskega sveta so trajale skupno 251 ur. • Na dnevnem redu je bilo 608 točk dnevnega reda, na podlagi teh je bilo sprejetih 960 sklepov, ki so objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale in obsegajo preko 1800 strani vestnika. • Gradivo, ki so ga člani Občinskega sveta prejeli za seje, je obsegalo skupno 9443 strani. • Ob obvezni točki dnevnega reda »Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta« je bilo prodano 413 tovrstnih vprašanj. • Udeležba članov Občinskega sveta na sejah je bila 88,85%. • Za pripravo in usklajevanje pred sejami sveta je bilo sklicanih 23 sej kolegija predsednika Občinskega sveta. • Občinski svet je med svojim mandatom ustanovil začasna in stalna delovna telesa Občinskega sveta. Med stalnimi delovnimi telesi je bilo ustanovljeno 11 odborov in 5 komisij, med začasnimi pa 1 odbor in 4 komisije. Izredna seja Občinskega sveta o posledicah poplav na območju občine Domžale Poplave, ki so prizadele območje Slovenije v noči na 5. november 1998, niso prizanesle tudi naši občini, saj je prišlo do najhujših poplav v tem stoletju. Poplavljeno je bilo obmcx":je Homca, Nožic, Radomelj, Rov, Krtine, Ihana, Doba, Bišč in Male Loke, Domžal, Podrečja in Pšate. Ob tem je nastala ogromna škoda. Zaradi posledic poplav in ugotovitve vzrokov za tako obsežna poplavljena območja se je na svoji izredni seji dne 10. novembra 1998 sestal Občinski svet Občine Domžale. Seje so se udeležili tudi predsedniki krajevnih skupnosti, ki so jih poplave najbolj prizadele, in predstavniki investitorjev, projektantov in izvajalcev del na trasi bodoče avtoceste na območju Blagovica-Sentjakob, saj je bilo ugotovljeno, da so delni vzroki za tako hude poplave tudi v nestrokovni izvedbi gradnje avtoceste ter na območju Nožic in Homca, Ihana, Bišč v neizvajanju regulacijskih del, za katere so projekti pripravljeni že več let. Člani Občinskega sveta so se na seji seznanili tudi s potrt'ilom Štaba civilne zaščite občine Domžale 0 ukrepih, ki jih j«; izvedel ob poplavah za reševanje ljudi in premoženja na ogroženem območju. V razpravi so člani Občinskega sveta, občinska uprava in predstavniki krajevnih skupnosti podali svoja stališča glede vzrokov poplav. Predvsem za območje Krtine, Doba in Podrečij so menili, da je nesporna krivda tudi v nestrokovni izvedbi del na trasi bodoče avtoceste, kar so predstavniki investitorja zavračali. Po dolgi razpravi so člani Občinskega sveta v upanju, da bodo z njimi takoj odpravili najnujnejše posledice poplav, pomagali občanom in preprečili tudi v prihodnje morebitne poplave, sprejeli naslednje sklepe: 1. Občina Domžale od Uprave Republike Slovenije za varstvo narave zahteva, da nemudoma izve- de potrebne hidrološke in vodnogospodarske ukrepe na vodotoku Kamniške Bistrice na območju Homca in Nožic ter Ihana in Bišč - do Dolskega. Prav tako zahtevamo strokovno in tekoče vzdrževanje vodotokov Rovščice, Rače, Radomlje ter Hudskega \x> toka. 2. Občinski svet ugotavlja, da so poplave v Krtini in Dobu deloma posledica neustreznih pripravljalnih del na trasi avtoceste SentjakoMilagovica. Zato Občinski svet od Vlade Republike Slovenije zahteva, naj takoj oblikuje posebno strokovno komisijo, ki naj prouči strokovne) ustrezno stopnjo pri gradnji avtoceste Šentjakob-Blagovica na območju občine Domžale s |x>udarkom na vocJnogospexJarskih ukrepih po Uredbi o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica-Sentjakob. Občina Domžale zahteva, da se v komisijo imenujeta tudi dva strokovnjaka, ki jih bo predlagala Občina Domžale. 3. V primeru ugotovljene krivde investitorja gradnje avtoceste Občina Domžale zahteva povračilo celotne škoeie, nastale zaradi nestrokovnihposegov pri izgradnji avtoceste. 4. Občinski svet rxi Vlade Republike Sbvenije zahteva, da DARS, vzporedno z nadaljevanjem elel za izgradnjo avtex;este Šentjakob-Blagovica, začne graditi zadrževalnik Drtijščica in pospeši izvajanje vseh drugih vodnogospodarskih ukrepov, preeivieienih v I Jredbi Vlaeto o lokacijskem načrtu avtoceste Šentja-kol)-Blagovica. 5. Občina Domžale poziva Vlaeto Republike? Slo-venije in Državni zbor, (Ja v proračunu Republike? Slovenije za leto 1999 in 2(X)0 zagotovi sredstva za de>-končno ureditev vodnogospodarskih razmer na ob-mex^ju e>bčine Domžale. 6. Občinski svet zahteva poročilo Inšpektorja Republike Slovenije za okolje in prostor e> izvajanju t Jrcnlhc o lokai ijskem načrtu /.i avtocesto na odseku Blagovica-Sentjakob. 7. Vodnogospodarski inštitut naj takoj izdela celovito analize) stanja ob zadnjih poplavah na |X)velarskih po-segih na vodotokih, opreetoljenih v Uredbi o gradnji avtoceste, vključno z vloge) zadrževalniki Drtijščica s tunelom Rattomlje ob 100, 50, 20,10,5,2-letnih visokih voda. 8. Občinski sve?t zahteva cxl DARS-a, da takoj dopolni projekt izgradnje avtoceste na obmex*ju Krtine in Doba tako, da se? predvidijo in takoj izvedejo bistveno večji večnamenski propusti. 9. Občinski svet predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da prouči možnost, kje postaviti merilne naprave o količinah padavin na območju občine T>)m-žale. 10. Županja ()bčine Domžale takoj imenuje Komisije) za oceno škode zaradi |X)plav. Poročilo posreduje Vladi Republike? Slovenije in Ministrstvu za okolje in prostor ter zaprosi za povračilo škcxto, ki je nastala zaradi |X)plav. 11. Občinski svet Občine Domžale soglaša, da se za odpravo posledic novembrskih poplav začasno uporabijo sredstva iz proračunske postavke VJ.6. -»Program porabe? sredstev iz naslova sprc?membe namembnosti zemljišč za avtocesto« največ do zne?ska 60 mio SIT. Sredstva se? uporabijo prednostno za najnujnejše stroške pri namestitvi občanov zaradi preselitve in stroške nepc)sre?dnc?ga cxlstranjevanja posledic poplav na javnih infrastrukturnih objektih. Sredstva občanom na poplavljenih obmcx'jih se i/plačajo najkasneje do 31.12.1998. Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720, KM) (0609) 634505 Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani občine l.ukovii a * MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720 100 Lektor prerf. AVGUŠTIN PIRNAT URADNE URE: ponedeljek od 8.-12. ure, sredo od 8.-12. in od 15.-18 ure in petek od 8-12. ure. (Jasik) izhaja v nakladi 14.000 izvrxk>v in «a prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi zakona o prometnem etavku in mnenja ministrstva za kulturo spada glasilo med proizvode, za katere se plačuje 'i"/,, davek od prometa proizvodov. TISK: DEIO - Tisk Časopisov i t i revij, d.d., I jubljana /lamnik Domžale ^ - N.i |xtdlagi 41, ("len,! Zakona o referendumu in u ljudski iniciativi (Uradni list RS, SI. 15/94, 1 1/93 - ocll(x'b.i US, 34/96 ■ odločba US, 4)/% - odločb.! US in 57/%) izdaja Okrajna volilu.) komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ /a i/vedU) |)rerllx>dnegu zakonodajnega referenduma, dne K), januarja 1999 v II. volilnem okraju 4. volilne enote. VOLIŠČE 11.01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, I juhljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška < esla štev. 7,11,12,13,14,16,18; Levstikova cesta, I indijanska cesta Stev. %, 100, 101, 102,101,106,108, 110, 110a, 112,114, U4a, 116, 1III, 120, 124, 126,128,110, lil, 112,114,133, 116,118,140; Ulica Nikola Tesla; Ulica Ivana IVngova, Vodopivčeva ulica. VOLIŠČE 11.02 - HALA KOMUNALNEGA CENTRA - LIKOVNO RAZSTAVIŠČE, Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantenska cesta stev. I, i; Ljubljanska cesta Stev. 73, 77 77a, »t, 83,85,87 8'), 91,9.3,95,9799; Lobodova ulica; Mostni trg, Ulica Matije Tom-ca, Zupčaničeva ulica. VOLIŠČE 11.03 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Karantanska cesta 5, Domžale Dom/ah-. Karantanska cesta 5. VOLIŠČE 11.04 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Meslni trg 2, Domžale Domtale: ( osla tafaev, Miklošičeva ulica Stev la, 1b, le, ki le, 3,13,15,17,19. VOLIŠČE 11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: (iregorčic eva ulici, Miklošičeva ulici Slov. 2a, 2b, 2c, 2cl, 4a, 4b, 4c; 4d, 35. VOLIŠČE 11.06 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulici, (iostifieva ulici, |ošelov,i ulici, I juti Ijanska cesta Slov, 105,107 111,113,117 119, Il9a, 121,123,127129,133,137; Miklošičeva ulica Stev. 5,7"9,11;Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska ulica, Vegova ulica. VOLIŠČE 11.07 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bornikova ulica, Breznikov,) ulica,(ešminova ulici, l.ircrv.i ulica, Kettejeva ulica, Rocliška ulica, Slarelova ulica, Šolska ulici, Trdinova cesta, Triglavska ulic a, /nt.mina ulica. VOLIŠČE 11.08 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Cesta talcev 6, Domžale Zaboršt: Klanska cesta, KrumperSka ulica, Pol pod hribom, Pol za Bistrico, Šumlx'rSka cesta. VOLIŠČE 11.09 - BIFE KIVI, Depala vas 20, Depala vas. VOLIŠČE 11.10 - KLUB UPOKOJENCEV DOMŽALE, Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelov.) ulici, Krii/n.i cest.i, I jiiblj.iiisk.i cesta od šlev. I ck) 45 tel šlev. 47, 49, 49a, 1'lb, M, S I, 55; N.i Zavrteh, Poljska pol, Pol na Pridavko, Ravnikarji'v.i ulic ,i, Stooovska cesta, Trubarjeva ulici, Trzinska ulica. VOLIŠČE 11.11 - KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA, DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica Slov. 1,1b, 2, .3; Kajuhova cesla brez Stev. I,,', 3, 4,5; Kesnikova ulici, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta štev. 46, 48,52, .54, ','1.1, ',(,, Ml, Sila, 71, 60, Cl, 61,1, 62, h I, 6 la, 64, 6',, 65a, 66, lil,(.7.1, 6.".. 711; M.i sarykov,i ulici, Nova ulica, ()brlniška ulici, P.itti/ansk.i ulici, Prečna ulica, I Ve Somova c esta, RoSka ulica, Tabot brez Stev. 13,14,15,15a; Taborska cesta, Ulici t Ji I i.i Slonovca, Varškov.i ulici, Vculovocina i esta, železniška cesla. VOLIŠČE 11.12 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 8, Domžale Domžale: Kamniška c esta šlev. 2, 3, 4, 5, 5a, 6,8,9,10, Ud, 15; I jubljanska c e-sla Stev. 72,72a, 74,76,76a, 80,801,82,84,84,% 86,88, 'X), 92; Misljcva ulici. VOLIŠČE 11.13 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 116 Dragomelj, Pšata. VOLIŠČE 11.14 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Šolska la, Spodnje Jarše ()lx":inski svet Občine Domžale predlaga, cJa banke;, ki delujejo na obmcx"ju občine Domžale in Stanovanjski sklad Občine I lomžale proučijo možnosli /a ugodnejšo krediti r.inje san.K ije stanovanjskih in gospodarskih objektov. 12. Sredstva i/ proračunske postavke VJ.6. »I Ve igram po r.iU'srec Istev i/ n.islova s| irernembe namembnosti zemljišč /a avlcxesto« se uporabijo potem, ko bocb sredstva rezervnega sklada Občine Domžale izčrpana 13. Županja in občinska uprava zag< itovita v najkrajšem roku obveščanje občanov o: • merilih, višini, pogojih in načinuenkralne financ no|x> mcx"i občanom, prizadetih s poplavami • kratkoročnih in srednjeročnih ukrepih za trajnejšo sanacijo razmer na obmcx!jih peplav, še posc^bej za izveclix) ukrepov za preprečitev poplav v bodi isle ijm >sl i Republike Slovenije za trajnejšo sanacijo razmer na poplavnih območjih, ki jih lxxJo pripravili pristojni državni organi. 15.0 izvajanju celot noga programack'1 /a izlx>ljšanje vodnega režima naj Uprava za varstvo narave in DARS najmanj dvakral letno pomčata (Jbčinskemu svetu. 16. Štab c ivilne zaščite (llVine Domžale naj na |x «ll,igi izkušenj v letošnjih |X)|)lavah eJopolni ukrepe /a reševanje pred poplavami na območju občine Domžale. 17 Nit podlagi podrobnega poročila Štaba civilno zaščite ()lx"ine Domžale o kritičnih točkah poplav na območju olx"ine I lomžale ( )lx inski svel z.iclc il/uje vodnogc is|xi darske organizacije za takojšnjo sanacijo kritičnih poplavnih območij. 18. Občinski svet Občine Domžale od občinske uprave zahteva, cia od nosilca sanacije vodotokov pridobi letne programe sanacije in preverja izvedbo teh programov. 19. Občina Domžale bo v obsegu svojih pristojnosti izvajala nadzor in izdajala soglasja k vsem posegom v pro-stor na poplavnem obnigoj pri dobilev vc idnc >gi >s| x w L irske ■;;. i si >j ;l, isja. 20. (Jbčina Domžale lx> ustanovila strokovno telo, ki lx> spremljalo in nacJzorovalo izvajanje t Jredbe O gradnji av lcxesle. 21. Občina Domžale bo del pridobljenih sredstev za spremembi namenilinosli kmeti|skih zemljišč pri gradnji avtoceste porabila za vzdrževanje agromelioracijskih sistemov. 22. Članice in člani Občinskega svela se od|X)vedujejo si'ji lini izredne seje Občinskc-ga svela ( )lx ine I > mižale K), 11.1998 v korist |xpl,ivljoncoin v naši občini. 2 i. 1 )lx"inski svet Občine Dome Vale se zahvaljuje Štabu civilne zaščite ()lx":ine Domžale, gasik cm in vsem pro stovolji c-i 11 z.i nesebično |k>iiicx' prel livalc em na peplav-Ijenih območjih. Rodica. Spodnje farse. VOLIŠČE 11.15 - GASILSKI DOM, SREDNJE JARŠE, Igriška 37 Srednje Jarše, Zgornje Jarše. VOLIŠČE 11.16 - OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova 83 Preserje pri Radomljah. VOLIŠČE 11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: l labelova uica, lemčova cesla, Kmeličeva ulica, Kidričeva ulica, Kratka |Hit, I jubljanska cesta, Mengeška cesta, Za hribom, Ulica RašiSke čete, 2pr-kova ulici. VOLIŠČE 11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Blalnici, Brezovce, BrodiSčc, Bergantova ulica, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmajna, Hrastov«, KoSakova ulici, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica, Motnica, Na jasi, Partizanska ulica, Pernelova ulica, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tinela Zajca, Prešernova ulica, Prevale, Reboljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica, Ulica pod gozdom, Ulic a Kamniškega liataljona, Ullica OF, Ulica bralov Kotar, Vegova ulica, Zupančičeva ulica, Zupanova ulica. VOLIŠČE 11.19- GASILSKI DOM TOPOLE, Topole 21 Topole VOLIŠČE 11.20 - OBRTNA ZADRUGA ZORA, MENGEŠ Mengeš: Aljaževa ulic ,i, Čopova ulici, I Imovo, I Iragarjeva ulica, Erjavčeva ulica, Hnžgarjeva ulica, Gorenjska cesla, Gostičeva ulica, lalnova ulica, lama, Jap-Ijeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesla, Kokxlvorska cesla brez Stev. 2a, 2b in 2c; Levstikova ulica, Krekova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Pot lakov, Prešernova cesla, Slarelova ulica, SlcTotova ulica, Sadnikarjova ulica, Svetčeva ulica, Valvasorjeva ulic a, Vesele ivo nabrežje, Zupanova ulica. VOLIŠČE 11.21 - DOM POČITKA MENGEŠ, Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavarjeva ulica, (ilavni trg, Kolodvorska cesta ste-v. 2a, 2b, 2c; Lev-čeva ulica, Slamnikarska ulica Slov. 2,4,6,8,12,14; Zavrti Stev. .36 in 45. VOLIŠČE 11.22 - KULTURNI DOM MENGEŠ, Slovenska cesta 32, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulici, I Molova ulica, Janševa ulica, Kersnikova ulica, Kopitarjeva ulica, lavričeva ulica, Mehlctova ulici, L'ielnvsknva ulici, Slamnikarska ulica brez štev, 2, 4, 6,8,12 in 14; Slovenska cesla od Stev. 1 od 67 Šolska ulica, Subljeva ulica, Zavrli brc/ štev 36, in 45. VOLIŠČE 11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, I, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš:Cankarjeva ulici, < ilashilarska ulici, (.rolkTjsk.i < <'sl.i, larška cesta, Slo venska cesla od Slov. 68 dalje, Stara ixi1, Trdinov lig, Trubarjeva ulica, Vegova ulica, Vodnikova ulica. p VOLIŠČE 11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, II, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulici, Dalmatinova nI" a, r šlev. 13, 14, lr>, ISa; Ulu ,i Sin ion, i jrnL.i VOLIŠČE 10.08 - AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčova ulica, Karantanska cesta Slov. 2, 4, 6, 8, 10,12,14,16,18, 20, 22; KarlnvSkova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesla, Mačkovci, Stranska ulica, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica, Vodnikov,) ulic .i VOLIŠČE 10.09 - GASILSKI DOM STUDA Študljanska 39, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, lavorjeva ulica, losenova ulica, Radio cesla, Savska cesta od Slov. 46 dalje brez Slov. 50; Študljanska cesla; Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 10.10 - KULTURNI DOM RADOMLJE Prešernova cesta 43 Hudo, Radomlje, Škrjačevo. VOLIŠČE 10.11 - GASILSKI DOM ROVA Hrastičje 1, Rova Odsevi... Lokalne volitve so mimo in na vrsti je preštevanje izkupička ter analiziranje novega političnega prizorišča. Že takoj po prvem krogu volitev je večina medijev ocenjevala volilne rezultate v korist LDS in ZL, končni seštevek glasov pa je pokazal, da se razmerje med starimi silami in strankami slovenske pomladi vendarle ni bistveno spremenilo in da stranke slovenske pomladi vodijo za več kot 10.000 glasov. Toda v času, ko pišem te odseve, so znani le neuradni rezultati in po njih je mogoče trditi, da je v mestnih občinah večinoma v ospredju LDS ob podpori ZL, ponekod pa celo ob podpori SLS, da satelitskih strank niti ne omenjam. Da Demokrati, Zeleni, SNS in Desus že lep čas podpirajo predvsem LDS in ZL, je jasno, kakor je tudi jasno, da bodo, ne glede na to, kakšno bo na koncu razmerje med strankami po številu županjskih mest, pomladne stranke imele večino v več kot sto občinskih svetih. Zato seveda ni nobenega dvoma, da se bodo tam, kjer je župan iz ene politične strani, večino v svetu pa ima druga politična stran, nadaljevale konfliktne situacije in blokade, v občinah, kjer pa ima župan tudi večinsko podporo Občinskega sveta, bodo stranke v manjšini težko prišle do besede oziroma bodo popolnoma blokirane. Kar z drugimi besedami pomeni, da bo le od modrosti tistih, ki imajo večino, odvisno, ali bomo v Sloveniji ponovno imeli nekakšne občinske skupščine, kjer bo glasovalni stroj opravil svoje, ali pa bodo ustvarjeni pogoji za razvoj demokratične družbe. V Domžalah je zmagala dosedanja županja iz ZL, seveda ob znatni podpori LDS, Demokratov, Desusa in Zelenih in tako podporo, torej večino, lahko pričakujemo tudi v Občinskem svetu, medtem ko bodo SDS, ta je po glasovih volivcev pristala na drugem mestu, SKD in SLS v opoziciji. Kako bodo ravnali obrtniki, pa bomo še videli. V Domžalah imamo tako ponovno rdečo zasedbo, ki bo vedrila in oblačila, tako kot je to počela pred letom 1990, Franci Gerbec je spet pri koritu in lahko si predstavljamo, da kar žari od zadovoljstva. Na prvi pogled se situacija morda zdi komu zastrašujoča, vendar ni čisto tako. Kljub vsemu se je prostor zbistril in povsem jasno je postalo, da imajo v Domžalah oblast komunisti s svojim podmladkom, povsem jasno pa je tudi, da jih podpirajo Peršakovi De mokrati in Desus, da o Zelenih ne zgubljamo besed. Pa vendar, volivci v Domžalah so se tako odločili in tako bodi. Sedaj bo županja z vsemi svojimi podporniki odgovorna za vse, kar se bo dogajalo v Domžalah, saj bo spričo večine v občinskem svetu vsak njen predlog izglasovan. In tako lahko že v kratkem pričakujemo povečanje prispevkov za uporabo stavbnega zemljišča, kar je Občinski svet v prejšnji sestavi zavrnil, pred videne so spremembe proračuna občine Domžale, ne da bi se o tem poprej izrekli ocJbori občinskega sveta in tako naprej, in tako naprej... Velike spremembe se bodo zgodile tudi v našem časopisu, saj bo županja, ki očitno ne prenese kritike na svoj račun, sedaj imela priložnost, da obračuna z neposlušnim Slamnikom. Dokler je Slamnik na začetku njenega prvega mandata pridno objavljal vse njene promocijske obhode in v vsaki številki objavil cel kup njenih slik, je še nekako šlo. Ko pa smo v novem uredništvu imeli tega dovolj in zastavili časopis drugače, so se začeli napadi na Slamnik. Svoje poteze tako županja napoveduje v svojem intervjuju za Domžalske novice, in sicer med drugim pravi, da »Slamnik, takšen kot je, ni več smiseln in potreben. Je sramota javnemu obveščanju in nosilec kratenja osnovnih demokratičnih pravic občanov do popolne obveščenosti«. Takšne latovščine samoupravnega socializma se zlahka ubranimo, kajti vloga vsakega časopisa v demokratični družbi je, da gleda oblasti pod prste in neusmiljeno udari po njih, kadar se stegnejo v korist oblastnikov in na škodo ljudi. Da bo spet vse tako, kot je bilo nekoč, pa jasno kažeta in napovedujeta stavka iz njenega intervjuja. V prvem stavku predlaga anketo o Slamniku, v drugem pa v prvi osebi množine pravi: »Rezultate vsi skupaj z velikim zanimanjem pričakujemo«. Kako to mi? V čigavem imenu županja to govori? Kakšna bo ta »neodvisna« anketa, je jasno: neodvisna bo toliko, kot je neodvisna kandidatka županja, članica ZL. Glede mojih Odsevov pa županja pravi, da odsevajo zgolj moje videnje stvari in dogodkov »v luči stališč: in direktiv Socialdemokratske stranke Slovenije«. Ne bo držalo. Pišem o tistem, za kar menim, da bi morali ljudje vedeti, in mi je pri tem vseeno, ali je to skladno s stališči te ali one stranke. V vseh teh letih nisem dobila nobene direktive SDS, kar je tudi razumljivo. Socialdemokratska stranka, ki ji pripadam, je namreč demokratična stranka in v njej ni prostora za direktive, ki jih je županja očitno tako zelo navajena iz svoje Združene liste. Verjamem, da bi županji in njenim podpornikom ustrezal časopis, ki bi jih kazal v najlepši luči in zamolčal vse, kar je v tej občini ali državi narobe. Vendar, sedaj so kljub vsemu le drugi časi. Tudi če bo županji uspelo utišati naš glas, bo to le za kratek čas. Ker bosta, kot včasih, Slamnik in Domžalske novice trobila v en rog, bodo ljudje Slamnik, le kaj bi drugega, spet uporabljali tako, kot so nekoč »Komunista«, za treb-Ijenje solate. DADA BREJC Dolenjo, Jasen, Kolovec, Rova, Zagoru .1 pri Rovah, Žjče. VOLIŠČE 10.12 - DELAVSKI DOM VIR Šaranovičeva cesta 19 Vir: Aljaževa ulic a, Bevkova ulica, Borova ulica, BukoVČeva ulica, Čirfarjeva uli-ca, I MirZakova ulic), Erjavčeva ulica, Hnžgarjeva ulici, Gubčeva ulic a, Huba-ck)va ulica šlev. 6, ha, 8,9, 10; Koliska ulica, litijska ulica, Ipavčeva ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Zoisova ulica; Podrcfjc. VOLIŠČE 10.13 - VRTEC VIR Hubadova ulica Vir: Hubidova ulica brez Stev. h, ha, 8,9,10; Jurčičeva ulici, Kuharjeva ulica, I inhirtova ulica, Meistrova ulica, Metelkova ulka, NuSičeva ujka, Osojna ulk a, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, šubičova ulica, Tolstojeva ulica. VOLIŠČE 10.14 - KOLIČEVO KARTON d. o. o. UPRAVA, Papirniška cesta 1, Vir Količevo, Vir: Papirniška cesta, UmeTcova ulica, Valvasorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žni-darSičeva ulica. VOLIŠČE 10.15 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 24 Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje toke, Žirovše. VOLIŠČE 10.16 - PRI IVANU URBANIJI, Krajno brdo 3 Krajno brdo, Vrh nad Krašnjo. VOLIŠČE 10.17 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Lukovica 46 Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradište pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje PrapreCe, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 10.18 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrha. VOLIŠČE 10.19 - PRI AMALIJI DOBERŠEK, Rafolče 32 Dupeljne, RafolCe, Straža, Vrhnvlje. VOLIŠČE 10.20 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1 Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrte, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče, Zlato polje. VOLIŠČE 10.21 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica, Gabrje pod Š/tUkom, Goltaj, jelša, Korpe, Mali jelnik, Pod-smreCje, Prevoje, Prik'sje, Spodnji Petelinjek, Veliki jelnik, Vošce, Vran-ke, Zgornje loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek. VOLIŠČE 10.22 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE, Češnjice 9 Češnjice, lipa, Poljane nad Blagovico, Selce. VOLIŠČE 10.23 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, VZideh, Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 10.24 - PRI RAJKU KERŠIČU, Učak 1 Bršlenovica, Gorenje, javorje pri Blagovici, Log, Pudmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, UCak. VOLIŠČE 10.25 - KULTURNI DOM MORAVČ t, Vegova 9, Moravče Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Makra ulka, Mirokova ulka, Partizanska cesla, Rudniška ulxa, Siandrova cesla, lomanova pol, Irg svobode, Vegova ulka; Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah, Zalog pri Moravčah. VOLIŠČE 10.26 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE, Cesta heroja Vasje 13 Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesla heroja Vasje, Gesla na C/rmačo, Masljeva cesta, Spodnja Do brava, Zgornja Dobrava. VOLIŠČE 10.27 - PRI URANKARJU, Gabrje 6 Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Selce pri Moravčah, Ples, razen štev. 8 in 9. VOLIŠČE 10.28 - PRI FRANCU MAjDIČU, Negastrn 8 Negastrn, Pogled, Ser jute, Soteska pri Moravčah, Vmje pri Moravčah. VOLIŠČE 10.29 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Krašce 2 Dole pri Krak ah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica, Sv. Andrej. VOLIŠČE 10.30 - GASILSKI DOM PEČE PEČE 50 Križate, Peče, Ples št. B, 9; Podgorica pri Petah, Pretrž, Zgornje Koseze. VOLIŠČE 10.31 - PRI VALENTINI LAVRINC, Gora pri Pečah 16 Gora pri Petah. VOLIŠČE 10.32 - DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7 Dešen, Hrih nad Ribtami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar. VOLIŠČE 10.34 - KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE, Vrhpolje 14 Dole pod Sv. Trojico, Goritii a pri Moravtah, Seh pri Moravtah, Spodnja /avorttica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja javoršica, Zgornji Tuštanj. VOLIŠČE 10.35 - KONFERENČNA SOBA OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, Domžale Predčasno glasovanje. Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠTEV 4 Okrajna volilna komisija K), volilnega okraja Številka: (XMKVV98-21 Datum: 07 12.199B PREDSEDNIK < )KKA|NF VOI JI N! KfWN|l Peter Golob I 1 Domžale Spoštovani, za nami je burno obcbbje volilne kampanje. V tem času ste me mnogi podprli in spodbujali, po izvolitvi pa čestitali in mi želeli vse najbojše. Iskrena hvala za vašo podporo in čestitke. Tako kot mi veliko pomeni podpora občank in občanov, ki so me izvolili že v prvem krogu, mi v teh dneh veliko pomenijo tudi vaše tople in iskrene misli. Vesela sem, da si zadovoljstvo in srečo lahko delimo skupaj. Z večinsko podporo ste mi pokazali, da cenite in podpirate moje dosedanje delo. Zdaj pa je čas, da skupaj gradimo in odločamo naprej, s strpnostjo, razumom in znanjem, ki nam bodo omogočili, da bomo živeli še lepše, varnejše in kvalitetnejše v občini, na katero bomo ponosni. Z vašo naklonjenostjo v prihodnje nam bo prav gotovo uspelo. Z lepimi pozdravi županja Cveta ZALO KAR ORAŽEM SDS SocialDemokrati Slovenije Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike, čestitamo ob Dnevu samostojnosti, v novem letu 1999 pa želimo vsem veliko sreče, zdravja in uspehov. Občinski odbor SDS Domžale Hvala za zaupanje Socialdemokrati smo v Domžalah s pomočjo vaših glasov na letošnjih lokalnih volitvah postali druga najmočnejša stranka v občini. To vsekakor je dokaz našega trdega in vztrajnega dela za boljši jutri vseh nas. Obljubljamo vam, da bomo še naprej tako odločni in načelni, da se bomo tudi v bodoče borili za lepše in prijetnejše življenje v naši občini. Prepričani ste lahko, da je vaš glas za nas pomenil velik korak za napredek vseh naših občank in občanov. Zato se vsem, ki ste nam dali svoj glas, najlepše zahvaljujemo. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki ste volili mene in listo za mir in pravičnost in s tem pokazali, da se strinjate s programom, ki vam je bil predstavljen pred volitvami. Kljub nezadostnemu številu glasov za izvolitev se bom še naprej trudil za dobrobit vseh občanov naše občine. Mir in vse dobro! FRANC HERLE SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE želi vsem občankam in občanom VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1999 in vam 26. DECEMBRA 1998 čestita za DAN SAMOSTOJNOSTI Cenjene občanke, spoštovani občani! Edina je beseda zahvale: HVALA. Hvala vam za vaše glasove, ki ste jih nam zaupali na letošnjih lokalnih volitvah. Vi ste bili za nas, mi, svetniki Občinskega sveta Občine Domžale -Bogdan Osolin, dr. Marko Starbek, Roman Lenassi, dr. Janez Vasle, dr. Breda Kokalj Limbek - bomo za vas. Namesto božič-no-novoletnih čestitk bo OO SKD Domžale namenil denar za dobrodelne namene. In še enkrat: HVALA vam. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovane občanke, spoštovani občani Zahvaljujemo se vam za izredno veliko podporo in zaupanje, ki ste nam ga izkazali na letošnjih lokalnih volitvah. Rezultat, ki smo ga dosegli na volitvah, potrjuje naše dosedanje delo in usmeritve ter nas obvezuje, da tudi v bodoče delujemo v interesu vseh občank in občanov Občine Domžale. Pred prihajajočimi prazniki pa vam želimo obilo sreče ter zdravja in naj se vam v letu 1999 izpolni čimveč želja! LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR DOMŽALE Spoštovani bralke in bralci Slamnika Ob izteku politično in tudi drugače vznemirljivega volilnega leta Vam želim radostne in sreče polne božične in novoletne praznike in veliko uspehov, zdravja in zadovoljstva v letu 1999. Zahvaljujem se vsem volivkam in volivcem, ki ste udejani-li svojo volilno pravico in na nedavnih volitvah naklonili svoje glasove tistim, ki jim najbolje zaupate. Posebej bi se kajpak rad zahvalil vsem, ki so dali svoje glasove za kandidate Demokratov Slovenije v občinah Domžale, Lukovica ter v novi občini Trzin, kjer mi je zaupana častna dolžnost prvega župana pravkar ustanovljene občine. Naj bo za vse nas leto 1999 tudi leto zadovoljstva z našimi občinami! Srečno! Tone Peršak Poplave 4. in 5. novembra 1998 hudo prizadele tudi našo občino Poplave so v začetku novembra hudo prizadele večji del naše občine. Poplavljeni stanovanjski in poslovni prostori, gospodarska poslopja, komunalne naprave ter ogrožena človeška življenja so terjala hitere ukrepe, ki jih je v naši občini izvajal občinski štab za civilno zaščito občine Domžale. Odločila sem se, da razsežnost poplav prikazem na osnovi njihovega poročila, s fotografijami pa ilustriram stanje v večjem delu naše občine 4. in 5. novembra 1998. Začetek Zaradi opozorila Republiške uprave za zaščito in reševanje se je že 4. novembra 1998 aktiviral Občinski štab za civilno zaščito Občine Domžale, izvedeni so bili naslednji preventivni ukrepi: prebivalci na ogroženih območjih so bili prek radijskih valov opozorjeni na nevarnost poplav; aktivirane so bile prostovoljne gasilske enote na ogroženih območjih ob Kamniški Bistrici in njenih pritokih. Voda meter in pol visoko zalivala vse Iz končnega poročila Občinskega štaba za civilno zaščito povzemamo, Zahvala! Ob poplavi Kamniške Bistrice v Noticah se za učinkovito akcijo, ki je preprečila zalit je hiše, iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Ti so bili: Andrej Repanšek, Luka Jenko iz GO Homec, predvsem pa Raj-ko Novak, Brane Urbanija ter Rok Cabršek iz GD Rova. Vsem še enkrat najlepša hvala. MARKO in MARIJA HAUPTMAN ter Ana Dečman da je bilo na začetku najbolj kritično stanje v Dobu, kjer je Rovščica ogrozila in nato tudi poplavila celoten jugovzhodni del naselja, večji del noči pa je bil Dob tudi brez elektrike. Enako je Rovščica poplavila večji del Rov, Kamniška Bistrica pa del Homca, Nožić in Radomelj, kjer je poplavljal tudi Hudski potok. Posebej kritično je bilo v Krtini, kjer je osnovno šolo, stanovanjske hiše in gospodarska poslopja |X)plavljala Radomlja. POškooJ >-van je bil most proti Moravčam. Poplavljen je bil del Podrečja, spodnje prostore stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter pomembne komunikacije pa so Kamniška Bistrica, Pšata in Žabnica zalile v naseljih Ihan, Prelog, Bišče, Selo pri Ihanu, Mala Loka in Pšata. Razmere so bile kritične, saj je na poplavljenih območjih voda segala celo do 1,5 metra, kleti pa je zalivala tudi podtalnica. Posebne posege je terjalo delno izlitje kurilnega olja iz cisterne na Homcu ter plavajoči štirje sodi odpadnega olja na območju Krtine. Ukrepi za omilitev posledic Dob se je skušalo reševati z novozgrajenim nasipom, prekopom ceste Dob-Krtina in gradnjo več peščenih Zahvala! Najlepše se zahvaljujemo gasilcem Gasilskega društva Studa, ki so nam ob zadnjih poplavah, ki so prizadele vas Bišče pri Ihanu, nesebično priskočili na pomoč pri izčrpavanju vode iz kletnih prostorov naše hiše. S tem je bila preprečena velika škoda, ki bi jo utrpeli brez njihove intervencije. Še enkrat hvala! JANEZ TRTNIK Bišče 15a Domžale Krtina, 5. novembra 1998 nasipov, ob pomoči ELES je bila zagotovljena električna energija, ob 3. uri pa so bili vsi občani opozorjeni na ogroženost pred poplavami. Tudi na Rovih je bila prekopana cesta in preusmerjen tok Rovščice na nenaseljeno območje, z gradbeno mehanizacijo pa je bilo v začetku mogoče kontrolirati vodotok Kamniške Bistrice na območju Homca in Nožic - vendar le na začetku. Najbolj ogrožena je bila Krtina, kjer so šolo skušali zaščititi z nasipom, s prekopom ceste Krtina-Moravče pa je bila preprečena težja poškodba oz. porušitev mostu ter Ga. Cveta Zalokar Ora-žem, županja Občine Domžale, in g. Franc An-žin, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Domžale, se iskreno zahvaljujeta vsem prostovoljnim gasilskim društvom, vsem pripadnikom civilne zaščite, Centru požarne varnosti ter strokovnim institucijam ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri omilitvi posledic letošnjih poplav in njihovi sanaciji. olajšan položaj većih gospodarskih poslopij, kjer je bila v vodi tudi živina, ki so jo iz hlevov reševali tudi na območju Podrečja. Poleg zaprtih več cest, so gasilci črpali vodo in občanom pomagali reševati njihovo imovino, zagotovljen je bil neposredni in stalen nadzor nad vodoloki, obvešča rije občanov so zagotovili prek medijev, pri obveščanju o zaprtih cestah in stanju ogroženosti je sodelovala policijska postaja, vključen je bil regijski center za obveščanje, o vseh ukrepih pa je bila seznanjena tudi županja. Vsa pomoč in vsak še tako droben poseg je bil koordiniran v želji, da bi preprečili še večjo materialno škodo in ogroženost občanov. Več kot 2000 vključenih Pri akcijah je sodelovalo 8 članov občinskega štaba za civilno zaščito, 1 oddelek civilne zaščite za reševanje, 140 gasilcev vseh prostovoljnih gasil skih društev z območja občine Domžale, 15 gasilcev CPV Količevo, 14 delavcev in kooperantov Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, na področju preskrbe pa Napredek Domžale. Med uporabljenimi materialnimi sredstvi omenimo: 31 gasilskih vozil, 5 rovokopačev, .3 kamioni pre-kucniki, 2 kamiona za prevoz živine, Takole pa je voda zalila Dob. Domžale /|Q - ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA PODPORO, KER NAM JE SKUPA) USPELO IZVOLITI: V DOMŽALAH ŽUPANJO CVETO ZALOKAR ORAŽEM IN SVETNIKE: ANDREJO JARC POGAČNIK, STANETA ORAŽMA, FRANCIJA GERBCA IN PAVLETA PEVCA V TRZINU VALENTINA KOLENCA, LILIJANO SMREKAR IN MARIJO HOJNIK ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA IZKAZANO PODPORO IN ZAUPANJE. OBČINSKI ODBOR ZLSD DOMŽALE FRANCI GERBEC, predsednik OBČINSKI ODBOR ZLSD TRZIN I II.IJANA SMREKAR, predsednici SLS Slovenska ljudska si muka SLS - Domžale in lokalne volitve 1998 Člani Slovenske ljudske stranke - podružnica Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem volivcem, ki so na lokalnih volitvah, 22. novembra 1998, svoj glas zaupali našemu županskemu kandidatu ter našim kandidatom na listi SLS. Prav tako se želimo zahvaliti vsem našim kandidatom, ki so pogumno in z željo storiti kaj za svoj kraj, za svojo občino in soobčane, nastopili na listi SLS. Z vašimi glasovi, drage volivke in volivci, sta bila v občinski svet Domžale izvoljena dva naša svetnika: Emilijana Srebotnjak in Jurij Berolt. Z njima bo SLS Domžale v tem mandatu svoje in vaše želje, ideje ter projekte predstavljala in uresničevala v dobro in napredek vseh. Občankam in občanom voščimo lepe božične praznike, v novem letu pa vse tisto, kar si sami najbolj vroče želijo. Slovenska ljudska stranka podr. DOMŽALE Predsednica podružnice: Emilijana Srebotnjak ovenska ljudska stranka Ob koncu starega leta se zahvaljujemo za prijetno sodelovanje, vesel in miren božič naj vas popelje v srečno in uspešno novo leto 1999. SLS Podružnica Trzin Demokratična stranka upokojencev - DeSUS se zahvaljuje vsem. ki so svoj glas na lokalnih volitvah oddali za Demokratično stranko upokojencev - DeSUS. Skupaj smo naredili prvi -najpomembnejši korak, ki nam je zagotovil mesto v Občinskem svetu občine Domžale. Odslej bo, prepričan sem tudi ob vaši pomoči, lažje. Na tej poti pričakujem veliko vaših predlogov in pobud, predvsem pa dobrega sodelovanja in krepitve številčnosti naše stranke. Vsem občanom želimo prijetne praznike ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 1999! OTROCI IZ OSNOVNE SOLE DOB 0 POPLAVAH 5 osebnih vozil, 25 motornih in 29 po-topnih črpalk, čoln, kompleti gasilskih armatur, luči, ročna reševalna orodja, pivniki za lovljenje nevarnih snovi na vodi, agregati, sredstva zvez in drugi. V akcijah so sodelovali tudi: Regij ski center za obveščanje Ljubljana, RTP Podredje, Inšpektor za okolje in proslor, mediji, hidrotehnik in leskom. Največ poplavljenih objektov v KS Homec-Nožice Največ poplavljenih objektov je bilo v KS Homec Nožice 61, v Krtini 29, v DoL>u 28, Selo pri Ihanu 24, Domžale 20, Podrečje V, Radomlje 16, Ihan 15, 1'ielog 15, Mala Loka 14, Rova 12, 1's.il.i 1(1 in Bišče 9. V hlevih je bilo |»> plavljenih blizu 1.50 glav živine. Skupno grobo ocenjena škoda, ki so jo povzročile poplave, je 2(X) mio SIT Sestanki na vseh poplavljenih območjih Sredi septembra 1998 so predsedniki svetov KS v vseh krajevnih sku-pnoslih, ki so jih poplave posebej močno prizadele, organizirali sestanke, ki so bili zelo dobro obiskani. Udeležila se jih je ga. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale s svojimi sodelavci, na večini pa so bili prisotni tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor, uprave RS za var- Zahvala Najprej se zahvaljujem delavcem na tel. št. 122 in 113 in nato požrtvovalnim gasilcem iz Studenca na čelu gospođica Simona Francka mlajšega. Ne smem pozabiti vseh, ki so mi stali oh strani oh času poplave. Ti so: moja sinova Robi in Stane ter gospod Niko Svetlin z Rodice, moja sestra Marina, g. Mihi Kržan mlajši in njegov oče g. Miha Kržan. Pozabiti pa tudi ne smem g. Ivana Kovačiča. Pri čiščenju sta mi pomagali Maja Kržan in Maja Andrejka. Zahvaljujem se tudi mojstru Debevcu iz Mengša, da je lakoj usposobil moje vozilo za pot, ker ga nujno potrebujem zaradi bolezni moje /ene. Iskrena hvala vsem. STANISLAV JASENC, Krtina 45 A Naravne nesreče - poplave Srdim ob zamegljenem oknu in opazujem. Zunaj je jesen in že nekaj dni močno dežuje. Všeč mi je občutek, da sem na varnem, na toplem, da živim v svojem svetu in lepo mi je. Pa si ne morem kaj, da ne začnem razmišljati. »Dež.« Majhna beseda velikega pomena. Samo tri črke, ki v življenje lahko prinesejo lako tarkist in veselje kot tudi žalost in trpljenje. Veliko IJLidi danes, mogoče prav v tem trenutku, prosi za rk-ž - hrepeni po vodi, medtem ko drugi prosijo, da bi nehalo deževati, Včasih sedim na skali, kjer poti mojimi nogami teče f>ot(>ček. ( ist in mrzel si utira fH)t med skalami, kamni in drobnim peskom; I" potoček postane ob prvem večjem deževju strah in velika groza, saj ves umazan dere mi- mo skal in podira vse pod sabo. Ljudem [x>-vzroča veliko škodo. V časopisih večkrat zasledimo članke o poplavah na tujem. Pa se nam to zdi nekje daleč in smo prepričani, da nas ta nesreča ne1 more doleteti. Pa vendarle; v zadnjem času je vse več dežja in ta nezažek'na katastrofa je obiskala tudi naše kraje. Ljudem je voda zalila kk-ti, ceste mi bile neprevozne in pojavilo se ješe ve liko drugih težav, ki ovirajo normalen potek življenja, /ivim v neki ilikt i i n l(l.il)i-ni vask i iti voda ne more doseči naše hiše. Lahko pa nas prizadene drugače. Lahko nam zapre pot do mesta, šole, trgovine... Taka naravna nesreča lahko prizadene ljudi na različne načine. Želim si, da bi bib poplav čim manj, saj [Mjvzročajo ogromne težave, škodo in skrbi. Včasih ljudje govorijo, da smo sami krivi za neireče, lxi nas doletijo. Ali res tako »slabo« živimo, da nas višje sile kaznujejo za vsa naša slaba dejanja1. KAT IA PIRNAT, 8. a Če je dežja preveč... Že od malih nog so me starši učili, da je narava nekaj lepega, da jo moramo varovati in tudi spoštovati. Vsega nisem razumel. Pritrdili pa moram, da sem res občudoval njeno lepoto: rože, drevesa, metulje, nebo, potoke, pa naj je bilo poletje, jesen, zima ali pomlad. Občudoval sem tudi oblačno nebo, mogočne strele in tudi hudournike. Vse je bilo tako skrivnostno. Se poselx'j pri nas na podeželju je voda zelo čista. ludi tista iz hu(k)Lirnikov, ki sredi travnikov privrejo na d.m po moi nem dcZev ju. I ),i vod.i lahko pOVZrOČi veliko le/av, ta kral še nisem vedel. Slišal sem s.....<, očka, ki je godrnjal, da je voda sjx't odnesla ves pesek z našega niakadamskega cestišča. Šele zadnjih nekaj let se zavedam, kakšne težave lahko pov/rerfijo obilne padavine. Vo- da ne /ali|e Slinio i esiišč, ampak tudi pritličje hiš in spodjeda mostove. Tudi v Dobu poznajo krajani ta problem. Poplavlja potok Rača, predvsem njegovi pritoki. Krajanom pomagajo vodo izčrpati gasilci. Če pa so poplavljene tudi lokalne ceste, uredijo ustrezni obvoz. Tudi moj ati je že sock'loval kot gasile« pri taki pomoči. Nekajkrat je črpal vodo iz kk*ti, enkrat pa je pomagal reševati most na Kamniški Bistrici. Bil je navezan na vrv. Z motorno žago je nekaj centimetrov nad umazano in deročo reko žagal debla dreves, ki so se ujela na me »st ovne stebre. Spomnim se, da se je domov vrnil pozno ponoči ves moker in pre-mražen. Vesel je bil, da so most rešili iz objema prepredenih debel. lako Mm spoznal, da je narava tudi kruta in lahko povzrtx"i veliko materialne škode. Vseeno pa smo lahko srečni, saj materialne dobrine lahko nanbmestimo, človeških življenj, ki jih v drugih državah tudi terjajo popla ve, pa ne moreš nadtxnestiti. TADFJ KODERMAN, S. c stvo narave, izpsotave Ljubljana, in drugi predstavniki pristojnih republiških institucij. Sestanki so bili namenjeni pred vsem seznanjanju s postopki prijavljanja škode po poplavah, vzrokih in ukrepih za odpravo poplav, navzoči pa so bili seznanjeni tudi s sklepi, ki jih je v zvezi s poplavami sprejel Občinski svet Občine Domžale. Naša družina V naši družini smo štirje člani: mamica, očka, brat in jaz. Živimo v graščini Češenik. Naša družina se tudi smeje in včasih tudi krega. Pri naši družini je bila |)oplava. Ta nam je vzela smeh in veselje. Zopet si moramo graditi nov dom. Deset dni smo stanovali v Majčevem dvoru v Jaršah. Danes bomo prespali pri sosedovih. Čez noč smo postali nesrečna družina. SANEL KOLUPČIČ, 2. b. Ob povodnji na Rovah lesen je čas deževja in poplav, na katere smo se pa kar nekako navadili, ker jih udobno gledamo na TV lepo na suhem iz fotelja. V Delu bil je v torek, 20. 10., na prvi strani članek in slika »Rovščica zalila Dob«. Žal pa ne vemo, da je Rovščica delala škodo tudi v vasi, po kateri ima ime - Rova. Ni poplavljala, žal pa tudi ni »hotela« več vode in dežja, ki je padlo v naši vasi. »Tako prijazen potoček, da je kaj naredil?« so me spraševali ljubljanski znanci, ko so prebrali novico v časopisu. Ja, žal so vsi ti potočki Rovščica, Ra-domlja, Rača pravi hudourniki, ki pokažejo svoj pravi obraz že ob najmanjšem nalivu. Struga Rovščice - korito -je polna že, ko priteče v vas. Bregovi so nevzdrževani, zaraščeni z grmovjem in podrtimi drevesi. Pred mostom potok naredi kar soliden ovinek (okljuk) in postrani ter pod precej zoženim mostičem steče pod cesto. Direktno sicer res ne poplavlja, ker so si lastniki parcel ob potoku sami pomagali kot veš in znaš pred povodnijo in zgradili zasilne nasipe. Žal pa se ob padavinah zastavi vprašanje, kam naj steče padavinska voda iz vasi. Vfečina hiš je sicer višje v bregu. Tam so do sedaj ob nalivih imeli problem, ker jim je vsako deževje močno razkopalo poti do njih in jih spremenilo v prave njive. Te vaške poti smo v zadnjih letih asfaltirali. Rešili smo eno težavo in naredili drugo oz. jo nekako odbžili na stran po sili razmer. Namreč odvodnjvanje padavinskih vod. Potrebno je, da z vso zavzetostjo pristopimo tudi k ureditvi tega problema. Zdaj voda iz vseh bregov v hipu plane navzdol in cesta je idealna struga ter se spremeni v hudournik. Ker je asfaltirana in vsaj za silo gladka, voda izpodjeda le bankine, odnaša gramoz in drvi navzdol. In na ravnini pa kam - gladina Rovščice je celo višja za kakih 20 cm od cestišča. Navzgor pa voda ne teče! Najprej po cestišču na debelo odloži gramoz. Potem pa na levo pod cesto proti Blatam. Žal so pa tu hiše in voda je drla po dvoriščih, zalila tudi nekaj hiš in bi jih še več, da si niso lastniki vso pozno nedeljsko popoldne Iti oktobra in noč na ponedeljek v močnem deževju gradili prave okope okrog hiš. Na pomoč je priskočila Krajevna skupnost in (nepogrešljivi) gasilci, da so preprečili vdor vode v hiše. Ko je naslednji dan deževje prenehalo, pa je spet KS Rova po- magala pri čiščenju cestišča in popravilu razkopanih dvorišč in poti do hiš. Menim, da meteorna voda ni samo krajevni in občinski problem, saj gre za potok, ki je v upravljanjd države in pooblaščenega Vodnogospodarskega podjetja. Že zadnjič sem postavil vprašanje o smiselnosti razglašanja prxJroč-ja Rov za vodozL>irno oLjmočje (danes, 23.10, zopet v Delu ta trditev - prosim kar ga. županjo, da pove, katera je ustrezna občinska služLja, kamor se naj občani obrnemo za jasen odgovor, smo ali nismo na vodozbirnem ob močju). Nujno je treba urediti odvodnjavanje meteornih voda z nekakšnimi vzporednimi kanali in jih navezati na potok niže spodaj pod vasjo ali razmišljati tudi o kakšnem zadrževalniku. Nekaj pa bo sicer rešeno z izgradnjo novega širšega mostu čez Kovšči-co, ki je predviden z rekonstrukcijo ceste skozi naselje Rova. TONE PEZDIRC Lačni psi... Gozd je varen in miren dom divjadi, naj ostane tako tudi v bodoče. Zato naj se sprehajalci s psi sprehajajo tako, da imajo 'hišne ljubljenčke* pripete na vrvici. Zopet se je povečalo število psov, ki se brez nadzora potikajo po obronkih gozdov. Tudi v gozdu so jih videli. Lovci Lovske družine Domžale so v zadnjih nekaj mesecih našli več primerov raztrgane srn jadi, samo do sedaj, ko je sneg pobelil pokrajine, so dobili štiri raztrgane srne. Dokaz, da so bili na delu res psi, »hišni ljubljenčki,* so prav lepo vidni sledi v snegu. Podrobna poročila so slišali iz sosednjih lovskih družin, da imajo kar prenekatero težavo ravno s psi, za katere lastniki zatrjujejo, da so ves dan privezani. Kaj pa ponoči! Zato lovci naprošajo in želijo, naj lastniki psov ne spuščajo pse s povodcev, verig in i/ pesjakov na prehranjevanje v gozdove. Naj jim sami zagotovi/o redno toplo prehrano in vodo, saj jo ravno tako potrebujejo kot lastniki, posebno v mrzlih obdobjih. IO LOVSKE DRUŽINE DOMŽALE LIP RADOMLJE VABI K SODELOVANJU - več mizarjev - lahko tudi pripravniki s IV stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ) Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo za kasnejšo zaposlitev za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na Kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v službi na tel.: 727-122. Rezultati volitev občinskega sveta in župana občine Domžale Udeležba na voliščih Št. Št. volivcev Glasovalo Skupaj Odstotek vol. Ime volišča v volilnem po s glasovalo udeležbe imeniku imeniku potrdilom 1 KRAIEVNA SKUPNOST DOB 1431 879 0 879 614 2 DOM KRAJANOV V ŽEJAH, ŽEJE 30 168 121 0 121 72,0 i PROSTORI DRUŠTVA UPOKOIENCEV DOMŽALE, 536 340 0 340 634 4 AMD DOMŽALE KRAKOVSKA 18, DOMŽALE 904 575 2 577 63,6 5 GASILSKI DOM STUDA DOMŽALE 575 341 0 241 59,3 6 SREDNIA ŠOLA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 105 638 353 0 353 55,3 7 HALA KOMUNALNEGA CENTRA - LIKOVNO RAZS 1407 756 1 757 53,7 8 DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, KARANTANSKA C 27 22 0 22 814 9 ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, MESTNI TRG 2 603 305 0 305 50,5 10 OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, BISTRIŠKA 19 523 282 0 282 53,9 11 OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II 793 494 0 494 62,3 12 OSNOVNA ŠOLA RODKA, KETTEJEVA 15 430 293 2 295 68,2 13 SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, CESTA TALCEV 6 449 273 0 273 60,8 14 KLUB UPOKOJENCEV DOMŽALE, LJUBLJANSKA 475 341 0 341 71,7 15 PROSTORI KSVENCLJAPERKA 1092 735 1 736 673 16 DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, KOUODVORSKA 894 430 2 432 48,2 17 BIFE KM, DEPALA VAS 353 226 0 226 63,1 18 OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ 602 358 0 358 594 19 GASILSKI DOM HOMEC 971 588 0 588 60,5 20 OSNOVNA ŠOLA IHAN 1390 763 0 763 54,8 21 SAMOSTAN MALA tOKA 276 189 0 189 684 22 STARA OSNOVNA ŠOIA JARŠE, ŠOLSKA ULICA 993 568 0 568 572 23 CASILSKI DOM SREDNJE JARŠE 530 298 0 298 56,2 24 OSNOVNA ŠOLA KRTINA 680 466 0 466 68,5 25 OSNOVNA ŠOLA PRESERJE 1025 568 0 568 554 26 KULTURNI DOM RADOMLJE 1378 833 0 833 604 27 CASILSKI DOM ROVA 449 279 0 279 62,1 2& DELAVSKI DOM VIR 1473 912 0 912 61,9 29 VRTEC VIR, HUBADOVA ULICA 817 473 0 473 578 30 UPRAVA KOLIČEVO KARTON D. O. O. 594 398 0 398 670 901 PREDČASNO GLASOVANJE 0 161 0 161 0,0 911 VOLITVE PO POŠTI 0 25 t) 25 0,0 Skupni rezultati udeležbe v občini skupno število volivcev z območja občine skupaj glasovalo po imeniku skupaj glasovalo s potrdili skupaj glasovalo procent udeležbe v občini 22489 13645 8 13653 60.71 Rezultati glasovanja za občinski svet skupno v občini GLASOV %GL. Št. IME LISTE »7 0,9% 1 MIHAEL KERČ IN SKUPINA VOLIVCEV 2032 16,3% 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SOCIALDEMOKRATI 358 2,9% 3. DEMOKRATSKA STRANKA StOVENIIE, DEMOKRATI SLOVENIJE, DS 1737 13,9% 4. SIDVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 699 5,6% 5. LISTA OBRTNIKOV-PODJETNIKOV MARIIAN SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV 1544 124% 6. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZDRUŽENA LISTA, ZL 276 2,2% 7 USTA ZA MIR IN PRAVIČNOST FRANC HERLE IN SKUPINA VOLIVCEV 3647 29,3% 8. LIBERALNA DEMOKRACIJA StOVENIJE, LDS 86 0,7% 9. KRŠČANSKO SOCIALNA UNIJA, KRŠČANSKI SOCIALISTI, KSU 127 1,0% KL NAPREISIOVENIJA, NPS 476 3,8% 11. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOIENCEV SLOVENIIE, DESUS 500 4,0% 12 ZELENI StOVENIIE, ZELENI 875 70% 13 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 12464 SKUPAJ Mandati za občinski svet ŠT. MANDATOV ŠT. IME LISTE 0 1. MIHAEL KERČ IN SKUPINA VOLIVCEV 5 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SOCIALDEMOKRATI SLOVENIJE 1 3. DEMOKRATSKA STRANKA StOVENIJE, DEMOKRATI StOVENIIE, DS 5 4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD 2 5. USTA OBRTNIKOV-PODIETNIKOV MARIIAN SMOLNIKAR IN SKUPINA VOUVCEV 4 6. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZDRUŽENA USTA, ZL . 0 7 LISTA ZA MIR IN PRAVIČNOST FRANC HERLE IN SKUPINA VOUVCEV 10 8. UBERALNA DEMOKRAOJA StOVENIJE, LDS 0 9. KRŠČANSKO SOCIALNA UNIIA, KRŠČANSKI SOCIALISTI, KSU 0 10. NAPREI SIOVENIIA, NPS 1 11. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOIENCEV StOVENIJE, DESUS 1 12. ZELENI SIOVENIJE, ZELENI 2 13. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 31 SKUPA) Na podlagi Števila izračunanih mandatov in v skladu s 86. členom Zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija Občine Domžale ugotovila, da so bili v Občinski svet Občine Domžale izvoljeni naslednji kandidati iz naslednjih list: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SOCIALDEMOKRATI SLOVENIJE, SDS 1. dr. Mihael BREJC, roj. 15.11. 1947 stan. Dob, Ul. 7. avgusta 31; 2. Roman KURMANŠEK, roj. 05.02.1951, stan. Gorjusa 2; 3 Martina URBANIJA, roj. 18.01.1959, stan. Rova, Rovska 44; 4. Janez GRMEK, roj. 08.10.1944, stan. Domžale, Savska 31; 5. Janez STIBRIČ roj. 03.06.1967 stan. Rodica, Perkova 12; DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, DEMOKRATI SLOVENIJE, DS 1. lože CUZAK, roj. 16.03.1947 stan. Depala vas 24; SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, SKD l Bogdan OSOLIN, roj. 18.06.1960, stan. Dob, Kajuhova 4; 2. dr. Marko STARBEK, roj. 18.04.1943, stan. Dob, Aškerčeva 11; L Roman LENASSI, roj. 18. 08.1949, stan. ZaborSt, Pot za Bistrico 40; 4. lanez VASLE, ro|. 27 05.1944, stan. Domžale, Gregorčičeva 16; 5. Breda KOKAU-UMBEK, roj. 23.03.1945, stan. Rova, Hrastičje 11; LISTA OBRTNIKOV - PODJETNIKOV MARIJAN SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV 1. Andrei POCJVAVŠEK, roj. 21. K). 1947 stan. Domžale, Ljubljanska 119/a; 2. Zoran POUŠAK, roj. 03.04.1956, stan. Dob, Vegova 12; ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZDRUŽENA LISTA, ZLSD 1. Andreja PCXAČNIK-|ARC, roj. 24.03.1947 stan. Domžale, Prešernova 43; 2. Stanislav ORAŽEM, roj. 01.06.1958, stan. Domžale, Poljska pot 10/b; i. Franci GERBFC, roj. 25.08. 1943, stan. Domžale, Masarvkova 12; 4. Pavel PEVK, roj. 16.06.1952, stan. Domžale, Staretova 6; LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. lože LENIČ, roj. 28.06.1965, stan. Ihan, Lipova 4/a; 2. mag. Milan PIRMAN, roj. 26.09.1966, stan. Podrečje 46'a; 3. Marko VRESK, roj. 03.11.1954, stan. Domžale, Miklošičeva Ve; 4. Simon MAVSAR, roj. 17 12.1968, stan. Nožte, Gostičeva 59; 5. Martin GROŠELJ, roj. 13.11.1965, Preserje pri Radomljah, Kamniška c. 17 6. Pavel CERAR, roj. 29.06.1942, stan. Dob, Gubčeva 14; 7 Toni DRAGAR, roj. 07 05.1961, stan. Ihan, Na Ledinah Va; 8. Anton PRESKAR, roj. 19. Ob. 1950, stan. Domžale, Mačkovci 49; 5. mag. Peter PENGAL, roj. 1701.1946, stan. Dob, Staretova 1; K). SaSa KOS, roj. 02.05.1953, stan. Domžale, Ljubljanska 22; DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. Franc POZNIČ, roj. 09.071935, stan. Domžale, KamriKka 14; ZELENI SLOVENIJE, ZELENI 1. Franc ČERNAGOI, roj. 13.0.3 1959, stan. Domžale, Zupančičeva ulica 4; SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 1. Emilijana SREBOTNJAK, roj. 28.05.1937 Dob, Kidričeva 22; 2. lurij BERLOT roj. 10.03.1960, Domžale, MikkiSičeva 9. Skupni rezultati glasovanja za župana v občini oddanih gl.: 13649 neveljavnih gl.: 322 veljav, gl.: 13327 kandidat štev. % glasov glasov 1. CVETKA ZALOKAR ORAŽEM 9508 71,34% 2. FRANC HERLE 2882 21,63% 3. JOŽE MAjDIČ 282 2,12% 4. JURIJ BERLOT 65.5 4,91% Za županjo Občine Domžale je bila izvoljena: Cveta ZALOKAR ORAŽEM, roj. 15. 04. 1960, stan. Domžale, Poljska pot 10/b. REZULTATI VOLITEV OBČINSKEGA SVETA IN ŽUPANA OBČINE TRZIN V volilne imenike je bilo vpisanih 2449 volivcev, glasovanja se je udeležilo 1650 volivcev. Glasovanje za Občinski svet občine Trzin: 1650 oddanih glasovnic 75 neveljavnih glasovnic 1575 veljavnih glasovnic. Na volitvah so posamezni kandidati prejeli naslednje število glasov: 1. VOLILNA ENOTA Damjan JEMC Emil KUFERŠIN Frančišek BANKO Ivan OREL Valentin KOLENC Franc MOČNIK Andrej SMERAJC Anton IPAVEC Franc MUŠIČ 2. VOLILNA ENOTA Jakob LOŽAR Irena ABE Ivan NOVAK Janez LOGAR Franc GRADIŠAR Smajo FETAH Irena jEVŠENAK Mihael STRMLIAN lože ŠTIH Jožefa KURENT Vilko VOGLAR ČJorazd ZAVRŠNIK 3. VOLILNA ENOTA Mitja PRINČIČ Milica ERČULJ Marta BREGAR-RIŽNAR Marjan TEKAVEC Milan KARČE Greta RADANOVIČ Marija HOJNIK Matej POVŠE Frančišek CUNDER Franc MUŠIČ Silvo HARTER Marko BREGAR Rado FERjAN Branimira ŠEBELA Franc PAVLIC Milan PREŠEREN 4. VOLILNA ENOTA ZdravkoGRGINIČ Brane IAP mag. janež ŽVAB 61 glasov 61 glasov 70 glasov 54 glasov 78 glasov 34 glasov 56 glasov 109 glasov 52 glasov 181 glasov 72 glasov 111 glasov 53 glasov 119 glasov 81 glasov 92 glasov 107 glasov 143 glasov 117 glasov 51 glasov 56 glasov DO glasov 79 glasov 49 glasov 87 glasov 115 glasov 70 glasov 110 glasov 61 glasov 21 glasov 104 glasov 65 glasov 29 glasov 62 glasov 106 glasov 92 glasov 51 glasov 75 glasov 94 glasov 47 glasov Sonja MAJER Silvester BATIS Dubravka PORENTA Jože KAJFEŽ lurij MARKO-ČERČEK Florjan GABROVŠEK Olga NARED Martin OŠTRBENK Lilijana SMREKAR Anton PERŠAK Franc REITER 92 glasov 86 glasov 98 glasov 51 glasov 63 glasov 17 glasov 64 glasov 55 glasov 110 glasov 201 glas 51 glasov Izvoljeni so bili: 1. volilna enota 1. Anton IPAVEC, roj. 22. 11. 1934, stan. Trzin, Jemčeva ulica 43/b; Slovenski krščanski demokrati, SKD 2. Valentin KOLENC, roj. 02. 01. 1950, stan. Trzin, Jemčeva ulica 12; Združena lista socialnih demokratov, Združena lista, ZLSD 2. volilna enota 1. Jakob LOŽAR, roj. 21.071941, stan. Trzin, Mengeška cesta 15; Slovenski krščanski demokrati, SKD 2. Jože ŠTIH, roj. 0.3.04.1952, stan. Trzin, Habatova ulica 8; Liberalna demokracija Slovenije, LDS 3. Franc GRADIŠAR, roj. 03. 12. 1942, stan. Trzin, Mengeška cesta 5; Slovenski krščanski demokrati, SKD 3. volilna enota 1. Milan KARČE, roj. 02. 03. 1948, stan. Trzin, Prešernova ulica 3; Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije, DS 2. Marija EHOJNIK, roj. 09.11.19.50, stan. Trzin, Reboljeva ulica 28; Združena lista socialnih demokratov, Združena lista, ZLSD 3. Branimira ŠEBELA, roj. 21. 12. 1951, stan. Trzin, Mlakarjeva ulica 50; Liberalna demokracija Slovenije, LDS 4. volilna enota 1. Anton PERŠAK, roj. 02. 01. 1947 stan. Trzin, Kidričeva ulica 63; Demokralska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije, DS 2. Lijana SMREKAR, roj. 08. 01. 1945, stan. Trzin, BerganTova ulica 22; Združena lista socialnih demokratov Slovenije, Združena lista, ZLSD 3. Dubravka PORENTA, roj. 19.01.1959, stan. Trzin, Kidričeva ulica 70; Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije, DS Skupni rezultati glasovanja za župana v občini oddanih gl.: 1650 neveljavnih gl.: 52 veljav, gl.: 1598 kandidat št. glasov % glasov 1. JANEZ ABE 167 1045% 2. ANTON PERŠAK 1001 6,64"/,, 3. MARJAN TEKAVEC430 26,91% Za župana je bil i/ovljen: Anton PERŠAK, roj. 02. 01.1947, stanuje Trzin, Kidričeva ulica 63. Občinski volilni komisiji občin Domžale in Trzin Iskrena hvala za pomoč pri izvedbi lokalnih volitev 1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem volilnim odborom in volilnim komisijam krajevnih skupnosti, vsem, ki ste odstopili prostore, kakor tudi vsem, ki sle kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi lokalnih volitev 1998. Vaše odgovorno in prizadevno delo ter pomoč so prispevali, da smo volitve članov občinskih svetov ter županov v občinah Domžale in Trzin, pa tudi volitve članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Domžale, dobro i/peljali. Hvala vam in naj bo leto 1999 posebej za vse vas srečno, zdravo in uspešno! V imenu vseh članov obeh volilnih komsij: PETER PRIMOŽIČ, predsednik Občinske volilne komisije občine Domžale BISERKA ČIČEROV, predsednica C)bčinske volilne komisije občine Trzin VERA VOJSKA, tajnica obeh komisij Nova vodstva krajevnih skupnosti _v občini Domžale_ Na podlagi zapisnikov volilnih odborov v posameznih krajevnih skupnostih ter zapisnikov o predčasnih volitvah in volitvah po pošti so volilne komisije v krajevnih skupnostih izdelale POROČILA o izidu glasovanja za izvolitev posameznega sveta krajevne skupnosti. Povzemamo tiste dele POROČIL, v katerih volilne komisije ugotavljajo, kdo vse je bil izvoljen v svete krajevnih skupnosti: KRAJEVNA SKUPNOST DOB 1. volilna enota: 1. Ciril Zupane, roj. 04.071946, Dob, Ul, 7 avgusta 24 2. Pavel Cerar, roj. 29.06.1942, Dob, Ckjbčeva ulica 14 3. Franc Gotar, roj. 03.05.1935, Dob, Tavčarjeva ulica 1 2. volilna enota: 1. Franc Zavrl, roj. 27 01.1950, Dob, Vodnikova ulica 20 2. Emilijana SreLx>tnjak, roj. 28. 05. 1937 Dob, Kidričeva ulica 22 3. Dušan Jutršek, roj. 28.10.1952, Dob, Ulica Mirana Jarca 4a 3. volilna enota: 1. Janez Gaberšek, roj. 04.05.1947 ČeSenik 7 2. Janez Orehek, roj. 20.01.1947 furnše 32 4. volilna enota: 1. Polonca Ravnikar, roj. 0702.1951, Sveta Trojica 8 KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ-PŠATA 1. Janez Kopač, roj. 28.05.1949, Dragomelj 110 2. Jože Rozman, roj. 12.02.1959, Pšata 41 3. Roman Lazar, roj. 23.10.1963, Dragomelj 5 4. mag. Ivan Grčar, roj. 15.01.1963, Dragomelj 112 5. Vincencij Setnikar, roj. 04.07 1948, Dragomelj 26 6. Dragomir Hafner, roj. 15.02.1955, Pšata 74 7 Janez Mivšek, roj. 09.03.1968, Pšata 6 KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC-NOŽICE 1. volilna enota: 1. Janko Repnik, roj. 18. 08. 1953, Homec, Bolkova ulica 60a 2. Marjan Loboda, roj. 15.08.1969, Homec, Bolkova ulica 24 2. volilna enota: 1. Alojz Rogina, roj. 03.06.1931, Homec, IV. ulica 3 2. Janez Pogačar, roj. 09.11.1940, Homec, IV. ulica 1 3. Alojz Rode, roj. 01.08.1962, Homec, VIII. ulica 12 3. volilna enota: 1. Martin Crasič, roj. 05. 10. 1954, Nožice, Cjostičeva ulica 39a 2. Štefan Černivec, roj. 27 01.1961, Nožice, Gostičeva ulica 20 4. volilna enota: 1. Janez Hrovat, roj. 0.3.11.1946, Nožice, Pionirska ulica 21 2. Anton Pavlic, roj. 31. 01.1947 Nožice, Pionirska ulica 1 KRAJEVNA SKUPNOST IHAN 1. volilna enota: 1. Janez Hribar, roj. 25.06.1939, Brdo 15 2. Stanislav Cerar, roj. 26.11.1941, Dobovlje 1 2. volilna enota: 1. Boštjan Slovnik, roj. 19. 01. 1968, Ihan, Breznikova ulica 56 2. Aleš Lenček, roj. 17 071968, Ihan, Breznikov.! ulici 81 3. Franc Doki, roj. 15.12.1952, Ihan, Igriška cesta 10 3. volilna enota: 1. Boštjan Lekan, roj. 20.01.1966, Prelog, Drinova ulica 1 2. Janez Cevec, roj. 14.09.1960, Prelog, Bistriška cesta 7 3. Jane/Gregorič, roj. 12. 02. 1955, Prolog, PreloSka cesta ', 4. volilna enota: 1. Fanika Corar-Pance, roj. 28.06.1942, Bišče 24 2. Janez Kokalj, roj. 21.04.1959, Mala Loka 11 5. volilna enota: 1. Stanislav Nahtigal, roj. 20.01.1940, Ihan, Selo pri Ihanu 11 KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA 1. volilna enota: 1. Aloj/ij Skok, roj. 18,05, 1948, Rodica, Jarčeva ulica 6 2. Marjan Žagar, roj. 14.07 1947 Rodica, Pe-trovčeva ulica 29 3. Mag. Vlasta Jenčič, roj. 13.06.1953, Rodi-ca, Perkova ulica 5 2. volilna enota: 1. Marjan Ručigaj, roj. 13. 08.1937 Sr. Jarše, Mlinska cesta 7 2. Janez Pire, roj. 15.12.1945, Rodica, Slomškova ulica 23a t. Emil Breznik, roj. 2702. I943, Sp. larSe, |ai ška cesta 7 3. volilna enota: 1. Jožica Herle, roj. 17 03.1952, Sr. Jarše, Vol-fova ulica 3 2. Marjan Zupan, roj. 14.08. 1953, /g. J.ušc, Brigadirska ulica 4 3. Anton Košenina, roj. 07 10.1952, Zg. Jarše, (iregorčiceva ulica 9 KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA 1. volilna enota: 1. Mavrii ij (.rošelj, roj.05.09.1951, Krtina 25 a 2. Egidij Capuder, roj. 26.071959, Krtina 55 3. Jani'/ l'irn.il, roj. 08. II. 1947 Krtina 89 2. volilna enota: 1. Stane Osolnik, roj. 06.09. 1968, Krtina 32 3. volilna enota: 1. Marjan Jančar, roj. 05,10.19.50, Studenec 14 2. Janez Avsec, roj. 26.119; 1969, Sluđena: 7 4. volilna enota: 1. Franc Orehek, roj. 03.06.19.56, Račni vrh 12 5. volilna enota: 1. Vinko Kcpcc, roj. 26.05.1951, Zalog pod Sv. Trojico 5 2. Branko Baloh, roj. 22.06.1960, KokoSnje 10a KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE 1. Alojz Popelar, roj. 28. 06.1946, Preserje, Levstikova ulica 6 2. Silva Hacin, roj. 31.12.1948, Preserje, Kamniška cesta 47 3. Janko Zupan, roj. 05. 12. 1964, Preserje, VaSka pot 16 4. Janez Breceljnik, roj. 27071949, Preserje, Pelechova ulica 3a 5. Jožef Česnik, roj. 24.11.1936, Preserje, Pelechova ulica 74 6. Stanislava Kač, roj. 25. 04. 1941, Preserje, Kamniška cesta 37 7 Janez Hribar, 26.01.1963, Preserje, Kamniška cesta 27 KRAIEVNA SKUPNOST RADOMLJE 1. Lidija Ambrož Marčun, roj. 29. 11. 1964, Radomlje, Prešernova ulica 12 2. Janez Cerar, roj. 21.03.1939, Hudo štev. 3.3 1. Metod Marčun, roj. 04.05.1961, Radomlje, Prešernova ulica 37 4. Igor Jeretina, roj. 31. 03.197.5, Radomlje, Triglavska ulica 3 5. RuSa Zupančič, roj. 25.02.1964, Radomlje, Pod hrirx>m 1 6. Marjan Kralj, roj. 23.03.1968, Radomlje, Prešernova ulica 20 7 Albina Kosmač, roj. 12.12.1944, Hudo 38 KRAJEVNA SKUPNOST ROVA 1. Aleš Rode, roj. 19.071971, Rova, Rovska cesta 8 2. Milan Šinkovec, roj. 11. 09. 1947 Rova, Rovska cesta 50 3. Ladislav Potočnik, roj. 29.05.1961, Zago-rica pri Rov.ih 6 1.1 rani: Bolta, roj. 25. 05.1942, Rova, Na klancu 9 5. Andrej Vollmajer, roj. 04.04.1968, Kolo-vec 1 6. Lojze Rems, roj. 20.06.1960, Zagorica pri Rovah 2 7. Edvard Rems, roj. 07 09.1937 Žičc 8 KRAIEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA VIR 1. volilna enota: 1. Alojzij Pirnat, roj. 19.06.19.36, Vir, Borova ulica 13 2. Milan Juhant, roj. 24.04.1939, Vir, Zoisova ulica 6 3. Franc Milan Pevec, roj. 12. 08. 1934, Vir, Zoisova ulica 39 2. volilna enota: 1. Bojan Vodlan, roj. 09.08.1953, Vir, Osojna ulica 2 2. Peter Pavlic, roj. 14.01.1952, Vir, Osojna ulica 10 .3. Janez Novak, roj. 12.12.19.34, Vir, Jurčičeva ulica 18 3. volilna enota: 1. Andrej Jereb, roj. 07 01.1967 Količevo 23 2. Viktor Mav, roj. 02.10.1951, Vir, Zrinjske-ga ulica 4 4. volilna enota: 1. mag. Milan Pirman, roj. 26.09.1966, Podre 'i ji ■ 46/. i 2. Janez Razboršek, roj. 30.10.1958, Vir, Ko liska Lilic ,i l,i 3. Peter Gerčar, roj. 19.02.1954, Vir, Čufar-jeva ulica 14 KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA 1. volilna enota: 1. Peter Pavli, roj. 10.0719.54, Domžale, Savska cesta 30 ,'. lanez His, roj. 13:08,1941, Domžale, Savska cesta 32 3. Alojzij Janžekovič, 16.01.1941,1 torhžale, Ulica Simona Jenka 10 2. volilna enota: 1. Veronika Banko, roj. 04.01.1945, Domžale, Aškerčeva ulica 1 2. Vido Kokalj, roj. 06. 01. 1953, Domžale, Aškerčeva ulica 40 a 3. Janez Bizjak, roj. 26. 09. 1963, Domžale, Brejčeva ulici 28 3. volilna enota: 1. Roman Kos, roj. 17 07 19.55, Domžale, študij......k,l lesi.i 12 2. Janez Banko, roj. 04. 04. 1957 Domžale, Študijanska cesta 2a I. Kari Narobe, roj. 19. 09. 1944, Domžale, študjanska cesta 89 KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKA ŠI.ANDRA 1. Stanislav Habe, roj. 16.10.1920, Domža-le, Zupani ieev.i ulica 1 2. Jernej Lenič, roj. 09.071921, Domžale, Ulica Ivana Pengova 5 3. Pavel Pevec, roj, 16. 06, 1952, Domžale, Staretova ulici 6 4. mag. Jožica Polanc, roj. 06. 02. 1950, Za lx>ršt, Šumberška cesta 32 5. Roman Flerin, roj. 18.09, 1971,1 )om/ale, Staretova ulica 3 6. Martina Loncnar, roj. 11.09. 1948, ZaborSt, Pot za Bistrico 36 7 Kristina Brodnik, roj. 11.02.1969, Domžale, Miklošičeva ulici li KRAJEVNA SKUPNOST VENCI JA PERKA 1. Ludvik Flerin, roj. 31.05.1934, Domžale, I jubljanska cesta 42 2. Janez Ulčar, roj. 30. 05. 1961, Domžale, PreSernova cesta 37 3. Janez Novljan, roj. 09.10.1927 Domžale, Stobovska ulica 18 4. Alma Novljan, roj. 15.02.1956, Domžale, Obrtniška ulica 1 5. Anton Pavlin, roj. 20.01.1938,1 )omžale, Na Zavrteli 12 6. Ivan Tavčar, roj. 2.3. 10. 1945, Domžale, Stobovska ulica 13 a 7 Anton Dime, roj. 05.01.1948, Depala vas 66 V. V. Domžale /IQ ^5 - PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE 50 let uspešnega dela na vseh področjih !(>. novembra 1'l'llt je minilo natančno petdeset let, odkar so planinci iz Domžal in okolice ustanovili svoje PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE. To obletnico so obeležili s celoletnimi aktivnostmi, končali pa s slovesno akademijo s pestrim kulturnim programom in številnimi gosti v Kulturnem domu Franca Kemika v Domžalah, kjer sta jim spregovorila tudi g. Andrej Brvar, predsednik Planinske zveze Slovenije, in ga. C vela Zalokar Ora-žem, Županja Občine Domžale. Kot je v svojem govoru povedal g. Peter Primožič', predsednik Planinskega društva I )om/alo, mi bili do lega datuma planin« i iz I )omžal in okolice vključeni predvsem v Planinsko društvo Kamnik, ustanovitev sanxisloj-neg,i društva pa je pred njih postavljala števil ne obveznosti, saj vsako skupno človeško delovanje zavisi predvsem od ideje in ljudi, ki jo uresničujejo, Ideja o planinstvu ima med Slovenci Že več kot stoletno t radie ijo. Z OSvobo-ditvijo izpod fašizma in nacizma ter zmago N( )V pa je med ljudmi nastalo gibanje in vre nje, ki je |x>s|xSevalo društveno delovanje na Številnih podrufiiK In prav tako stanje duha fe neposredno prispevalo k ustanovitvi domžalskega planinskega društva, Domžale so bile namreč tedaj nov regijski (enter, središče industrijskega bazena, ki se je naglo razvijalo v gosfxxlarskem, prosvetnem, kulturnem, društvenem in političnem |x>gledu. Prosvetni delavci so bili najpomembnejši nosilci delovanja planinskega društva Domžale, ki je v petih de-setletjih svojega uspešnega dela doseglo šle vilne usfK'he in ime o odličnem delu društva |X)neslo ne le po Sloveniji, temveč tudi po celem svetu. Številne interesne dejavnosti Izlelništvo, varstvo narave, alpinizem, gradnja doma, skrb za poti in oznake na njih, predvsem pa skrb za organizirano delovanje mladih so področji, ki so se v društvu obliko vala v samostojne odseke ali odbore, katerih ck'javnost je |x »vezova I, usklajeval in vodil up ravni odbor. Vsak od članov je v teh odsekih lahko našel področje svojega intenzivnega delovanja, ga krepil s svojimi idejami, dejanji in predlogi, vsi skupaj pa so oblikovali trdne temelje društva, ki |x» številčnosti in akcijah spada v sam vrh naših društev. Alpinistični odsek Ta odsek združuje tiste člane, ki iščejo posebna doživetja v zahtevnem in izpostavljenem delovanju v naših in tujih gorah - na naravnih in umetnih stenah. V alpinizmu so iz skromnih dosežkov, ki so obetali veliko že v začetku, alpinisti dosegli vse. Preplezali so domače gore v najtežjih smereh poleti in pozimi, hkrati pa se z odpravami, kot so v Pamir, na (irenland, v Zl )A, v I limalajo, v Patagonijo in drugod, uvrstili v sam svetovni vrh, kjer ne lx) nikoli pozabljen vrhunski alpinist lanez |eglič-|ohan. Društvo je sledilo tudi prostemu plezanju in v zadnjih desetih letih zgradilo kar dva objekta, s katerima so med prvimi v Sloveniji. Domžalski dom na Mali planini Pogumni in odločni predhodniki sedanjih članov društva so se odločili postaviti svoj Med številnimi gosti je Planinskemu društvu Domžale ob njihovem zlatem jubileju čestital tudi g. Andrej Brvar, predsednik Planinske zveze Slovenije, (slika levo) Svečano akademijo so s svojim nastopom popestrili tudi mladi folkloristi, (slika desno) Županja Cveta Zalokar Oražem je g. Petru Primožiču, predsedniku PD Domžale, čestitala in izročila »denarno« priznanje, saj so planinci za prizadevno delo ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE prejeli že ob občinskem prazniku. Gospod Metod Orešek je prejel priznanje za prizadevno delo pri obnovi Domžalskega doma na Mali planini iz rok g. Boruta Peršolja. Foto: V. Majhenič dom na Mali planini. V začetku pđtdBJCtlh let so postaviti tovorno žičnico in začeli z gradnjo velikega planinskega cfe>ma. Oskrbovanje tega doma, zagotavljanje rednega obratovanja in vzdrževanje je zahtevalo orl številnih članov še nadaljnje prostovoljno delo, skrb in odkrekanja. Domžalski dom so v zadnjih desetih letih |X)sodobili in razširili, večino dela so opravili s prostovoljnim delom, tako da je dom danes eden najbolje oskrbovanih v Sloveniji. S številno udeležbo na tradit lonalnem dnevu domžalskeih gornic in gornikov zadnjo nedeljo v avgustu pa planinci vedno znova potrjujejo, da radi prihajajo v svoj planinski dom. Odnos do narave Vzgojno delo na področju odnosa do narave je imelo v Planinskem društvu Domžale vselej pomembno mesto. V društvu pa Še posebno skrb namenjajo vzgoji mladih, ki znajo skrtx't i za okolje in s[x Plujejo naravo. Z varstvom narave je povezano tudi delo markac i-stov, ki so nadelali in obnovili, vrsto poti in oznak. Njihovo delovanje obsega vzhodnt.del Kamniško Savinjskih Alp, vex" kot 70 kilometrov le| jo urejenih in označenih planinskih fx>-ti pa ne kaže le na njihovo prizadevno delo, temveč omogoča varno pot v gore vsem planincem. Delo z mladimi 1 Vlo z mladimi ima v društvu dolgo in obsežno tradicijo, številni mentorji in vodniki tesne j sodelujejo s šolami, organizirajo planinske sole, tečaje, |x>lx)de, izlete, tekmovanja, talx>-re in druge oblike, na katerih poteka pisano in zanimivo vzgojno delo. Rezultat več desetletnih prizadevanj so Številne nagrade in dobre uvrstitve v tekmovanju MI.ADINA IN U )Kr, katerega [xibudnik so bili domžalski planine i In je tudi (X) njihovi zaslugi |x »slalo vseslovensko gibanje in tekmovanje, mladinski odsek Pl) Domžale pa Spada med na|lx>ljše v Sloveniji. Iskrene čestitke! Veliko lepih in |x>hvalnih besed so za de-lo društva našli tudi številni gostje, ki so se udeležili slovesnosti, ob zlatem jubileju pa so I x »delili in prejeli tudi vrsto priznanj, saj so želeli ob 50-letnic i fxx'astiti delo vseh rodov - od začetka do danes. Podeljena so bila številna priznanja Planinske zveze Slovenije in Planin- skega društva ITomžale, od prejemnikov pa omenimo le najpomembnejše: zlati častni znak Planinske zveze Slovenije sta prejela g, Milan lazbec in g. Leon Štifatr, zlato plaketo Planinskega društva Domžale pa so prejeli: g. Vinko Cedilnik, g. Borut Peršolja, g. Franc i Vesel, g. Silvo Karo, g. Peter Primožič in Občina Domžale. Planinsko društvo pa je ob svojem zlatem jubileju Že pomladi prejeto tudi najvišje olx*insko priznanje ZLATO Pl AKETC) ()BČINE DOMŽALE. Predsednik PD Domžale g. Peter Primožič je v zvezi s priznanji dejal, da lx»do vsi, ki so priznanja prejeli, le-ta sprejeli s zavestjo, cia so vsa j x Klel jena z Zeljo zahvaliti se vsem za njihovo delo in prispevek. Stari Oki so poznali izrek, da je življenje' treba plačati z delom. »In vi ste ga plačali z delom v Planinskem društvu Domžale in za Planinsko društvo Domžale - HVAIA VAM«, je poduaril g. Primožič. Zlati jubilej Planinskega društva Domžale je praznik vseh general ij domžalskih planincev in njihovih prijateljev, saj rojeva bogate MCDMe v obliki številnih planirxvev, tekmo-valnih in organizacijskih uspehov, predvsem pa v vzgoji številnih mladih, ki lxxk> znali iskati Vame |x>ti v naše planirx' in gore ter vselej poskrlx'ti, da lx> naša narava k-pa in čista. Številnim čestitkam se pridružuje tudi ure-dništvo SLAMNIKA! V VO)SKA Obiskal nas je sveti Miklavž Vsako leto 6. decembra praznujemo god sv. Miklavža - Nikolaja, škofa, ki je zaradi svoje dobrote zaslovel po vsem svetu. V njegov spomin nas ne predvečer njegovega goda obišče sv. Miklavž. To je še posebej vesel praznik za otroke, kajti sv. Miklavž nikoli ne pride praznih rok. V spremstvu angelov obišče pridne otroke in jih obdari. Običajno se mu pridružijo tudi parkeljni, ki lovijo poredne otroke. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Stanovalci Kolodvorske Smo proti božičnemu _sejmu_ V Domžalskih novicah šl. 22 smo iz intervjuja z g. (ene Ijem, direktorjem in lastnikom RADIA HIT Domžale, izvedeli, da se lx> v Kolodvorski ulici organiziral lx)žični sejem in silvestrovanje. Stanovalci Kolodvorske ulice temu najostreje nasprotujemo in odklanjamo kraj priredil ve! ZAKAJ? Prepričani smo, da ni občana in prebivalca bližnjih krajev, ki ne bi poznal te ulice in njene prezasićene frekvenlnosti. Odveč je tudi razlagati, kaj vse preživljamo v delovnih dneh, ko z lastnim avtomobilom ne moreš niti do lastne hiše, da o hrupu, umazaniji in objestnem uničevanju privatne lastnine niti no govorimo. Vse to prenašamo v upanju, da bo kmalu sledila mirnejša nedelja in včasih celo večdnevni praznik za oddih. Kolodvorska ulica je bila in je še vedno stanovanjska ulica. Pri vsem tem pa se najdejo ljudje, ki so nas pripravljeni oropati še tega skromnega in kratkotrajnega miru, zaradi lastne promocije. Vsekakor ti isti pozabljajo, da smo tudi mi, občani Domžal, pravnomočni volilci in davkoplačevalci. Ali je kdo od organizatorjev lako si rokogruden, da bi se mirno strinjal, ko bi se vse to odvijalo v njihovi ulici in pred njihovimi vrati? Mislimo, da se g. Cencelj s tem ne bi strinjal. Njegovega letošnjega jesenskega sejmar-jenja ob spremljavi gr< >itk ivite glasi x > smo imeli več kot dovolj. Spoštovana ga. županja Cveta ()ražem, prosimo vas, da z vašim položajnim vplivom in osebno razsodnostjo pretehtate naš primer in nam omogočite mirne praznike STANOVALCI KOLODVORSKE UL. RS. 5.12.98 že priCeR / napeljevanjem Žic in danes 9. 12. nadaljujejo / dolom Ne porabite na Članek i/ IVIA 8. 12. 98 manj prometna in od stanovanj bof odtUjeni Kobdv. ulici I7ASEHNE MŠE l/CJIDA NISO IDMEMRNE) Zimsko čiščenje cest in pločnikov ) je ob devetih c nežiti, so kamniš munaki ob desetih že posipali cesto s posoljenim [Kaskom, žal pa samo do vhoda v Arboretum. Ker je meja med kamniško in domžalsko občino sto metrov niže proti jugu, je tisti del ceste ostal ne|x>sut in naslednje jutro nesplužen. Medtem ko je bila naslednji dan glavna Cesta Ljubijana-Mariboi očišćena, pa ceste severno od nje tega niso bile deležne. Vse je bilo po 17 do 20 centimetrov zapadlega snega le prevoženo, posledica pa so bili po štirje poglobljeni pasovi in naslednji dan je bilo Že vse dodobra zamrznjeno. Če si se na cesti od Vira proti Koli-čevemu v avtu srečal s širokim tovornjakom, se ni bilo nič kaj prijetno srečati na 20 centimetrov presledka. Ceste in pločnike čistiti potem, ko vse skupaj zmrzne, pa povzroči trikrat toliko dela. Medtem ko so imeli Kamničani že naslednji dan prazno, čisto in suho cesto, pa smo Domžalčani ob vsaki odjugi z avtomobili s ceste odnašali brozgo na dvorišča in v garaže. Mogoče bo na to temo še kdo kaj napisal, na primer, kako in kaj se pozimi dogaja s pločniki. Zaradi neočiščene ceste pa se je zgodila tudi prometna nesreča. FRANCE CERAR Polna dvorana komunalnega centra v Domžalah, v kateri že od leta 1991 vsako leto praznujemo miklavze-van|e, je upanje, da je (Jobrota del naše biti. Nad tisoč predšolskih otrok s starši je z veseljem pozdravilo Miklavža, ki jih je nagovoril s sporočilom, da naj ljudi vodita skozi življenje dobrota in ljubezen. Otroci naj spoštujejo svoje starše, starši pa naj v ljubezni in potrpežljivosti vzgajajo otroke. Zastrašujoči parkeljni so vabili poredne otroke v pekel, češ da i>o jim podobni, angeli pa so s svojim lepim petjem ustvarili podobo raja. Miklavže-vanje so pripravili Kulturno društvo Miran )arc in Župnijska Ka-ritas Domžale a finančno pomočjo Občine Domžale, ki smo jo prejeli na javnem natečaju za sofinanciranje božičnih in novoletnih prireditev. Ob tej priliki v imenu župnijske Ka-ritas Domžale voščimo vsem blagoslovljene božične praznike in vse dobro v letu 1999. dr. MARIJA BIZJAK-SCHVVAR-ZBARTL, tajnica ŽKD SLAMNIK STR. 21 Seznam nagrad za novoletno križanko Uredniitvo bo med izžrebane reševalce današnje NOVOLETNE KRIŽANKE, ki morajo pravilno rešeno križanko poslati do 10. januarja 1999 na naslov UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK, I Jom/ale, Ljubljanska 69,1230 DOMŽALE, s pripisom NOVOLETNA KRIŽANKA, razdelilo naslednje nagrade: 1.-3 nakup izdelkov v vrednosti 6.000 SIT HALLO BINGO, Domžale, Kopališka 1 nakup izdelkov v vrednosti 3.000 SIT - HALLO BINGO, Domžale, Kopališka 1 20 litrov motornega olja - PlZEM SERVIS, Mala loka S., 6., 7, 8., darilni bon v vrednosti M.0fX) Sn" - NAPREDEK, d. d. NAPREDKOVA torta - NAPREDEK, d. d. DOMŽALE NAPRLDKOVA potica - NAPRLDEK, d. d. DOMŽALE NAPREDKOVA potica - NAPREDEK, d. d. DOMŽALE Maso v II. klubska 12. Ijeli tessarol- HEUOSUE \ST Domžak iN IANIA IX) OKUKA ŠKC kompl 17 LAti IARŠE 22. Inosti i.(XX) SIT - SEDIAK KOKAIJ, s. p. MoravCe Inosti 3.000 SIT - MANUFAK1 URA VANDA Mora e osebi KMETIJA PRI MEŽNARIEVIH, SV MIKIA\ 25. FRIZERSTVO - IRENA POGACAR, SENTVIE) 33 27. BISTRO FURMAN - MALICA 2X 28. RCU - GOSTINSKA STORITEV V VRED. 1500,00 SIT 29. RCU - GOSTINSKA STORITEV V VRED. 1500,00 SIT 30. TRGO-UUESLIANA - BON ZA 3.000,00 SIT 31. -41. Ol TA SLAMNIK VSEM, KI SO PRISPEVALI NAGRADE, SE UREDNIŠTVO NAJLEPŠE ZAHVALJUJE, BRALC EM SLAMNIKA PA ŽELI VELIKO SREČE PRI ŽREBANJU! STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor objavlja RAZPIS za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa sta dve stanovanji, ki jih z.a uresničevanje nalog na stanovanjskem področju želi odkupiti Stanovanjski sklad Občine Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Zaželena so manjša staru>va-nja - od /K) do 5.5 m' (garsonjere, enosobna, enoinpolsobna in dvosobna); stanovanja so lahko tudi starejša in brez centralnega ogrevanja. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca • podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja • ponudbeno ceno in način plačila • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) • rok izročitve praznega stanovanja Ponudbe pošljite do 28. 12. 1998 na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska c. 69, 12*0 DOM ŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu se bo poleg ponudbene cene upošteval tudi rok izročitve praznega stanovanja. Ponudniki bodo o odločitvah o nakupu obveščeni. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na tel. številkah: 713-686 in 722-022. GRAFOLOCOV KOTIČEK Zmanipulirana, zaslepljena, lahkoverna občanka Pisateljic a pisma, ki se je podpisala z zgornjim naslovom odkriva svojo netaktnost. Že na prvi pogled je mogoče ugotovili, da je to tipično ženska pisava, ki se je opredelila že v samem naslovu. V navalu tx>sa in ogorčenja je prijela za kemični svinčnik in začela bruhali ogenj povsod okrog sebe. Besede, ki jih je pisateljica spravila na papir se pravzaprav ne skladajo s pisavo kakršno imam preri seboj. Pisava izraža močno vase zagledano osel xi, ki je obtežena z Hamk-tovim komple ksom (»Biti ali ne biti"). (žseha, se rada zadržuje v ozadju, vendar ji to ixe us|»v.i. Ko ji stvari pridejo do roki. to pokaže z i/razi kot so: »ni uspelo" in [xxTkrepi z absolutno gotovostjo: »Mor-' da boste kdaj le sposobni dojeti, da primit ivizem ne vali sadov«. Striktno vodoravne vrstice odražajo osebo s pesimistično naravnanostjo in čustveno hladnostjo. Da gre za hladno in vzvišeno osebo lahko razberem iz nagiba pisave, ki je strogo pokončen, tak- šnega nagiba ne vidiš pogosto. S posebno težavo pa sem se srečal pri hitrosti pisave, ki odraža enakomerni ritem, ki je značilen za razmišljujoče ljudi. To kratko obvestita odraža nenaden izbruh jeze in ogorčenja Mnrjgo kupa za nič. ŠTEFAN ROZMAN dušni >st I in 'kija mišljenje, ki iosI. Oseki si 11 /hmnik 7^ j* Lukovica Pogovor s staro-novim županom Občine Lukovica Anastazijem Živkom Burjo Za nami so štiri leta, ki ste jih preživeli kot župan Občine Lukovica. Kako bi strnili svoje županovanje? Če se ozrem nazaj in pogledam, kako smo začeli, potem menim, da smo lahko ponosni, ker nam je uspelo postaviti Občino Lukovica na sorazmerno solidno podlago, saj smo začeli praktično iz nič. Kot prvo: usposobili smo občinsko stavbo za primerno delovanje občinske uprave, pridobili smo ljudi, ki so imeli dovolj zaupanja in poguma, da bo občina zaživela, da so sprejeli službo. Kajti od viška sedemnajstih ljudi na Občini Domžale je bila smo ena delavka pripravljena prevzeti soodgovornost za delovanje občine. Po štirih letih z vso odgovornostjo lahko trdim, da smo s skromnimi sredstvi pravilno začeli delovati na vseh področjih, za katere je odgovorna občina. Zavedam se, da je veliko problemov, ki se pojavljajo sproti, zato se vsake Štiri leta na volitvah volivci odločajo, komu bodo zaupali svoj glas in tako izvolili ljudi, ki te probleme uspešno rešujejo. Poudariti moram tudi to, da je občina plačala vse investicije, prav tako po štiriletnem delovanju ne pušča nobenih neplačanih kreditov. V novem mandatu boste občino popeljali v novo tisočletje. Kaj si obetate od prihodnjega županovanja? Od prihodnjega županovanja si obetam: trdo deb in nadaljevanje vsega tistega, česar nam prej ni uspeta dokončati. Zavedam se, da ne bomo dokončali vsega, kajti na veliko področjih smo mnogo zamudili in te ga se pač ne da nadoknaditi v teh kratkih štirih letih. S tem ne rečem, da bomo prenašali zamujeno še naprej, kajti zavedam se, da moramo čimprej nadomestiti zamujeno. Za to pa nismo odgovorni Zupan ali občinski svet, temveč vsi občani. To pomeni, da je potrebno več dogovarjanja, da s skupnimi močmi premagamo zaostalost. Vem, da je volja ljudi zelo velika, zato je stvar občine oz. občinskega sveta, da to voljo čimbolj izkoristi v smislu, da z najbolj neznatnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, napravi obljubljena dela in tako upraviči zaupanje ljudi. Če upravičimo zaupanje ljudi, ki nam že zaupajo, bomo dosegli zaupanje vseh. Na področju infrastrukture bi morale biti vse zadeve, ki se tičejo te tematike, rešene. Prvo, kar nas čaka v letu 1999, je izgradnja otroškega vrtca, za kar pa je prrvi pogoj primerna lokacija. V tem mandatu je potrebno pripraviti vse, da bo čimbolj nemoteno stekel pouk v novi, devetletni šoli. To pomeni, da moramo »usposobiti« centralno osnovno šolo na Brdu z obema podružnicama v Krašnji in Blagovici, za kar menim, da bi ni(xali za tako velik projekt uvesti samoprispevek, saj je njegova teža okoli 250 mio SIT. Izobraževanje otrok je bistvenega pomena za občino oz. nasploh, kajti z izobrazbo laže dosegamo medsebojno dogovarjanje, ki je osnovni pogoj za gospodarsko rast vasi, kraja nasploh. Seveda pa največ dela pričakujem na področju izgradnje avtoceste, ki naj bi bila po predvidevanjih končana ob koncu mandata. V okviru programa izgradnje AC imamo načrtovanih oz. dogovorjenih več investicij, ki so bistvenega pomena na nadaljnji gospodarski razvoj naše občine. Seveda ne smemo pozabiti osnovne gradnje manjših obrtnih con, kar bo v prihodnje pripomoglo k večji razvitosti teh krajev. Mislim, da bi z osnovno infrastrukturo na podeželju oz. hribovskih vaseh imeli ljudje možnost obstoja na svojih kmetijah, hkrati pa je to ustrezna možnost za razvoj kmečkega turizma z bogato domačo ponudbo. Ne pozabljamo (kar se tudi opazi) na kulturne in zgodovinske spomenike, za katere zgledno skrbimo, jih obnavljamo s pomočjo občanov in države. Zaželeno je, da Lukovica kot občinsko središče dobi posodobljeno kulturno dvorano, kar smo poizkušali uresničiti že v prejšnjem mandatu. Izdelani so že projekti za preureditev dvorane, to pa bo neuresničeno zaradi nezadostne podpore Ministrstva za kulturo glede na splošno pomanjkanje finančnih sredstev. Kako pojasnjujete zaupanje ljudi, ki so se za vas in vašo stranko odločili tudi tokrat? Menim, da so se ljudje odločili za nas predvsem zaradi izvedenih del, saj dokazujejo, da tisto, kar govorimo (obljubjamo) tudi izpeljemo. To je bil poglavitni razlog, da smo kot župan in stranka dosegli še boljše rezultate kot pri prvih volitvah. Poudarjam, da za mojo kandidaturo ni stal noben pred- Spoštovani občani' Rad bi se vam zahvalil za izkazano zaupanje, ki sem ga bil deležen na zadnjih volitvah. Prav tako sem hvaležen vsem tistim, ki ste mi čc-stitali k ponovni izvolitvi za župana pisno, osebno ali po telefonu. Prepričan sem, da bom upravičil vaše zaupanje. VaS iupan Anastazij Živko Burja sednik, ne minister, niti poslanec. Za mojo kandidaturo so stala dela, ki smo jih, poudarjam, s skupnimi močmi uresničili. Župan izvršuje sklepe občinskega sveta, če so svetu predstavljeni problemi pravilno, se lahko tudi svetniki pravilno odločijo. V občini se pojavlja problem razvitosti in nerazvitosti posameznih delov občine, kar jx)vzroča določena nezadovoljstva |x>sa-meznih krajev in posameznikov. Upam, da bomo ta neskladja čimprej uspešno rešili, saj so vsi županski kandidati v predvolilnem boju obljubili, da se bodo trudili za usklajene odnose med kraji in občino. Vesel sem, da je ta pripravljenost obojestranska. Menim, da se moramo truditi za to, da bi bib čim več ljudi zadovoljnih z delovanjem občine. Ali se je po vašem mnenju »samostojnost« Občine Lukovica izkazala za upravičeno? Dokazi štiriletnega mandata so, da Občina Lukovica normalno deluje, četudi s skromnimi sredstvi, ki pa so vseeno večja, kot so bila v okviru bivše občine. Dokazi za to so vidni na vseh področjih, za največji dokaz pa imam pravilno odločitev o ustav-novitvi režijskega obrata v okviru občine. Režijski obrat moramo opremiti z nujno potrebno mehanizacijo kakor tudi s primernimi delavci. Povsod je pomembno pravilno gospodarjenje, pa naj bo to v občinski upravi ali v režijskem obratu. S tem nočem reči, da se ne da še bolje gospodariti. V vašem mandatu se bo po predvidevanjih zaključila gradnja avtoceste. Kakšna so vaša pričakovanja? Pričakovanja v zvezi z izgradnjo avtoceste so optimistična in hkrati pesimistična. Optimistična so za tiste navedbe o gradnji, ki so potrjene v državni Uredbi o gradnji AC, za pesimistične pa imam tiste zahteve, ki so jih podali krajani na drugih področjih in so bili pogoj za potrditev trase skozi našo občino. Za občino tudi ni spodbudno, da ni uspela z odpravo vseh črnih točk na magistralni cesti M-K), kar je bil prav tako pogoj za pogovore o trasi AC. S tem se resno obračam na vse odgovorne, ki so krivi za to, da se ta dela še ne izvajajo. Ste bili zadovoljni z delovanjem starega občinskega sveta in kaj pričakujete od novega? Z delovanjem starega občinskega sveta sem bil sorazmerno zadovoljen, svetniki, menim, so vedno obravnavali vsako zadevo strokovno in ne politično. To je pripo- moglo k ustvarjanju koristnih pobud na sejah. V lem duhu so bile izglasovane posamezne pomembne odločitve, kar je bistvenega pomena za razvoj lokalne skupnosti. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem odborom in komisijam, vključno s Komisijo za spremljanje in pripravo gradnje AC, saj so pripomogli k normalnemu delovanju obfi-ne. Menim, da je pravilno to, da damo prednosti predvsem gospodarskim vprašanjem in medsebojnim odnosom, ne pa tistim, ki nas delijo. Kako boste nadaljevali začeto delo, ki ste si ga zadali v zadnjih štirih letih z novim občinskim svetom? Najprej se mora sestati novi občinski svet, ki ga po novem zakonu vodi župan. Imenovati je potrebno na novo izvoljene odbore in komisije, ki so ključnega pomena za izvajanje programa občinskega dela. Nadaljevali bomo na vseh področjih, kjer so že začeti projekti: * • nujna je izgradnja vodovoda za vas Čeplje, kar je še prav posebej povezano z dogovarjanjem o sofinanciranju s krajani. Ot)čina je pripravila za vodovod že vse potrebne projekte. Želel bi, da spodbudimo ljudi, da se projekt čimprej izpelje, kajti to je v njihovo dobro pa tudi občina bi imela velik problem črtan iz dolgega seznama. • Tu ne bi našteval izgradnje vodovodov, kot je Veliki letnik in še drugi, kajti na vseh projektih vodovodov iščemo možnosti za finančno konstrukcijo, da bi bili čimprej udejanjeni. • Na področju cest menim, da do konca mojega mandata ne bi smela biti nobena vas ali zaselek brez asfaltne prevleke. • Končujemo projekt telefonije, v katerega smo skupno investirali 440 mio SIT, tO se pravi v vsako hišo v občini telefonski priključek. Ta projekt smo finančno izpeljali s skupnimi močmi krajanov Občine Lukovica, DARSa in Telekoma. • V okviru ekologije je Občina Lukovica pristopila k skupnemu programu CERO. To je program gorenjskih občin, v katerega je bila že pri ustanovitvi vključena tudi naša občina. Podpisali smo pogodbo za izgradnjo projekta zažigalnice odpadkov. To je prvi projekt v državi in je uspel s pravilnim dogovarjanjem gorenjskih občin oz. njihovih županov, Ministrstva za okolje in prostor ter Evropske unije. Projekt skupno financirajo občine, država in Evropska unija. • Veliko je še gos[X>darskih programov (projektov), recimo izgradnja čistilne naprave s kolektorjem, izgradnja novega glavnega vodovodnega omrežja ter mnogi drugi, ki so finančno bazirani na izgradnjo AC. ' Kako gledate na katastrofalno stanje, ki ga je povzročilo zadnje hudo deževje? Koliko sredstev vam je že uspelo zbrati? Katastrofa, ki jo je povzročilo neurje s poplavami in plazovi v septembru in novembru, je našim občanom prizadejala veliko škode na vseh področjih:, podružnična šola v Blagovici, poškodovane so občinske in lokalne ceste, poljske in gozdne poti, da ne omenjam škode na kmetijskih površinah. Štab za civilno zaščito, ki je bil oblikovan v okviru Občine Lukovica, je poprijel za delo takoj in deloval pravilno, kar je razvidno tudi iz pohval M( )RSa, Uprave za obrambo RS in MOPa, Sektorja trajnih sanacij. Škoda znaša za več ol>činskih proračunov, zato je bila ustanovljena Komisija za (Xjpis in njeno ocenitev. V ta namen smo vključili okoli dvanajst strokovnjakov z navodili MOP in uradnega cenika. Sklicana je bila tudi izredna seja občinskega sveta, na kateri so se svetniki seznanili s to katastrofo, svet je določil, da se za povzročeno skorio nameni 10 mio SIT za nujno sanacijo nekaterih objektov in dovoznih cest v posamezna naselja oz. vasi. V zvezi z velikimi finančnimi težavami so svetniki sklenili, da se v ta namen odpovedujejo vsem še neizplačanim sejninam, kar znese še dodatna 2 mio SIT. Od države pričakujemo pomoč za nujno sanacijo objektov, cest, hudournikov in za odstranjevanje zemeljskih plazov. V imenu bralcev Slamnika bi se vam zahvalila, da ste si vzeli čas za pogovor, in vam čestitala k ponovni izvolitvi za župana. V vašem prihodnjem mandatu vam želim, da bi dokončali (uresničili) vse začete in planirane projekte z optimizmom, ki je tako zelo značilen za vas. Z županom sem se pogovarjala MONIKA DOMITROVIĆ Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo članarino pobirali za leto 1999 na običajnem mestu in obenem vpisovali nove člane. 10. I 1999 Lukovica od 8. do 10. ure (pisarna DU) 10. I 1999 Prevoje od 10. do 12. ure (KS Prevoje) 17. 1. 1999 Blagovica od 9. do 11. ure (gostilna Žohar) 17. I 1999 Krašnja od 11. do 12. ure (OŠ Krašnja) Uradne ure bomo imeli vsak četrtek od 15. do 17. ure. OBČINA LUKOVICA vabi na PROSLAVO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI ki bo v soboto, 19. decembra 1998, ob 19. url V KULTURNEM DOMU LUKOVICA Bralci lukovških strani! Kmalu bomo sklenili staro leto, prihaja novo, še ne vemo kakšno. Ob tej priložnosti bi se vam rada zahvalila za potrpljenje, ki ste ga imeli z menoj, za aktualne prispevke, ki sem jih prejemala od vas, brez vas lukovških strani ne bi bilo. V pričakovanju, da bodo naše strani bogate tudi v novem letu, vam želim miren božič, pričakan v krogu družine, ter nadvse uspešno zadnje leto v tem tisočletju. UREDNICA MONIKA DOMITROVIČ Novembrska ujma na območju Črnega grabna Še ne tri tedne po obilnem deževju v drugi polovici oktobra se je na območju Črnega graba razbesnelo novo neurje, tokrat z bistveno večjimi posledicami. Moč narave na eni in šibkost človeka na drugi strani se je pokazala v obsežnih poplavljenih predelih oh potoku Radomlja ter številnih plazovih in usadih, ki so zasuli in poškodovali nekatere lokalne ceste in javne poti, vodovodne cevi ter stanovanjske in gospodarske objekte. Tako je večjo škodo utrpela podružnična osnovna šola |anka Kersnika v Blagovici, kjer je hudournik Zlatenščica poplavil dvorišče, kletne prostore, kurilnico in šolsko igrišče. Med najbolj prizadetimi objekti je tudi stanovanjska hiša v Priles-ju 4, last Zore Franca, ki je zaradi plazu delno podrta, tako da ne izpolnjuje osnovnih bivalnih pogojev. Drugi objekti v hribovitem svetu so ogroženi zaradi nadaljnjega plazenja tal. Za takojšnjo pomoč so bili še isti večer, ko |e divjala ujma, aktivirani člani < ivilne zaščite, nekoliko kasneje pa še enota za tehnično reševanje. K hitrejšemu reševanju so s svojim delom pripomogli tudi krajani. Prvo evidentiranje in ocena škode na cestni in komunalni infrastrukturi ter najbolj prizadetih in ogroženih objektih je bilo izvedeno že v prvih dneh po neurju, poročilo pa dvakrat posredovano na ministrstvo za okolje in prostor - sektor trajnih sanacij. Vso ostalo škodo na stanovanjskih, gospodarskih stavbah in kmetijskih površinah pa so občani prijavili sami - skupaj preko 200 prijav. Z namenom, da se vsa škoda na območju občine pregleda in oceni, je žuj)an imenoval posebno komisijo, zaradi velikega obsega poškodb pa tudi tri podkomisije za delo na terenu. Ker je občinski proračun skromen, je bilo ocenjevanje organizirano v okviru občinske uprave, kar je bil, glede na količino nastale škode in težavnosti terena (pretežno hribovito območje), precejšen zalogaj /,i maloštevilno ekipo. Delo podkomisij je bilo oteženo zaradi izredno kratkega roka, v katerem so morale evidentirati in oceniti vso škotk), prijavljeno s strani občanov. Ocenjevanje se je izvajalo v skladu z navodili ministrstva za okolje in prostor. Ocenjene vrednosti in ugotovitve so bile vpisane v obrazce posamezno in skupne zbirne obrazce. Večje plazove, ki šc vedno predstavljajo nevarnost zaradi svoje nadaljnje aktivnosti ter najbolj poškodovane stanovanjske in gos|x>-darske objekte, so si ogledali uradni cenilci, ki so podali stroške san.u jje. Po vnosu zbranih podatkov v končni zbirnik škode je bila ugotovljena skupna ocena škode za območje občine. Največ: škode je utrpela kmetijska dejavnost, in sicer v višini okoli 158 milijonov SIT, sledi cestna infrastruktura s 84 milijoni SIT. Skupna ocena na področju vseh dejavnosti znaša skoraj 400 milijonov SIT. Znesku je potrebno prišteti še 547 milijonov SIT za sanacijo škrxle v vtxlnem gospodarstvu (hudrxirniki). Vsi zbrani [xxlatki so bili posredovani ministrstvu za okolje in prostor. Poleg pregledovanja in ocenjevanja škode so hkrati potekale aktivnosti na področju od- javljanja jx)sledir neurja. Na lokalnem cestnem omrežju je bila izvedena nujna začasna sanacija, s katero se je zagotovila prevoznost cest. /a dokončno normalizar ijo razmer na test,ili bodo potrebna Se dodatna dela in sredstva. V najnujnejšem obsegu so bile od pravljene poSkodbe na vodovodnih ceveh, medtem ko zaradi obratovanja še ni sanira na čistilna naprava v Lukovici. Zii zaščito objektov in resi |)red nadaljnjimi [X)Skodbami so bila izvedena najnujnejša (minimalna) dela na sanaciji plazov, vendar so le-ti Se vedno aktivni in kot taki močno Og roZajo objekte. Na kmetijskih površinah so bila Opravljena nujna dela, katerih nosilci so večinoma občani sami (dohodne poti, gozd, polje). 1're voznost gozdnih in [X)ljskih poti je še vedno kritična na delih z usadi, plazovi in naplavinami. Nekatere kritične poškodbe v Črnem grabnu si je ogledala tudi komisija ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za ob- i.....I »o, od katerih pričakujemo sredstva za nadaljevanje začele san. k ije. Oddelek za komunalo Izgradnja v občini telefonije Lukovica V teh dneh je podjetje Telekom začelo na območju Al C Trojane priključevati prve telefonske priključke naročnikom, ki so poravnali obveznosti do občine glede sofinanciranja telefonskega omrežja. To območje je zadnji del naloge na področju izgradnje telefonije, ki je bila določena v |xvem letu (1995) delovanja nove občine Lukovica. Z dokončno ureditvijo telefonije v Črnem grabnu bodo izpolnjene vse dane obljube in pogodbe ne obveznosti Telekoma in občine do občanov. Zaradi višje sile, to je neugodnih vremenskih razmer, kot sta deževje in sneg, dela na izgradnji telefonije ni bib mogoče izvesti v krajšem roku, za kar se v imenu Telekoma in okine o|>-roščamo naročnikom. Okani, ki z občino še niste podpisali pogodbo o sofinanciranju telefon skega omrežja, lahko to storite takoj, da vas k možno še v tem [jaketu izključiti na telefonsko omrežje. Projekt izgradnje telefonije na območju ok čine Lukovica k) s trojanskimi priključki zaključen, s tem pa lxi izpolnjena, /a nekatere še v letu 1995 nemogoča, želja |X> telefonu. Telefonsko omrežje jo sodobno, priključeno IHU1IN1 CISTA Spoštovane volivke In volivci! Skupaj z vami smo dosegli ponovno izvolitev Milana Drčarja za svetnika v občini Lukovica Zahvaljujemo se vam za izkazano podporo in zaupanje. Občinski odbor ZLSD Lukovica MIlan Drčar, predsednik Lepo se zalival ju jemo ob letošnjih volitvah vsem ljudem občine Lukovica, ki so nam zaupali. Hkrati pa želimo vsem prebivalcem občine Lukovica vesele božične praznike in vse najlepše in najboljše v novem letu 1999 OO SKD Lukovica na tri digitalne avtomatske centrale. Tek'fonski priključek je lahko jirirtabil vsakokan, tudi na) kij oddaljene hiše niso bile i/v/ete. Torej več desetletij stare želje ljudi so se uresničile 7. nastankom nove lokalne skupnosti. Tudi pogosto izražen stavek »Telekomu ni verjeti«, sedaj ne drži več. Še v začetku leta 1995 smo bili po številu priključkov na l(X) prebivalcev med zadnjimi v Sloveniji, danes pa smo na samem vrhu. / razvito telefonijo smo pridobili neomejeno možnost |>ridobivanja informacij in podatkov ter možnost gospodarskega razvoja okine, telefonija omogoča prenos podatkov po vsem svetu, tako da je informacijski razvoj krajev neoviran. Občanom se zahvaljujem za njihovo |xilr-|X'žljivosl v času gradnje. Ojiravičujem seza vse nerodnosti in nepredvidene napake, ki so bile storjene z moje strani ali s strani občinske uprave. Vsem želim lene praznike in srečno novo leto I'**)*) ter jirodvsom veliko prijaznih bflped f>rj telefonskih razgovorih. Komisije za koordiniranje aktivnosti pri izgradnji telefonskega omrežja Predsednik Tomaž CERAR SLS Vsem, ki ste mi zaupali svoj glas, vsem, ki ste me sprejeli, kakor tudi Turističnemu društvu Gradišče, se najlepše zahvaljujem. Hkrati vam želim lepe praznike. SLS Lukovica in Janez Hrovat SDS Spoštovani občani Občine Lukovica! Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na lokalnih volitvah zaupali svoj glas. S pomočjo vašega zaupanj.) bomo zavzeto delali v 01x":inskem svetu, v raznih komisijah; podpirali bomo izpeljavo projektov v korist vseh občanov naše Občine Lukovica. Zdrave in vesele božične praznike voščimo lukovškim občanom, posebno vsem šolarjem, študentom, bolnim, ostarelim, kmetom, delavcem, obrtnikom, brezposelnim, društvom, klubom, simpatizerjem in članom SDS. Obilo miru in sreče v družinskem krogu, veselo praznovanje in odlično Novo leto 1999 vam želimo. Hvala in srečno! OO SDS Lukovica ! t l/7l'»-3(>0 delovni čas: od 8"'do 20"' IV" do 201" sreda H"" do 12'" sobota Lahko pa tudi pokličete. Irena Pogačar Nudim: trajne: volumen plus kisle spiralne klasične barvanje: prameni na folijo večstopenjsko barvanje Tudi v ČRNEM GKABNU sledimo modnim smernicam1. Občina Lukovica opozarja vse občane, ki so po pošti prejeli »Poziv za napoved površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča«, da jo oddajo do 30. 12. 1998 na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, p. p. 26, 1225 Lukovica. (Informacije na tel. 735-087, ga Suhadolc). Občina Lukovica Lovci iz II) Lukovica želijo vsem bralcem miren božič ter zdravo novo leto 1999. Lukovskl lovci Lukovica Tudi šola v Blagovici je bila poplavljena V sredo, 4. 11. 1998, je ob 22. uri hudourniški potok Zlatenščica prestopil in žalil šolsko dvorišče ter kurilnico, klet, hodnik, arhiv, stopnišče, garderobo in zaklonišče - cca 560 m2 - celotna kletna površina. Voda je (k) stropa zalila vse imenovane prostore in nanosila ogromne količine mulja, zemlje in smeti. V kurilnici so bile uničene črpalke, avlomatika. Okolica šole in šolsko igrišče sta bila v višini od 30-50 cm prekrita z muljem in drugimi nanosi. Uničen je tudi del ograje okoli šolskega igrišča neposredno ob potoku Zlalensčic .i. Že pred 22. uro so člani PGD Blagovica pričeli z zaščitnimi ukrepi - preprečevanje vdora vode v šolo. Po prvem valu so začeli gasilci črpati vodo iz kurilnice (cca BO cm vode). Po približno 30 minutah črpanja je drugi val izničil vsa njihova prizadevanja in na|x>lnil kurilnico, prebil vrata na stopnišče, poplavil klet, garderobo, arhiv in zaklonišče. Okolici je bila okrog in okrog v višini 70 cm preplavljena od 23. do 5. ure zjutraj, ko so gasilci lahko ponovno začeli s črpanjem in hkratnim čiščenjem dostopa do šole z vso razpoložljivo gasilsko, reševalno in gradbeno mehanizacijo. Očiščevalna dela so trajala nepretrgano ves dan do 17 ure (24 ljudi). Posledice poplave si je v naslednjih dneh ogledal Zupan Občine Lukovica, g. Anastazij Živko Burja. Na Zeljo krajanov, Občine Lukovica in šole |. Kersniki, se je 6.11.1998 na šoli oglasila tudi predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport, gospa Vida Koren-Mlačnik. Skupaj so si ogledali posledice |x>plave na šoli. Poudarili so nujno potrebo po prick>bitvi strokovnega mnenja o vzrokih ponavljajočih se poplav, predlagali drugačno videnje rešitve problema. Zaradi opravil usposabljanja za normalno delo šole je v dneh, od 9. do 11.11., pouk za naše učence potekal v opoldanskem turnusu na centralni šoli. t Ičenc i so bili zadovoljni s spremembo. Obiskali so šolsko knjižnico, telovadili v pravi telovadnic i, se vozili v šolo s kombije-tu in avtobusom. Hudourniški potok Zlatenščica je drl po šolskem dvorišču in z muljem napolnil kletne prostore v šoli. Kljub temu smo bili v četrtek, 12. novembra, veseli, da smo zopet v svojih učilnicah. Vsem gasilcem GD Blagovica in Trojane, članom CZ, prostovoljcem, ki so nam pomagali z delom ali stroji, Občini Lukovica za razumevanje in učinkovito podporo, KS Blagovica, gospe Zdenki Pengal in vsem kolegicam na centralni šoli, članom PD Blagovica in predvsem našemu hišniku, gospodu Marjanu Veselu, za nesebično pomoč, izredno voljo in vztrajnost, se iskreno zahvaljujemo za pomoč: pri delu in moralno podporo. Brez vas nam ne bi tako hitro uspelo. Kako so učenci doživeli in videli naravno nesrečo, preberite v sosednjih sestavkih. GIZELA KOSMATIN Garderoba in arhiv neposredno po izčrpanju vode. Naravna nesreča V četrtek zjutraj me je zbudila budilka. Hitro sem vstal se umil in obk-kel. Čakal sem na kombi, ko so nas po telefonu iz šole obvestili, da ne ix> pouka. Ponoči je voda zaradi obilnih padavin narasla in poplavila del Blagovice. Tudi naša šola je bila poplavljena. Ati se je odločil, da lxj pomagal pri odpravljanju posledic Najprej je s traktorjem s ceste splužil pesek, drva in blato, ki ga je nanesla voda. Tako je bila cesta prevozna. V šoli so se trudili, da bi očistili garderobo in kurilnico. Bili sta zaliti z vodo in blatom. Nisem si predstavljal, da voda lahko naredi kaj takega. O tem sem se prepričal, ko sem,gledal televizijski dnevnik. Tudi drugod po Sloveniji so imeli podobne težave. Odneslo jim je ceste in mostove. Plazovi so ogrožali hiše in gospodarska poslopja. Narasla voda je poplavila ceste, polja in hiše. To je bila res ogromna naravna nesreča. Ker je potrebno veliko dela, časa in denarja, da bodo posledice poplave v šoli odpravljene?, so nam organizirali pc> uk na Brdu. Učenci vseeno upamo, da lx)rno lahko kmalu sedeli v svojih klopeh. MIT|A RESNIK Na Brdu Na Brdo smo šli, ker ie v Blage ivic i poplavilo šolo. laz sem bila žalostna, ko sem zvedela za to nesrečo. Iz Blagovice smo se odpeljali z avtobusom. Med potjo smo videli še veliko plazov. Ko smo prišli na Brdo, nas je sprejela pomcxj~ii-ca ravnateljica. Peljala nas je v šolo in nam razkazala prostore, ki jih bomo uporabljali. Preoblekli smo se in šli v razrede. Ogledali smo si učilnico in pričeli s poukom. Po dveh šolskih urah učenja smo imeli malico. Šli smo v jedilnico in prinesli malico v razred. Imeli smo še matematiko in spoznavanje družbe. Za spoznavanjem družbe smo šli v naravo. Obisk ministra Gabra V petek, 21. novembra, nas je nepričakovano obiskal minister za šolstvo in šport gospod Slavko Gaber. V spremstvu gospe Stane Stopar in ravnateljice Zdenke Pengal si je ogledal kfetne prostore šole, se pozanimal o vzrokih poplave, se pomenil z gospodom Francorn Barličem o lokaciiji šole ter prisotne opozoril na pomen ugotovitev strokovnih služb, ki delajo na problematiki PŠ Blagovica. Na kratko si je ogledal še učilnico gosrx' Marije Arh, neformalno poklepetal z učiteljicami in z učenko tretjega razreda, Ano AvM'\, ki ga je pozdravila v imenu vseh učencev naše šole ter mu v spomin izročila izvcxj šolskega glasila Švedrin pofxx1 po gozdovih Črnega grabna. GlZELA KOSMATIN Gospod minister v že očiščenih kletnih prostorih. Ogledali smo si gozd, mlako, kapelko in grad. Ob koncu pouka smo se odpravili nazaj proti Blagovici. Tu smo počakali na kombi, ki nas je odpeljal domov v Vosce. Tako sem preživela drugačen šolski dan na Brdu. IANJA POGAČAR, 4 r. Na OŠ Brdo Prvi dan, ko sem prišla na OŠ Brdo, sem se počutila zelo čudno. To pa zato, ker je vse drugače. Brdska šola je veliko večja kot naša, ima več razredov, obiskuje jo več otrok, je tudi več učiteljic in učiteljev in še veliko stvari. Sedaj sem se je pa že kar navadila. TAN|A SMRKOLJ, 4. r TD GRADIŠČE se zahvaljuje vsem sponzorjem in obiskovalcem »Turističnega srečanja '98« hkrati vam želimo srečno in uspeSno Novo leto ter nasvidenje v GradiSču na srečanju v letu '99. IZ KS ZLATO POLJE Ponovilo se je leto 1980... Zlatopoljske vasi in druge kraje v Občini Lukovica je v nedeljo, 18. 10. 1998 proti večeru, s popoldanskimi »pripravami« okoli 18. ure zajelo pravo neurje, ki ga ne pomnimo vse od leta 1980. Takrat je bilo podobno ob dnevu mrtvih, torej prvega novembra. Tudi takrat kot letos propusti niso zmogli pogoltniti vse vode, saj jo je narava v obliki močnega neurja namenila še enkrat več. Zato voda proti dolini utira svojo pot, kjer se ji ponudi. Najbolj je to vidno na hribovitih makadamskih cestah in poteh, kjer voda naredi nepopravljivo škodo. Po cestišču odnaša pesek in podlago. Slika na terenu je žalostna, toda posledice je treba odpraviti. Najlx>lj prizadeti občani le s težavo to zmore (ji >. I, i krat pokličejo na pomex": svojo Občl-no, torej Občino Lukovica, in vodjo Oddelka za komunalo, g. Tomaža ( e-rarja. Ta je imel v ponedeljek, 19. 10. 1998, toliko dela kot ne>1x>n drug prebivalec naše občine. Nenehno so pe- li telefoni, še sreča, da jih imamo; prosili so ga za ogled različnih krajev. Seveda so prosili za pomoč, ter za hitro sanacijo razdrtih makadamskih cest in odstranitev zemeljskih plazov pa zaščito ceste pred odtrganjem tudi pod asfaltno podlago, n. pr. Podgora pri Zlatem polju. Glavni na občini Lukovica za to področje g. Tomaž Cerar, je takoj obljubil in danes tudi storil, kar je v njegovi moči. Verjamem, da bo vso stvar saniral kar najboljše. Danes se povsod na področju Občine Lukovica jasno vidijo sadovi dela »našega vodje« z občine Lukovica. Ne smemo pa pozabiti na starega in novega župana g. Živka A. Burjo, ki prisluhne prav vsem v stiski. Mi si pa iskreno želimo, da takšne ujme z neurjem ne bi bilo nikoli več. Na koncu tega članka bi se pa rad vprašal: Kaj to Domeni? Ali je to opozorilo narave, da smo premalo »pridni« in človeški! Morda res?! Do kon-ca tega tisočletja ni več daleč. VINKO JERAS Asfalt tudi v zlatopoljskih vaseh V KS Zlato polje se lahko pohvalimo z veliko ustvarjalnostjo in pridobitvami v obdobju, kar delujemo pod okriljem nove matične občine Lukovica. V zadnjih dveh letih smo z veliko vnemo in zagnanostjo delali na raznih področjih v infrastrukturi. Se pred le-li je bilo v naših vaseh le osem tel. priključkov, sedaj pa pokriva novo sodobno telefonsko omrežje vse zlatopoljske vasi in tako omogoča krajanom hitro povezavo z dolino. Ker so imeli nekateri zaselki nenehne težave s pitno vodo, saj je le te velikokrat primanjkovalo, smo se lotili velikega projekta napeljave vortavoda. Krajani smo čutili tudi potrebo po organiziranem odvozu smeti, saj se je v zadnjem obdobju pojavljalo vse več divjih odlagališč, s tem pa se je začelo tudi v teh zaselkih onesnaževati še dokaj čisto naravno okolje. Tudi tej nam je uspelo, tako da imamo danes urejen redni odvoz smeti. V letu 19% smo zgradili le|x> igrišče. V letošnjem letu pa smo se lotili nujne posodobitve nekaterih cest v vaseh. Pred dnevi pa smo položili asfaltno prevleko na odsekih Preserje, Obrše, Trnovče in Brezovica. Slovesne otvoritve asfaltnih cest so se poleg krajanov udeležili tudi predstavniki Olx*ino Lukovica, s katerimi je KS vseskozi zgledno sodelovala. G. županu Anastaziju Živku je bilo v časi, da je prestrigel trak in tako slovesno odprl cesto. Z nekaj besedami je nagovoril navzoče, povedal je, da je bil razvoj v tem kraju res zavidljiv, da so bili do- Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže No, da se Prešeren ni motil in da to drži še danes, so pred kratkim občutili na svoji koži tisti, ki se v Lukovici trudijo, da bi poezija vendarle zaživela med nami. Vendarle pa se odnos do poezijo in kulture v širšem pomenu besede od Prešernovih časov ck> danes ni kaj pri da spremenil. Mnogi najbrž sploh ne veste, da smo bili nedavno v Lukovici priča pri jelnemu, kulturnemu dogodku ob se vedno trajajočem spominjanju na Kersnikovo 100-letnico smrti. K slabi reklami so seveda pripomogla skromna finančna sredstva, ki smo jih bili deležni od Občine I ukovic a in se ji za podporo vseeno zahvaljujemo. 23. in 24. oktobra je KUD janko KERSNIK priredil literarni večer Kersnikove poezije z naslovom PESMI. Mladi recilatorji in recitatorke so ob glasbeni spremljavi in pod režijskim vodstvom g. Danijela Potočana pripravili res prijeten večer, na katerega bi bil ponosen tudi Naš janko, kakor so ga nekoč spoštljivo klicali naši predniki. Žal je pesniškim sporočilom Kersnikove pexvijo prisluhnilo le malošte-vilčno občinstvo. Posebno smo pogrešali predstavnike javnega življenja, ki se že od nekdaj redko udeležujejo kulturnih ck>-godkov v domačem kraju, vendar smo glede na predvolilni čas pričako vali številnejši obisk. Profesor Koc ij.in, predavatelj slovenske književnosti na Pedagoški fakulteti, je bil navdušen, |x »grešili pa je ljudi, ki se |X>klicno srečujejo s slovensko književnostjo. Dejal je, da se je prav veselil kramljanja s svojimi bivšimi študentkami iz teh krajev. Koga pa \ predvolilnem »golažu« zanima kultura? Še najmanj kandkJa le z.t mesto župana-nje. Izpuščajo priložnosti za brezplačno propagiranje. Ne bi bilo slalx>, če bi naši lokalni veljaki vzeli v roke Kersnikov roman Agitator in se vsaj iz njega kaj naučili, če jim že do njegove poezije ni. NA SVIDENIE OB NASLEDNIEM KULTURNEM DOGODKU!!! Člani KUD Janko Kersnik sežki ustvarjeni z občinsko pomočjo in z velikim delom krajanov. Udeležencem otvoritve je spregovoril tudi predsednik KS Zlato polje, g. Roman Kkipčič. Nanizal je delovne uspehe krajanov v zadnjih letih in se jim zahvalil za ustrvarjalnost in vloženo delo. Posebno zahvalo je namenil županu Občine Lukovica za veliko podporo in pomoč. K vsemu temu pa je vc 'liki i delo Op ravil in prispeval svoj levji delež g. Tomaž Cerar, saj je bil vseskozi koordi nator in vodja vseh izvedenih del. Prav tako se je zahvalil navzočemu svetniku g. Janezu Bernotu za nenehno podporo zlatopoljskim krajanom. Predsednik je v svojem govoru tudi povedal, da trenutno poteka obnova kapele; v bodoče bo služila namenu mrliških vežic.. Ob koncu se je zahvalil vsem za Slovesno otvoritev ceste so navzoči pozdravili z velikim aplavzom. udeležbo pri odprtju novih cest ter jih povabil v prostore KS na klepet in zakusko, katero smo pripravili v ta namen; članom sveta KS pa za plodno delo v njihovem preteklem mandatu. Povabilu na otvoritev se je z rahlo za- mudo zaradi delovnih obveznosti odzval tudi minister za kmetijstvo, g. Ciril Smrkolj, ter se z veseljem za krajši čas zadržal v prijetnem pogovoru s krajani. K. S. ZLATO POLJE 10 let Pa se sliš' od Sv. Vida zvon... Mešani pevski zbor Šentviški zvon se že 10. leto odmevno sliši v domači občini; njegov zven pa odmeva tudi na številnih gostovanjih po državi, na pevskih taborih in revijah ter na nepogrešljivih samostojnih koncertih. Njegova ubrana čuteča pesem je že nekajkrat Prišel je tihi, blagi čas... MePz Šentviški zvon pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca tudi letos VABI na koncerte božičnih pesmi: - v cerkvi v Mengšu v nedeljo, 27 12.1998, ob 19 uri - v cerkvi na Križu pri Komendi v torek, 29.12.1998, ob 19. uri - v cerkvi v Šentvidu pri Lukovici v soboto, 2.1.1999, ob 18. uri v cerkvi v Ribnici v nedeljo, 3. 1. 1999, ob 11. uri - v kapelici na Viru v petek, 8.1. 1999 ob 18.45 - v slovenski cerkvi na Dunaju v nedeljo, 10. 1. 1999, ob 10.30 PRIDITE IN PRISLUHNITE VEČNIM NAPEVOM! polepšala sivino vsakdanjika v domovih upokojencev in bolnikov v Kliničnem centru. Z božičnimi koncerti, ki predstavljajo te naš železni repertoar, pa prinašamo moč večnih melodij v tihi zimski čas pričakovanj, v slovenske cerkve in cerkvice. Med letošnjimi prazniki bo naša Sveta noč zvenela na Dunaju, v slovenski cerkvi. Izdana kaseta in zgoščenka božičnih pesmi pa pomeni vrh dosedanjega ustvarjanja. Z ustanovitvijo v letu 1989 smo potrdili zavedanje samega sebe, svoja hotenja po lastnem kulturnem delovanju in izražanju ter potrebo po žlahtnem druženju kakršno prinaša samo pesem. Začetno taktirko je zastavila ga. Metka Novak, od leta 1993 pa vodi zbor g. Karel Leskovec s svojo izjemno pedagoško predanostjo vzgoji pevcev, da postopoma zmorejo posegati po zahtevnejših skladbah. S svojo osebnostjo pa zna vzpostaviti prijateljske odnose med pevci. Tako se naš pevski program širi s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, umetninami črnske duhov ne glasbe in evropsko sakralno glasbo. Ob praznični obletnici se iskreno zahvaljujemo vsem pokroviteljem, (Občini Lukovica, CJŠ Janka Kersnika za brezplačno uporabo prostorov. Prisrčna hvala zborovodju in mentorju g. Leskovcu, prvi predsednici zbora ga. Jani Strehar za vzorno urejeno dokumentacijo in sedanjemu neumornemu predsedniku g. Darku Stupici. Hvala vsem sodelavcem pri izvedbi nastopov, še posebej g. Krtu in g. Pla-hutniku za glasbeno spremljavo. In seveda vsem zvestim poslušalcem, ljubiteljem petja. MOJCA S. »Pa se sliš' od Sv. Vida zvon ...« p* 10 DECEMBER GRUDEN /lamnik Poročilo o izidu glasovanja za izvolitev župana Občine Lukovica 22. novembra 1998 Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč za volitve Zupana Občine Lukovica, ki so bile 22. novembra 1998, je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na seji dne 27. 11. 1998 ugotovila: 1. Glasovanja za izvolitev Zupana Občine Lukovica 22. novembra 1998 se ie udeležilo 2530 volivcev. 2. Oddanih je bib 2528 (na volišču št. 20.03 - Zadružni dom Lukovica je glaso vab skupaj 683 volivcev, oddanih pa je bilo 681 glasovnic). 3. Veljavnih je bilo 2443 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bib 85. 4. Na volitvah 22. novembra 1998 so posamezni kandidati prejeli naslednje število glasov: Stanislava STOPAR 680 glasov Milan DRČAR 89 glasov Franc CERAR 240 glasov Anastazij Živko BUR)A 1228 glasov lanez HROVAT 206 glasov Občinska volilna komisija je skladno z dobčbami 107 dena ZLV ugotovila, da je za župana izvoljen kandidat ANASTAZI) ŽIVKO BURJA, roj. 11. 2. 1931, stan. Krašnja 39, Lukovica pri Domžalah. Občinska volilna komisija iz zapisnikov volilnih odliorov ni ugotovila nepravilnosti. Člani občinske volilne komisije niso imeli pripomb na delo volilnih odborov oziroma na ugotovljeni izid glasovanja. Sestavni del tega poročila je zapisnik o delu Občinske volilne komisije Občine Lukovica pri ugotavljanju končnega uradnega izida glasovanja na volitvah župana Občine Lukovica 22. novembra 1998 in računalniški izpisi. Poročilo o volitvah župana Žrebana št. PRIIMEK IME Datum rojstva % glasov 4 Burja Anastazij živko 1V02/TO1 1,228 575.27 1 Stopar Stanislava 11/11/1943 680 2783 3 Gerar Franc 15/04/1955 240 9.82 5 Hrovat lanez 13/05/1939 206 843 2 Drčar Milan 28/06/1949 89 3.64 Skupaj: 2443 99.99 Poročilo o izidu glasovanja za izvolitev občinskega sveta občine Lukovica 22. novembra 1998 Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z voliš«' za volitve članov občinskega sveta Občine Lukovica, ki so bile 22. novembra 1998 in na podlagi zapisnika o delu Občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev občinskega sveta Občine Lukovica, je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na seji dne 27 novembra 1998 ugotovila: 1. Glasovanja za izvolitev članov občinskega sveta Občine Lukovica, ki je bito 22. novem bra 1998, se je udeležilo 2530 volivcev. 2. Oddanih je bito 2530 glasovnic. L veljavnih je bilo 23.30 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bito 200. 4. Na volitvah 22. novembra 1998 so posamezne liste kandidatov prejele naslednje število glasov: SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 598 GLASČ)V ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 164 GLASOV SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA StOVENIIE 348 GLASOV IANA STREHAR IN SKUPINA VOLIVCEV 187 GLASOV SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 442 GLASOV LDS - LIBERALNA DEMOKRAGIA SLOVENIJE 441 GLASOV PETER ŠIMONIČ IN SKUPINA VOLIVCEV 89 GLASOV DS - DEMOKRATSKA STRANKA 61 GLASOV 5. Občinska volilna komisija je na osnovi prejetega števila glasov ugotovila, da so v skladu s 86. členom LISTE KANDIDATOV dosegle naslednje število mandatov: SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRALI 4 mandate ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1 mandat SDS - SOdALDEMC )KRATSKA STRANKA SLOVENI|E 2 mandata IANA STREHAR IN SKUPINA VOLIVCEV 1 mandat SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 3 mandate LDS - LIBERALNA DEMOKRAOIA StOVENIIE 3 mandate PETER ŠIMONIC IN SKUPINA VOUVCEV 0 mandatov DS - DEMOKRATSKA STRANKA 0 mandatov 6. Občinska volilna komisija občine Lukovica je ugotovila, da nihče od kandidatov na LISTAH KANDIDATOV ni dobil tolikšnega števila preferenčnih glasov, da bi se v skladu z 18. členom zakona o lokalnih volitvah spremenil vrstni red kandidatov na posameznih listah. 7 Na podlagi izračunanih mandatov, ki jih je dosegla posamezna USTA KANDIDATOV in v skladu s 86. členom zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija občine Lukovica ugotovila, da so bili v Občinski svet Občine Lukovica izvoljeni naslednji kandidati iz naslednjih list: SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 ANASTAZI) ŽIVKO BURJA, roj. 11.02. 1931, stan. Krašnja 39, Lukovica pri DomZalah 2. JANEZ BERNOT, roj. 19. 12.1947 stan. Rafolče 34, Lukovica pri Domžalah 3. DAVORIN STUPICA, roj. 25.09.1952, stan. Šentvid pri Lukovici 12, Lukovica pri Domžalah 4. FRANC AVBEL), roj. 14. 10. 1955, stan. Spodnje Prapreče 23, Lukovica pri Domžalah ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. MILAN DRČAR, roj. 28. 06. 1949, stan. Zgornje Prapreče 12, Lukovica pri Domžalah SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. FRANC CERAR, roj. 15.04.1955, stan. Gradišče pri Lukovici 43, Lukovica pri DomZalah 2. FRANC B XRI.lt' roj. 27 09.1952, stan. Blagovica 3, Blagovica JANA STREHAR IN SKUPINA VOLIVCEV 1. IANEZ KOTNIK, roj. 16.07 1944, stan. Prevoje pri Šentvidu 73, Lukovica pri DomZalah SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. IANEZ HROVAT, roj. 13. 05. 1939, stan. Gradišče pri Lukovki 35, Lukovica pri Domžalah 2. KATARINA OVCA SMRKOL), roj. 16.03. 1949, stan. Šentozbolt 1, Trojane 3. MATEI KOTNIK, roi. 19 08. 1970, stan. Imovica 8, Lukovica pri DomZalah LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. STANISLAVA STOPAR, roj. 11.11.1943 Lukovica pri DomZalah 3Va, Lukovica pri Domžalah 2. FRANCI BERNOT, roj. H). 10.1968, stan. Sp. Prapreče 21, Lukovica pri Domžalah 3. IZTOK OBREZA, roj. 03.09. 1967 stan. Sp. Prapreče 18, Lukovica pri DomZalah 8. Volilna komisija pri ugotavljanju volilnega izida ni ugotovila nepravilnosti. Pripomb članov volilne komisije k zapisnikom volilnih odborov ni bito. 9. Sestavni del tega poročita je zapisnik o delu Občinske volilne komisije Občine Lukovica pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev občinskega sveta Občine Lukovica 22. novembra 1998 ter računalniški izpisi. Število glasov po posameznih strankah ime št. glasov odstotek Slovenski krščanski demokrati 598 25,67% Združena lista socialnih demokratov 164 704% Socialtiemokratska stranka Slovenije 348 14,94% lana Strehar in skupina volivcev 187 8,03% Sbvenska ljudska stranka 442 18,97% Liberalna demokracija Slovenije 441 18,93% Peter Šimonič in skupina volivcev 89 3,82% Demokratska stranka Slovenije 61 2,62% Skupaj 2330 100,007., Lukovica Izvoljeni kandidati v občinski svet Ime Priimek Stranka oz. skupina volil« ev Anastazij Živko Burja-SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI- lanez Bernot SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Davorin Stupica SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Franc Avbelj SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Milan Drčar ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Franc Cerar SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Franc Barlič SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE lanez Kotnik IANA STREHAR in skupina volivcev lanez Hrovat SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Katarina Ovca Smrkolj SIOVENSKA LJUDSKA STRANKA Matej Kotnik SLOVENSKA UUDSKA STRANKA Stanislava Stopar LIBERALNA DEMOKRAOIA SLOVENKE Franci Bernot LIBERALNA DEMOKRAOIA SLOVENIJE Iztok Obreza LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Poročilo o izidu glasovanja na volitvah svetov krajevnih skupnosti v občini Lukovica 22. novembra 1998 Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč za volitve članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica, ki so bile 22. novembra 1998, na podlagi prejetih zapisnikov 8 volilnih komisij krajevnih skupnosti ter na podlagi zapisnika o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev članov svetov KS v Občini Lukovica, je občinska volilna komisija Občine Lauko-vica na seji dne 2.3. novembra 1998 ugotovila: 1. Glasovanja za izvolitev članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica, ki je bilo 22. novembra 1998, se je od skupaj 3560 volivcev udeležilo 2530, od tega 3543 na voliščih in 14 na volišču za predčasno glasovanje. Po pošti so glasovali 3 volivci, medtem, ko glasovanja na domu ni bilo. 2. Oddanih je bilo 2530 glasovnic. 3. veljavnih glasovnic je bilo 2407, neveljavnih pa 123. Na volitvah 22. novembra 1998 so posamezni kandidati v krajevnih skupnostih prejeli naslednje število glasov: KRAIEVNA SKUPNOST BLAGOVICA 1. JOŽE RESNIK, Jelša 7 Blagovica 83 2. FRANC BARUĆ, Blagovica 3, Blagovica 108 .3. VINKO RESNIK, Vošce 1, BLagovica 84 4. IANEZ LAVRIČ, veliki Jelnik 6, Blagovica 119 5. MARKO KAVČIČ, Gabrje pod Špilkom 4, Blagovica 70 6. ZDENKO VADIUNEC, Zg. Loke 23, Blagovica 79 7 ZDRAVKO PRAŠNIKAR, Mali Jelnik 4, Blagovica 136 8. ANTON RESNIK, Mali Jelnik 7 Blagovica 73 9. FRANC BERGANT, Vošce 5, Blagovica 72 10. IOŠKO JAKOPIČ, Podsmrečje 8/a, Blagovica 45 11. MARJAN CERAR, Prevoje 1, Blagovica 104 12. DARINKA VA|DE, Blagovica 23, Blagovica 86 13. ANTON POGAČAR, Mali Jelnik 14, Blagovica 29 14. BOJAN PUSTOTNIK, Zg. Loke 7 Blagovica 108 15. CIRIL tJRANKAR, (iabrje pod Špikom 5, Blagovica 111 KRAJEVNA SKUPNOST ČEŠN|ICE 1. JANEZ ŠINKOVEC, Češnjice 6, Blagovica 28 2. FRANC URANKAR, Selce 6, Blagovica 29 3. MARIAN ŽAVBI, Lipa 6, Blagovica 17 4. PETER ČEBUU, Češnjice 3, Blagovica 29 5. STANKO ZORDANI, Poljane nad Blagovico 2, Blagovica 24 6. PAVLA ŠINKOVEC, Češnjice 6, Blagovica 19 7 FRANČIŠEK ZOBAVNIK, Lipa 1, Blagovica 24 KRAIEVNA SKUPNOST KRAŠNJA I. VOLILNA ENOTA 1. FRANC NOVAK, Krajno Brdo 11, Lukovica 43 2. MAKS URANKAR, Vrh nad KraSnjo 4, Lukovica 51 3. VINCENC URBANIJA, Krajno Brdo 3/a, Lukovica 48 II. VOLILNA ENOTA 1. IIOPOLD KOPOREC, Krašnja 34, Lukovica 53 2. ANDREI NOVAK, Krašnja 4fa, Lukovica 104 3. VINKO CERAR, Krašnja 52, Lukovica 117 4. ALEŠ LAVRIČ, Krašnja 44, Lukovica 117 IV. VOLILNA ENOTA 1. TOMAŽ MOČNIK, Koreno 14, lukovica .30 2. VLADIMIR LAVRIČ, Kompolje I, Lukovic a 22 KRAIEVNA SKUPNOST LUKOVICA I. VOLILNA ENOTA 1. BRANKO KOSEC, Lukovica 73, Lukovica 192 2. FRANC STOSCHITZKY, Lukovica 35, Lukovica 99 3. STANISLAV SMRKOL, Lukovica 43, Lukovica 142 4. JANEZ OMAMNA, Lukovica 57 Lukovica 112 II. VOLILNA ENOTA 1. ROMAN CERAR, Preserje pri Lukovici Vc, Lukovica 45 2. MAVRCIJ VIDMAR, Gradišče pri Lukovici 46, Lukovica 60 3. ANTON CERAR, Preserje Vc, Lukovica 61 4. ANTON CERAR, Gradišče pri Lukovici 30, Lukovica 68 5. FRANC BURJA, Gradišče pri Lukovici 9, Lukovica 37 6. VINKO NAKRST, Gradišče pri Lukovici 44, Lukovica 67 III. VOLILNA ENOTA 1. JOŽE AVBELJ, Videm pri Lukovici 5, Lukovica 95 2. MATJAŽ (IRAK, Sp. Koseze 5, Lukovica 63 3. FRANC ZORE, Sp. Prapreče 31, Lukovica 82 4. MARJAN VIDERCAR, Sp. Koseze 24, Lukovica 102 IV. VOLILNA ENOTA 1. STANKO PREICA/ŠEK, Čeplje 3, Lukovica 13 2. MAKS STEGNAR, Čeplje 9, Lukovica 9 V. VOLILNA ENOTA 1. VILJEM GOLOB, Trnjava (3/a, Lukovica 35 2. MARIAN POZNIČ, Trnjava 22, Lukovica 21 KRAIEVNA SKUPNOST PREVOJE 1. MARIAN KOTNIK, Prevoje pri Šentvidu 126, Lukovica 185 2. PETER GOSTIČ, Prevoje pri Šentvidu 100, Lukovica 234 3. JANEZ KIOPČIČ, Prevoje pri Šentvidu 53/a, Lukovica 191 4. MIRAN STREHAR, Šentvid pri Lukovici 2a, Lukovica 229 5. RUDI OVEN, Prevoje pri Šentvidu tOVa, Lukovica 170 6. MARIAN KVEDER, Prevoje pri Šentvidu 125, Lukovica 163 7 MARTA KERŽAN, Prevoje pri Šentvidu 89, Lukovica 260 8. MATI1A KVEDER, Prevoje pri Šentvidu 10, Lukovica 168 9. BOJAN ANDREJKA, Prevoje pri Šentvidu 116, Lukovica 176 10. FRANC STRMŠEK, Prevoje pri Šentvidu 104, Lukovica 163 11. STANE LEBAR, Prevalje8, lukovica 177 12. JANEZ KRIŽMAN, Prevoje pri Šentvidu 136, Lukovica 92 13. MARKO LONČAR, Šentvid pri Lukovici 31, Lukovica 249 14. MATEVŽ KOTNIK, Imovica 11, Lukovica 189 15. JERNEJ ŠKARJA, Prevoje pri Šentvidu 67 Lukovica 178 16. ANTON ČEŠKA, Prevoje pri Šentvidu 8, Lukovica 59 17 ROMAN ZAJC, Prevoje pri Šentvidu 69, Lukovica 147 KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLČE 1. MARJAN KVEDER, Rafolče 11, Lukovica 142 2. ANDREI K1IČ, Rafolče 18, Lukovica 120 3. JANEZ BERNOT, Rafolče 34, Lukovica 148 4. MATIJA JERETINA, Straža 3, Lukovica 94 5. VIKTOR SERŠA, Rafolče 5, Lukovica 128 6. VINKO DOLINŠEK, Vrhpolje 18, Lukovica 120 7 SREČKO GERČAR, Dupeljne 3, Lukovica 114 KRAIEVNA SKUPNOST TRO|ANE I. VOLILNA ENOTA 1. LADISLAV GORIČAN, Trojane 3.3, Trojane 94 2. KATARINA PRVINŠEK, Zavrh pri Trojanah I, Trojane 18 3. ANTON JEREB, Hribi 4, Trojane 30 4. ANTON IAVRIČ, Hribi 3, Trojane 42 5. CVETKO GORIŠEK, Trojane 24, Trojane 19 6. PRIMOŽ SMRKOLI, Trojane 14, Trojane 70 7 FRANCJ OSTROŽNIK, Trojane 7 Trojane 26 8. MAJDA HRIBAR, Trojane 29, Trojane 48 II. VOLILNA ENOTA 1. VERICA SMERKOI J, Učak 8, Trojane 33 2. MARJAN SMRK( )L|, Šentozbolt, Trojane 25 3. ŠTEFAN CERAR, Podmilj 6, Trojane 6 4. RAJKO KERŠIČ, Učak 1, Trojane 21 5. ANTON CENOELJ, Podmilj 4, Blagovica 18 III. VOLILNA ENOTA 1. K3ŽE RAZPOTNIK, Log 4, Blagovica 20 2. JOŽE PEVEC, log .3, Blagovica 2 KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POL|E 1. IANKO ŽUPANČIČ, Zlato Polje 11, Lukovica 34,2. VIKTOR POGAČAR, Podgora pri Zlatem Polju 5, Lukovica 86, 3. IGOR STRAŽAR, Preserje pri Zlatem Polju 7 Lukovica 55, 4. JANEZ POGAČAR, Trnovče 8, Lukovica 94, 5. VIK K )R GROŠELI, Preserje pri Zlatem Polju 3, Lukovica 56,6. FRANC ŠUŠTAR, Zlato Polje 8, Lukovica 84, 7 FRANC GRADIŠEK, Podgora pri Zlatem Polju 4, Lukovica 83,8. FRANC MOČNIK, Mala Lasna 2, Lukovica 81,9. VINCENC IERAS, Obrše 5, Lukovica 41,10. MIROSLAV BURJA, Bre-' zovica pri Zlatem Polju 4, Lukovica 74 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVL|A, DA SO BILI V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI BLAGOVICA IZVOĐENI NASLEDNJI KANDIDATI: 1. ZDRAVKO PRAŠNIKAR, Mali Jelnik 4, Blagovica 2. JANEZ LAVRIČ, Veliki Jelnik, Blagovica 3. ORIL URANKAR, Gabrje pod Špikom 5, Blagovica 4. BOIAN PUSTOTNIK, Zg. Loke 7 Blagovica 5. FRANC BARLIČ, Blagovica .3, Blagovica 6. MARJAN CERAR, Prevoje: 1, Blagovic ,i 7 DARINKA VAJDE, Blagovica 2.1, Blagovica OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLfA, DA SO BILI V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI ČEŠNJICE IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: 1. FRANC URANKAR, Selce 6, Blagovica 2. PETER ČEBULI, Češnice 3, Blagovica 3. JANEZ ŠINKOVEC, Češnjice 6, Blagovica 4. STANKO ŽORDANI, Poljane nad Blagovico, Blagovica 5. FRANČIŠEK ZOBAVNIK, Lipa 1, Blagovic a OBČINSKA VOLILNA KOMISI|A UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI KRAŠN|A IZVOL|ENI NASLEDNII KANDIDATI: V I. VOLILNI ENOTI 1. MAKS URANKAR, Vrh nad KraSnjo 4, Lukovica 2. VINCENC URBANIJA, Krajno Brdo 3, Lukovica 3. FRANC NOVAK, Krajno Brdo 11, Lukovica V II. VOLILNI ENOTI 1. ALEŠ LAVRIČ, Krašnja 44, lukovica 2. VINKO CERAR, Krašnja 52, Lukovica 3. ANDREJ NOVAK, Krašnja 4 l/a, Lukovica V IV. VOLILNI ENOTI 1. TOMAŽ MOČNIK, Koreno 14, Lukovica 2. VLADIMIR LAVRIČ, Kompolje .3, Lukovica V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI LUKOVICA SO BILI IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: V I. VOLILNI ENOTI 1. BRANKO KOSEC, Lukovica 7.3, Lukovica 2. STANISLAV SMRKOL, Lukovica 43, Lukovica 3. JANEZOMAIINA, Lukovica 57, luknvica V II. VOLILNI ENOTI 1. ANTON CERAR, Gradišče pri Lukovici 30, Lukovica 2. VINKO NAKRST, Gradišče pri Lukovici 44, Lukovica 3. ANTON CERAR, Preserje pri Lukovici Vc, Lukovica V III. VOLILNI ENOTI 1. MARIAN VIDERCAR, Sp. Koseze 24, Lukovica 2. JOŽE AVBELJ, Videm pri Lukovici 5, Lukovica 3. FRANC ZORE, Sp. Prapreče 31, Lukovica V IV. VOLILNI ENOTI 1. STANKO PREIOVŠEK, Čeplje: 3, Lukovi, a V V. VOLILNI ENOTI I. VILJEM GOLOB, Trnjava 8/a, Lukovica OBČINSKA VOLILNA KOMISI|A UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI PREVO|E IZVOL|ENI NASLEDNJI KANDIDATI: 1. MARTA KERŽAN, Prevoje pri Šentvidu 89, Lukovica 2. MARKO LONČAR, Šentvid pri Lukovici 31, Lukovica 3. PETER COSTIČ, Prevoje pri Šentvidu 100, Lukovica 4. MIRAN SIKEHAR, Šentvid pri Lukovici 2/a, Lukovica 5. JANE/ KIOPČIČ, Prevoje pri Šentvidu 53/a, Lukovica 6. MATEVŽ KOTNIK, Imovica 11, Lukovica 7 MARJAN KOTNIK, Prevoje pri .Šentvidu 126, Lukovica OBČINSKA VOLILNA KOMISI|A UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAIEVNE SKUPNOSTI RAFOLČE IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: 1. JANEZ BERNOT, Rafolče 34, Lukovica 2. MARJAN KVEDER, Rafolče 11, Lukovica 3. VIKTOR SERŠA, Rafolče 5, Lukovica 4. ANDREJ IGLIC, Rafolče 18, Lukovica 5. VINKO DOLINŠEK, Vrhpolje 18, Lukovica 6. SREČKO GERČAR, Dupljne 3, Lukovica 7 MATIJA JERETINA, Straža 3, Lukovica OBČINSKA VOLILNA KOMISI)A UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TROIANE IZVOL|ENI NASLEDNJI KANDIDATI: V. I. VOLILNI ENOTI 1. LADISLAV GORIČAN, Trojane 33, Trojane 2. PRIMOŽ SMRKOLJ, Trojane 14, Trojane 3. MA|DA I tRIBAR, Trojane 29, Trojane V II. VOLILNI ENOTI 1. VERICA SMERKOU, Učak 8, Trojane 2. MARJAN SMRKOLI, Šentozbolt 7 Trojane V III. VOLILNI ENOTI 1. JOŽE RAZPOTNIK, Log 4, Blagovica OBČINSKA VOLILNA KOMISI|A UGOTAVL|A, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ZLATO POL|E IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: 1. JANEZ FOCAČAR, Trnovče 8, Lukovica 2. VIKTOR POGAČAR, Podgora pri Zlatem Polju, Lukovica 3. FRANC ŠUŠTAR, Zlato Polje 8, Lukovica 4. FRANC GRADIŠEK, Podgora pri Zlatem Polju 4, Uikovica 5. FRANC MOČNIK, Mala Lasna 2, Lukovica 6. MIROSLAV BURJA, Brezovica pri Zlatem Polju, Lukovica 7 VIKTOR GROŠELJ, Preserje: pri Zlatem Polju, Lukovica Poročilo glasovanja na volitvah sveta krajevne skupnosti Krašnja (3. volilna enota) v občini Lukovica 6. decembra 1998 Na podlagi prejetega zapisnika volilnega odbora z volišča OŠ Krašnja (3. volilna enola) za volitve članov sveta krajevne skupnosti Krašnja, ki so bile 6. decembra 1998, na podlagi prejetega zapisnika volilne komisije krajevne skupnosti Krašnja ter na podlagi zapisnika o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev članov sveta KS Krašnja, je občinska volilna komsiija Občine Lukovica na seji dne b. decembra 1998 ugotovila: 1. Gasovanja za izvolitev članov sveta krajevne skupnosti Krašnja (3. voliina enota), ki je bito 6. decembra 1998, se je od skupaj 98 volivcev udeležilo 20 volivcev. Vsi volivc i vi glavi vali na volišču. 2. Oddanih je bilo 20 glasovnic. 3. Veljavnih glasovnic: je: bito 18, neveljavni pa sta bili 2. Na volitvah 6. clee:e:mbra 1998 so posamezni kandidati v 3. volilni enoti krajevne skupnosti Krašnja dobili naslednje Slevi to glasov: 1. ALBIN PEVEC, Sp. Loke 29, Lukovica pri Domžalah 16 2. EMIL NOVAK, Sp. Loke 26, Lukovka pri Domžalah 12 3. TOMAŽ URBANIJA, Žirovsc: 11, Lukovka pri Domžalah 1.3 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJA (3. VOLILNA ENOTA) IZVOLIENI KlASLEDN|l KANDIDATI: 1. ALBIN PEVEC, Sp. Loke 29, Lukovi« a pri Domžalah 2. TOMAŽ URBANIJA, Žirovši' 11, Lukovica pri Domžalah 3. EMIL NOVAK, Sp. Loke 26, Lukovica pri Domžalah OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE LUKOVICA TAJNIK: Mojca Lavrič ČLANI: Irma Markovšek, I. r. Mojca Beguš, I. r. Ivana Žurej, I. r. Florijan Maselj, I. r. Nada Smrkolj, I. r. Robert Šuštar, I. r. Franci Dolinšek, I. r. PREDSEDNIK: Mojca Stoschitzkv, l.r. Na podlagi 3. člena Zkona o samoprispevku (Uradni list RS, št. 35/85), 56. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 57/96), 13. člena sklepa o razpisu referenduma (Ur. list RS, št. 68/ 98) ler izida glasovanja na referendumu dne 8.11.1998 in poročila volilne komisije KS Rafolče, je svet krajevne skupnosti Rafolče dne 18. 11. 1998 sprejel SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V DENARJU NA OBMOČJU DELA KS RAFOLČE 1. člen Na prxllagi referendumske odločitve krajanov ck'la KS Rafolče z dne 8. 11. 1998, se- na območju dela KS Rafolče (naselje Rafolče- in zgornji del naselja Vrhovlje: - hišne št. 13, 16, 17 18, 20, 21) iivecl' samoprispevek v denarju za obdobje petih let, in sicer od 1.1.1999 do 31.12. 2003. 2. člen Sredstva v višini 7800.000,00 SIT, zbrana s samoprispevkom, se bodo u|Xjrabila v celoti za financiranje izgradnje kanalizacije v naselju Rafolče- in zg. ck-lu naselja Vrhovlje. .3. člen Samoprispevek !xxk> plačevali krajani, ki imajo stalno prebivališče na obrne* ju drla KS Rafok'e, /,i katerega je bil razpisan referendum (naselje Rafolče in zg. del naselje Vrhovlje'), in sicer: zaposleni krajani |>o stopnji 2% od mesečne bruto plače oziroma nadomestila plače ter plačil po pogodbah o delu, zmanjšane za davke in prispevke; - upokojenci pO stopnji 2% od vseh mesečnih pokojnin, ki so osnova za davek osebnih prejemkov, zmanjšanih za davke: in prispevke; - zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklic no dejavnost |x> stopnji 2% od bruto osnove za obračun prispevkov za sexialno varnost; lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov po stopnji 2% od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih fxivršin; - lastniki nepremičnin (vikendov in hiš) s stalnim bivališčem drugje- 150 DIM letno v tolarski protivrednosti. 4. člen Samoprispevek se ne plačuje- od prejemkov iz dohodka, v skladu z 12. čk-nom Zakona o samoprispevku. Zavezancem od kmetijstva, obrti in drugih ek'javnosti se priznajo enake: olajšave, ki jih uživajo [xi določilih Zakona o davkih občanov. Plačila samoprispevka so oproščeni listi zavezanci, ki so so i i,ilno ogroženi in z vlogo zaprosijo za oprostitev plačila ter i li ikažejo svoje socialno stanje. Oprostitev plačila iz prejšnjega odstavka priznava Svet KS Rafolče. 5. člen Samoprispevek od osebnih ek>hcxlkov in pokojnin odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, zavezancem iz kmetijske: dejavnosti iz 4. alinee ',. člena tega sklepa pa Davčna uprava Kc-publike Slovenije, I ),iv«'ni urad Ljubljana - lz|x>slav,i I loniz.i le. Samoprispevek izplačevati nakazujejo na račun št. 50120-842-068-00112432, odprl pri 11! Banki I XxiiZ.ik-d.eL, z imenom "N.imo(»ris|)evrl< krajevni- skupnosti KafokVs lastnikom nepremičnin (vikenetov in hiš) s stalnim bivališčem drugje, bo sanx)prispevek odtegovala Davčna uprava Re|xjblike Slovenije, Davčni urad Ljubljana - izpostava Domžale. Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samoprispevka izplačevalec ctostavi Svetu krajevne skupnosti se:znam zaposk--niii oziroma upokojeni ev in drugih zavezancev, za katere se nakazuje sami >pris|>evck. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo z.i prisilno izterjavo pris(x-vkov in davkov davkoplačevalcev. 6. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev, zbranih iz krajevnega sarrxxxispevka po referendumskem programu, ki ga je sprejel zlx,r krajanov, odgovarja Svet krajevne: skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča enkrat letno na zl>o ru krajanov ali na krajevno običajen način. 7. člen 1.1 sklep začne veljati naslednji dan po objavi v I Jradnetn listu Republike Slovenije. Rafolče:, 18. II. 1*198 Predsednik sveta KS Rafolče Andrej Iglic, I. r. POROČILO volilne komisije krajevne skupnosti Rafolče o izidu glasovanja na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje dela KS Rafolče Na območju dela krajevne skupnosti Rafolče (naselje: Rafolče in zgornji del naselja Vrlxivlje - hišne št. 13,16,17 18, 20, 21) je bil na referendumu, izvedenem v nedeljo, 8. novembra 1998, ugotovljen naslednji izid glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 181 volilnih upravičencev; 2. na referendumu je: glasovalo 125 volilnih upravičencev ali 69,1%; 2. »ZA« uvedlx) samoprispevka je glasovalo 98 volilnih up ravičeneev ali 78 krajevnega samopris[x-v ka za območje dela KS Rafolče, za obdobje od 1. I. 1999 do 31. 12. 2001, saj je zanj glasovala večina volivcev, ki so glaso vali. Rafolče, 8. november 1998 Predsednica volilne komisije KS Rafolče Maja Gerčar, I. r. POROČILO volilne komisije krajevne skupnosti Krašnja o i/idu glasovanja na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS Krašnja Na olxnex"ju krajevne skupnosti Krašnja je bil na referendumu, izvedenem v nede:ljo, 22. novembra 1*188, ugotovljen naslednji izid glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 538 volilnih upravičencev; 2. na referendumu je glasovalo 408 volilnih upravičencev ali 75,8%; 3. »ZA« uvedbo sainopris|x-vka je glasovalo 191 volilnih up ravičeneev ali 46,8%; 4. »PR( )TI« uvedbi samoprisixvka je- glasovah 193 volilnih upravičencev ali 473%; 5. neveljavnih glasovnic je bilo 24 ali 5,9%. Na podlagi določb' 23. člena /.ikona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list KS, št. 15/94 in >//%) volilna komisija ugotavlja, da na referendumu dne 22. novembra 19'18 ni bil izgl.r.ov,ii: predlog z.i uvedbo krajeviiej',,i s,ilnopiis|X-v-ka za območje KS Krašnja za obehbjc od 01. 01. 1999 do II, 12. 2003, saj zanj ni glascvala večina vseh volileev. Krašnja, 22. november 1998 Prcelscelnik volilne komisije KS Krašnja Peler Šimonič, I. r. Moravče ^s^^%?- DECEMBER GRUDEN 11 C E RffiMETODNE O 15 C I N A M O R A V C E Poročilo o izidu glasovanja za izvolitev župana občine Moravče na volitvah 22. novembra 1998 Občinska volilna komisija se zahvaljuje vsem volilnim odborom za dobro opravljeno delo in vsem lastnikom objektov, ki so gostoljubno odstopili prostor za izvedbo volitev. Na podlagi prejetih zapisnikov <> dolu volilnih odborov na volitvah za vo litvc župana ()bčine Moravče, ki so bile 22. novembra 1998 ,in na podlagi Zapisnika o delu olx"inske volilne komisije pri ugotavljanju končnega izida glasovanja na volitvah za župana Občine Moravče je Občinska volilna komisija ()lx"ine Moravče na seji dno 23. novembra 1998 ugotovila: 1. Glasovanja za izvolitev Župana občine Moravče, ki je bilo 22. novembra 1998, se je udeležilo 2162 volivcev, od skupno 3174. 2. Oddanih je bilo 2162 glasovnic. 3. Veljavnih je bilo 2078 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 84. 4. Na volitvah 22. novembra so |X)samezni kandidati za župana prejeli naslednje slovilo glasov: 125 GLASOV 106 GLASOV 1234 GLASOV 332 GLASOV 281 GLASOV TOMISLAV HRASTAR |ANEZ CERAR MATJAŽ KOČAR DANIJEL CERAR IVANKA CERAR B. ()l« inska volilna komisja je skladno / dokx*bami I07 člena /akona o lokalnih volitvah ugotovila, da je za župana izvoljen naslednji kandidat: MATJAŽ KOČAR, rojen 6. 2. 1960, stanujoč Vegova 21, Moravče. C Na podlagi prejetih zapisnikov o delu volilnih odborov na volitvah za izvo-liiev članov Občinskega sveta občine Moravče, ki so bile 22. novembra 1998, in na podlagi Zapisnika o dolu občinske volilne komisije pri ugotavljaju končnega izida glasovanja na volitvah za izvolitev članov Občinskega sveta Občine Moravče je Občinska volilna komisija Občine Moravče na seji 2.3. novem bra 1998 ugotovila: 1. Glasovanja za izvolitev članov (Ibčinskega sveta Moravče, ki je bilo 22. novembra 1998, se je udeležilo 2162 volivcev. 2. Oddanih je bilo 2162 glasovnic. 3. Veljavnih je bilo 1997 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 165. 4. Na volitvah 22. novembra so posamezne LISTE KANDIDATOV prejele naslednic število glasov: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD 172 GLASOV Liberalna demokracija Slovenije, LDS 249 GLASOV Milan Kokalj in skupina volivcev 109 GLASOV Neodvisna lista 355 GLASOV Slovenski krSčanski demokrati, SKD 286 GLASOV Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS 297 GLASOV Slovenska ljudska stranka, SLS 529 GLASOV Č. Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč' članov svetov krajevnih skupnosti v obCini Moravče, ki so bile 22. 11. 1998, na podlagi prejetih zapisnikov volilnih komisij v krajevnih skupnostih Dešen, Moravče, Peče, Velika vas in Vrhpolje, jo Olx;inska volilna komisija občine Moravče ugotovila: 1. Glasovanja za izvolitev članov svetov krajevnih skupnosti v občini Moravče se je od skupaj 3174 udeležilo 2162 volivcev, od teh je glasovalo po volilnih in*1-nikih 2161 volilcev, s potrdilom 1 volivec. 2. < Iddanih je bilo ) 162 glasovnic, 3. Veljavnih je bilo 2011 glasovnic, 151 glasovnic jo bilo neveljavnih. Občinska volilna komisija občine Moravče ugotavlja, da so bili v svet krajevne skupnosti Dešen izvoljeni naslednji kandidati: 1. Mil IAE1 TRDIN 2. RUDI ROTAR 3. ALOIZ ZUPANČIČ 4. BRANKA BIZJAN 5. BRANKO USTAR Občinska volilna komisija obči- ne Moravče ugotavlja, da so bili v svel krajevne skupnosti Moravče izvoljeni naslednji kandidati: 1. BARBARA KUNAVAR V 1. VOLILNI ENOTI 2. STANISLAV UIČAKAR V 1. VOLILNI ENOTI 3. MATIAŽ JAVORŠEK V 1. VOLILNI ENOTI 4. JOŽE RIBIČ V 2. VOLILNI ENOTI a 5. MILAN MOČILNIKAR V2.VOLILNI ENO 11 6. MARKO URANKAR V 3 VOLILNI ENOTI 7 FRANCE MAJDIČ V 4. V( )LILNI ENOTI IANEZ VIDIC V r>. V( )LILNI ENOTI IOŽE KUDELJNJAK V 5. VOLILNI ENOTI Občinska volilna komisija občine Moravče ugotavlja, da so bili v svet krajevne skupnosti Peče izvoljeni naslednji kandidati: 1. ANTON STENKO 2. JUSTIN LAVRINC 3. FRANC AVBELJ 4. JOŽE RAZPOTNIK 5. FRANCI GA.BERŠEK 6. JOŽE BRATE 7. BORIS HUBER Občinska volilna komisiija občine Moravče ugotavlja, da so bili v svet krajevne skupnosti Vrhpolje izvoljeni naslednji kandidati: 1. JANEZ KLOPČIČ 2. KAROL SVETLIN 3. JANEZ MIHELČIČ 4. PAVEL BARLIČ 5. ALBIN MERELA 6. AN ION BURJA 7 FRANC LEBAR 4 mandate 3 mandate 2 mandata 2 mandata 2 mandata 1 mandata 4. Občinska volilna komisija je ugotovila, da so na podlagi prejetih glasov skladno z (k)kx±>ami 86. člena Zakona o lokalnih volitvah liste kandidatov dobile naslednje število mandatov: Slovenska ljudska stranka, SLS Neodvisna lista Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS Slovenski krščanski demokrati, SKD Liberalna demokracija Slovenije, LDS Združena lista socialnih demokratov, ZLSD 5. Občinska volilna komisija občine Moravče je ugotovila, da nihče od kandidatov na listah kandidatov ni dobil tolikšnega števila preferenčnih glasov, da bi se v skladu z 18. členom Zakona o lokalnih volitvah spremenil vrstni red kandidatov na posameznih listah. 6. Na podlagi izračunanih mandatov in v skladu s 86. členom Zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija Občine Moravče ugotovila, da so bili v Občinski svet Občine Moravče izvoljeni naslednji kandidati: 1. Franc Tič, roj. 26. 3 1950, stanujoč Moračve, Cesta na Grmače 3 Slovenska ljudska stranka, SLS 2. Janez Vidic, roj. 20. 6. 1948, stanujoč Dole pri Krašcah 47 Neodvisna lista 3. Roman Cerar, roj. 10. 2.1959, stanujoč Češnjice pri Moravčah 24 A Socialdemokratska stranka Slovenije, SDS 4. Roman Novak, roj. 16. 2. 1961, stanujoč Imenje 8 Slovenski krščanski demokrati, SKD 5. Karol Svetlin, roj. 25. 10 1949, stanujoč Spodnji Tuštanj 8 Slovenska ljudska stranka, SLS 6. Stanislav Ravnikar, roj. 12 8. 1956. stanujoč Zalog pri Moravčah 28 Liberalna demokracija Slovenije, LDS 7. Pavel Barlič, roj. 25. 1. 1949, stanujoč Zgornji Tuštanj 4 Neodvisna lista 8. Jože Razpotnik, roj. 25. 2. 1951, stanujoč Gora pri Pečah 24 Slovenska ljudska stranka, SLS 9. Janez Cerar, roj. 28. 5. 1946, stanujoč Prikrnica 1 A Združena lista socialnih demokratov, ZLSD 10. Marijan Grilj, roj. 7. 2. 1962, stanujoč Dole pri Krašcah 14 Sexialdemokratska stranka Slovenije, SDS 11. Franc Rotar, roj. 17 11. 1933, slanujoč Ples 11 Slovenski krščanski demokrati, SKD 12. Ivanka Kocjančič, roj. 2 6. 1957 stanujoča Katarija 7 Slovenska ljudska stranka, SLS 13. Jana Konček Cigula, roj. 27 12.1974, stanujoča Peče 8 Liberalna demokracija Slovenije, LDS 14. Marko Urankar, roj. 6. 3. 1969, stanujoč Limbarska gora 16 Neodvisna lista Občinska volilna komisija občine Moravče ugotavlja, da so bili v svet krajevne skupnosti Velika vas izvoljeni naslednji kandidati: 1 .MARJAN KOKALJ 2. JOŽE ZUPANČIČ 3. DARKO AVBELJ 4. MIRKO RIBIČ 5. IZIDOR RIBIČ OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MORAVČE Trg svobexie 4, Moravče Številka: 00607-17/98 Datum: 25. 11. 1998 BERTA KUNAVAR, dipl. prav., I PREDSEDNIK NEODVISNI MORAVSKE DOLINE Z Vašimi glasovi na minulih volitvah v svete krajevnih skupnosti in OB-ČINSKI SVET Občine Moravče smo sprejeli obveznosti, da bomo izvoljeni člani zastopali stališča za razvoj vseh področij življenja in dela v naši Moravski dolini. Zahvala vsem volilcem kandidata za župana in volilc.em naše rieod-visne liste. Naš skupen uspeh je močna spodbuda za nadaljnje delo! čestitke tudi k izvolitvi županu Matjažu Kočarju, svetnikom Občinskega sveta in Svetov krajevnih skupnosti v občini Moravče ter kandidatom in listam strank naše sredine. Z demokracijo in odprtim dialogom bomo uspešno razvijali našo sredino v zadovoljstvo občanov ter boljšo in prijaznejšo Moravsko dolino. fSLS sicrciishci IjiitlsiM uranka Ob volitvah ste nam izkazali zaupanje, za kar se vam zahvaljujemo. Potrudili se bomo, da bomo uresničili zastavljene cilje. Ob enem pa vam želimo bogato preživete praznične dni in obilo zdravja v zadnjem letu pred prelomom tisočletja. OO SLS Moravče ZDRUŽENA LISTA xotlalnlh demokratov ZAHVALA ZA OBČANE MORAVČ SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! SKUPAJ Z VAMI SMO lXJ>SEGLI PONOVNO IZVOUTEV JANEZA CE-RARJA ZA SVETNIKA V OBČINI MORAVČE. MHVALJUJEMO SF VAM ZA IZKAZANO PODPORO IN ZAUPANJE. OBČINSKI ODBOR ZLSD MORAVČE JANEZ CERAR, predsednik Drag/ prijatelji! Čas lokalnih volitev je mimo, oddahnili smo si ,drag) d>Cani Moravske dolini ■ in pred nami so nove nalome, zelje in hrMenja. Moja zahvala gre vsem tistim, ki ste mi stali oh strani v (asu moje kandidature in tistim, ki so verjeli vame in mi dali svoj glas. Izrečena je bila marsikatera dobra zamisel, ideja in upam, da bo Zupanu, občinskemu svetu in upravi usijeki uresničiti veliko načrtov in Mjul) v naie skupi*/ iioi>ro. Predvsem pa bi rada dodala, da že sama kandidatura vzame veliko energije in Časa in da si nihče izmed kandidaten/, kateri smo kandidirali, ne zasluzi negativnih opaA, še po sel>no, če so le te subjektivne in neutemeljene. »In volite najmani slabega," se je glasil nasvet pri nedeljski maši. Zanimiv predlog, Se posebno, če pride iz ust moža, za katerega naj bi veljala predvsem in samo politična neopredeljenost. Pri vsem tem pa je najbolj ironično, da delimo ljudi na dot>re in slalie, saj meje med do-lxim in slabim dejansko ni. Nenazadnje pa moramo upoštevati, da smo vsi, tako in druga-Ce gledano, le ljudje, ki s svojimi prednostmi in slalxjstmi premagujemo ovire vsakdana. Vsem še enkrat hvala. Ivica Cerar Spoštovani volivci! Čas lokalnih vr>litev je rninil. Veseli nas, da sle se kljuli slatjomu vremenu jx>dali na volišča v tako velikem številu in izrazili svojo voljo ter na ta način (kkazali, da vam ni vseeno, kaj sehuv odhodlfl ■ (kigajab v naši dolini in njeni okolici. OO SDS Moravče se zahvaljuje vsem volivc cm, ki so glasovali za nas in nam s tem izkazali ix>djx>ro in zaufian'n*. Z rezultatom, ki smo ga dosegli na minulih volitvah, smo zelo zadovoljni, saj smo v občasnem svetu pridobili še eno svetniško mesto. Ob izvolitvi čestitamo Zupanu, vsem svetnikom in /xedstavnikorn KS in jim Želimo veliko uspeha, (hi>rega sodelovanja in jjosluha za Zelje olžča-nov. Hkrati Želimo vsem občanom vesele fxaznične dni v mesecu decenhru in srečno novo leto ll)99. OO SDS Moravče Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Jurija Vege Moravče z zborovodkinjo Mojco Malovrh bo imel koncerta božičnih pesmi v cerkvi svetega Martina v Moravčah v torek, 5. januarja 1999, med večerno sveto mašo in v cerkvi svetega kjrneja v Pečah, 6. januarja 1999, prav tako med sveto mašo. Plazovi in poškodbe na občinskih cestah Že v septembru letos je neurje uničilo precej makadamskih cest predvsem v višjih predelih občine. Že dalj časa ugotavljamo, da je potrebno po rekonstrukcijah ceste takoj tudi asfaltirati, vendar večkrat proračun ne more ugoditi vsem potrebam krajanov. Se hujše razdejanje s precejšnjo škrxk) pa je tudi v občini povzrex":ila |x>vodenj in kasneje še sneg v novembru. Mcx'no je poškodovanih nekaj lokalnih cest in tudi krajevnih. Sprožilo se je več zemeljskih plazov, ki ogrožajo predvsem lokalne, nekaj pa tudi na ostalih javnih cestah in poteh. V Podgoric i pri Pečeh je ogrožal ludi stanovanjsko hišo. Po navodilih državne komisije za sanacije smo takoj pristopili k ocenam škode in sanacijam, kjer so bile nujno po-Irobne zaradi šolskih prevozov, intervencijskih vozil in odvoza komunalnih odpadkov. Precej škode je neurje povzrcx'ilo tudi na ostalih komunalnih vodih predvsem na vodnih virih, vodovodih in čr-palnih objektih. Prec ej kanalizacijskih cevi je bilo zamaše-nih, podobno ludi na čistilni napravi. Tudi na kmetijskih površinah je bilo precej škode, ki jo je ugotavljala komisija. Na državno komisijo smo tako prijavili preko 35 mio. SLT in pričakujemo tudi temu sorazmerno [x>mex* iz sprejetega zakona s tega naslova. M. BRODAR Škoda po neurju v kmetijstvu na območju občine Moravče Za ogled in oceno škode po neurju dne 5. 11. 1998 na področju kmetijstva, je bila s strani župana imenovana komisija. Prvi komisijski ogled poškodovanih kmetijskih zemljišč, posevkov, plazov, poškodovanih poljskih poti, gozdnih cest in vlak je bil opravljen 11. 11. 1998. Takoj po neurju sta Kmetijska svetovalna služba Moravče in Občina Moravče evedenlirali trenutno nastalo škodo in o tem obveščali ustrezna ministrstva in službe. Obveščanje prizadetih je potekalo preko krajevnih skupnosti, po mlečni progi in z obvestili na mestih, kjer je prostor za oglaševanje. Do roka, ki je bil do 18.11. 1998, je bilo na Občino Moravče oddanih 35 prijav za škodo. Komisija si je v dneh od 19. 11. do 27 11. ogledala prijavljeno škodo in jo ocenila po sedaj veljavni metodologiji. Skoda je nastala zaradi plazov in poplav. Poškodovana so kmetijska in gozdna zemljišča, tekoča kmetijska proizvodnja, repromalerial, kmetijska in gozdarska infrastruktura ter nekateri gospodarski objekti. Vse prijave so bile z vso ostalo zahtevano dokument,« i jo posredovane na UPRA V() /A JAVNI PRIHODKE, Davčni urad Domžale in MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Sektor trajnih sanacij, Dunajska 47, Ljubljana. J. OCEPEK Subvencioniranje obrestne mere Na predlog župana je Občinski svel v letošnjem proračunu zagotovil ludi sredstva za občinske kredite - subvencioniranje obrestne mere za: - razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji - razvoj obrti in podjetništva - za stanovanjsko gradnjo mladim družinam V Slamniku so bili objavljeni razpisi za dcx3elitev kreditov, imenovane komi- ■ sije za posamezna področja in sklenjene pogodbe o sodelovanju med bankami in Občino Moravče. Po pregledu vlog in vse zahtevane dokumentacije ter terenskem ogledu predvidenih investic ij, so komisije dodelile v skladu z bane! nimi pogoji nepovratna sredstva za subvemioniranje obrestne mere za najete kredite pri posameznih bankah. Za razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti je prispeb 11 vlog, glede na razpoložljiva sredstva, je preko HKS Domžale dobilo denar vseh 11 prosikev, ki so oddali |X)|x>lne vloge. Večina prosikev bo porabila dodeljana sredstva za no-vc»gradnjei il adaptac ijo hlevov 8 prosikev je poslalo |X)(x»lne vloge na razpis za razvoj obrti in podjetništva. Regresiranje obrestne mere pri najemu posojil je bilo exk>breno vsem prosilcem, ki so individualne pogcxJbe za najem posojila na pexllagi sklepa občine sklepali z SKB banko. Večina prosilcev bo kupila različne stroje in delovne pripomočke za svojo dejavnost, deloma pa za raširitev proste»rov, namenjenih obrti. 8 prosilcem od 9 je občina regresirirala obrestno mero za najem kredita pri Banki Domžale za adaptacijo stanovanj in novogradnjo hiš. Višina sredstev je bila ekxleljena glede na kreditno sposobnost prosilcev. Podrejoneje so kriteriji za dodelitev sredstev za subvenc k>niranje obrestne mere opredeljeni v pravilnikih o dodeljevanju kreditov za vsa omenjena področ-ja. S proračunskimi sredstvi smo v okviru možnosti pomagati hitrejšemu razve »ju gospodarstva v občini in olajšali reševanje stanovanjskih problemov naših ob čanov. Upamo, da bodo srexlstva v ta namen zagotovljena tudi v proračunu za prihodnje lete), o čemer boob exdločali novoizvoljeni svetniki. S. V Vabilo! Komorni zbor Limbar prireja BOŽIČNI KONCERT v cerkvi sv. Andreja, 26. decembra 1998, ob 16. uri. Kot gosta bosta nastopila pevka Joži Kališnik in citrar Miha Dovžan. KUD Vrhpolje vabi na tradicionalni novoletni koncert v loboto, 26. 12. 1998, ob 19. uri v gasilskem domu na Vrhpoljah. V pmgramu bodo sodelovali ženski vokalni kvartet Plavica, narodno zabavni ansambel Vriiovc, ansambel Rokovnjači, harmonikar Anže Cerar in Tamburaški orkester Vrhpolje. Po koncertu bo družabno srečanje. 12 DECEMBER GRUDEN Slovesna otvoritev prenovljene dvorane kulturnega doma /lomnih" Moravče (nadaljevanje s prve strani) V pestrem kulturnem programu so se prepletale različne umetniške zvrsti gostujočih in domačih izvajalcev. Nastopil je prvak slovenske opere Franc lavornik ob klavirski spremljavi prof. Ane Marije lavornik. Poslušalce je navdušil tudi Jer-nej Šurbek iz Studia za tolkala, saj ne vidimo pogosto virtuoza na tako velikem instrumentu, kot je marimbo. V duetu sta zaigrali kitaristka Mateja Rotar in violinistka Saša Vujovič. Dva plesna para Plesne šole Urška sta se zavrtela v uglajenih latinskoameriških plesih in v neko- liko preveč izzivalnem modernem plesu, lernej Kuntner je v svojem nastopu skušal nasmejati gledalce, kar pa je še v večji meri uspelo mladi igralki Družinskega gledališča Koleni: z Vač. Njena igralska interpretacija Šmitove pesmi je tako navdušila občinstvo, da so jo z aplavzom ponovno priklicali na oder. Tudi domači pevci so lahko prvič preizkusili akustičnost prenovljene dvorane. Zapel je Moški in Dekliški pevski zbor KD Tine Kos, Komorni zbor Limbar ter Mladinski zbor OŠ Jurija Vege, ki je po-"pestril svoje izvajanje z različnimi orfo-vimi instrumenti. Kulturni dom v vsakem kraju odraža odnos krajanov in oblasti do kulture nasploh. Marsikje je to prostor za veselice, kultura pa je le občasna nuja. Vsi, ki si v Moravčah prizadevamo za kulturno Občina Moravče in Kulturni dom se najlepše zahvaljujeta vsem, ki so sodelovali na prireditvi ob zaključku obnovitvenih del v dvorani kulturnega doma. Nastopajoči so s svojim nastopom dokazali, da je naš kulturni hram tako obnovljen, da lahko organizira in sprejme različne programske zvrsti, katere izvajajo naši šolarji, ljubiteljske kulturne skupine in vrhunski umetniki. Namen je dosežen in prepričani smo, da se boste obiskovalci tudi v prihodnje radi udeleževali raznih prireditev, ki so organizirane prav za vas. Lep obisk prireditve je priznanje za trud nastopajočim in vspodbuda za nadaljnje delo. življenje, smo te nove pridobitve gotovo veseli. Razveselili pa se je bodo tudi vsi tisti, ki radi svoje življenje obogatijo z lepim kulturnim dogodkom in tako poskrbijo tudi za svoje notranje bogastvo. Nekateri bi raje imeli kak kilometer več asfalta, vendar tudi lep in živ kulturni dom priča o razvoju kraja in o kulturi njegovih prebivalcev. MILKA NOVAK lana Kolenc je navdušila s prepričljivo interpretacijo Šmitove pesmi ■ ■ t Slavnostni govornik je bil Matjaž Kočar, župan občine Moravče Aleševa mama praznovala 95. rojstni dan Življenjska pot Frančiške Capuder roj. Pergar se je začela 13. 10. 1903 v Lukovem mlinu v Vinjah pri Moravčah. Med enajstimi otroki je bila deseta. Osnovno šolo je z odliko končala v Moravčah. Želela je postati učiteljica, vendar ji starši niso omogočili, da bi to željo uresničila. Že kol mlado kmečko dekle se je vključila v Prosvetno društvo, ki je delovalo v Moravčah. Lepoto njenega glasu in izredni pevski talent je opazil takrat prosvetni delavec in organist Aleš Capuder. Povabil jo je k cerkvenemu pevskemu zboru, kjer je nato aktivno sodelovala skoraj 70 let. Gospod Aleš jo je kmalu zasnubil in leta 19.30 sta se poročila. V zakonu se jima je rodilo 8 otrok, od katerih jih živi še 5. Ob tej priliki je potrebno omeniti, da je bil pokojni mož gospe Frančiške izredno nadarjen. Kot organist in pevovodja je v prosvetnih društvih v Moravčah deloval polnih SO let. Svoje sposobnosti je udejanji na kulturnem področju tudi kol režiser večih dramskih del. Nedvomno je največji čut za lepoto glasbe |xxleeb-val sin Miro, ki je nadaljeval očetovo glasbeno pot. Kot 20-letni fant je pričel v Moravčah delovati v glasbeni prosvetni dejavnosti: Kasneje je prevzel ludi delo organista in ga opravljal 22 let. |e tudi eden od glavnih ustanoviteljev godbe v Moravčah in njen prvi kapelnik. Sedem let je poučeval v glasbeni šoli. Moževo in sinovo glasbeno ustvarjalnost je gospa Frančiška skrbno spremljala in bila tudi prvi kritik. Po moževi smrti živi gospa Frančiška s sinom Mirom in njegovo družino. Vse skozi je nepogrešljiv član te družine. Kako le|X) in toplo je človeku pri srcu, ko lahko brez zadržkov napiše, da sta tašča Frančiška in snaha Martina ves čas skupnega bivanja v zelo dobrih odnosih. Tašča je sedaj onemogla in snaha ji posve KULTURNI DOM MORAVČE VABI NA KONCERT ROMANE KRAJNČAN. V TOREK, 22. DEC. 1998, OB 11. URI DOPOLDAN KONCERT )E PRIMEREN ZA OTROKE IN UČENCE NIŽJE STOPNJE O. Š.. PRAV LEPO VAS VABIMO, SA) NAS ČAKA LEP PREDPRAZNIČNI GLASBENI DOGODEK. VSTOPNINA 300 SIT. Angeli in sv. Miklavž so pregnali skušnjavce KULTURNI DOM MORAVČE TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT V NEDELJO, 27. DECEMBRA 1998, OB 17. URI LETOŠNJI IZVAJALCI PROGRAMA BODO: PIHALNA GODBA MORAVČE, DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR, MOŠKI PEVSKI ZBOR, DRUŽINSKO GLEDALIŠČE KOLENC, DUET NINA IN FRANC KOMPARE, MLADI ANSAMBEL »MAČKONb, LESENI ROGISTI, MLADI PEVSKI TALENT ANLA OBRAN PREDAJTE SE LEPOTI GLASBE IN GOVORJENE BESEDE TER SI POLEPŠATE PRAZNIČNE DNEVE Z OBISKOM PRIREDITVE PRISRČNO VABLJENI! PREDPRODAIA VSTOPNIC PO 700.00 SIT M. MARKET IN CENTER RESNIK NA DAN PRIREDITVE 1 URO PRED KONCERTOM PO 800.00 SIT Na 2. adventno nedeljo se je sv. Miklavž ustavil tudi v cerkvi sv. Martina v Moravčah. V spremstvu angelov in ob pozdravni pesmi otroškega pevskega zbora je slovesno stopil v cerkev, s seboj pa prinesel več težkih košar z darili za pridne in manj pridne otroke. Povedal je, da so mu parklji skušnjavci poročali o mnogih nečednih delih otrok in tudi odraslih, ki so večkrat radi prisluhnili njihovim zapeljevanjem. Zato so se na poti iz šole tepli, pozabili so napisali domače naloge, staršem in učiteljem so nesramno odgovarjali, odrasli so se preveč kregali med seboj (krive so seveda volitve),... Na srečo so prihiteli angeli varuhi, ki so spodili skušnjavce. Sv. Miklavžu so pokazali zlato knjigo, kjer je bilo zapisanih veliko dobrih del otrok in odraslih. In še to so povedali, da se Moravčani kesajo za vse slabo in obljubljajo, da se bodo do naslednjega leta še bolj izkazali v dobrem. Kako hudobno znajo parklji zapeljati otroke, smo lahko videli v igrici Angeli preženejo skušnjavce, ki jo je pod vodstvom Brigite Kunavar in Fa-ni Capuder uprizoril (xxlmlack'k Kul-turno-izobraževalnegn društva I im-bar. Besedilo je napisala Milka Novak, pesmi pa uglasbila Elizabeta Kunavar. Angelom in parkljem je pomagal prepevati cerkveni otroški pevski zbor pod vodstvom Barbare Fale in Jane Vehovec. Za luč in ton je poskrbel g. Prelovšek, za postavitev odra pa ključarji s sodelavci Sv. Miklavž je podelil darila vsem otrokom, ki so prišli na srečanje z njim, saj so pridne: gospodinje naoekk* dovolj parkljev, sodelavke župnijske Karitas pa so skupaj s katehistinjo Marijo in gospodom župnikom pripravile lepa darila, za katera so denar prispevali Občina Moravče, KS Moravče in župnijska Karitas. Otroci in starši se zahvaljujejmo vsem zvestim sodelavcem sv. Miklavža, ki se leto za fetom trudijo, da bi otrex:i doživeli ve* Car pričakovanja in dobroto tega svetnika, ki se v nebesih druži z našim zavetnikom - sv. Martinom. MILKA NOVAK Miklavž tudi v KS Dešen Socialna stanovanja razdeljena Na podlagi Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj v najem je občinska uprava Občine Moravče v Slamniku objavila javni razpis za oddajo socialnih stanovanj v najem. V razpisnem roku je vloge oddalo b prosilcev. Komisija, ki jo po sklepu občinskega sveta sestavljajo predstavnice centra za socialno delo, zdravstvenega doma in občinske uprave, je vse vloge obravnavala. Dva prosilca sta bila iz-leičena, ker ne izpolnjujeta zakonskih zahtev (eden ne živi na naslovu, ki ga je navedel, drugi ima nepremičnino večje vrednosti in spremenjene stanovanjske razmere v času postopka obravnave). Pri štirih prosilcih, ki so izpolnjevali pogoje glede mesečnih dohodkov, si je komisija ogledala stanovanjske razmere in pripravila točkovalni zapisnik. Tako se bodo januarja vselili štirje prosilci v prazna stanovanja na Trgu svobode 4. Blaž bo z mamico dobi! sobo in kuhinje}, večji sobi bosta dobila fanl in dekle, ki bosta zaživela skupaj. Dobesedno streho nad glavo pa bo dobila tudi gospa Marija, ki je sedaj živela v nemogočih stanovanjskih razmerah. Vsi so si boe3oče domovanje že ogledali, ključe pa do bijo te dni, ko txxio električarji opravili svoje delo. Lani so stanovanja dobili trije prosilci. S. V. AMD Moravče Trg svobode 5 1251 Moravče ORGANIZIRA TEČAJ CPP pridobitev »A-locliji. Domači povedo, da ji je: kljub Gospe Frančiški Capuder, Aleševi mami iz Moravč, ob visokem življenjskem jubileju čestitamo tudi člani uredništva in ji želimo, da bi sadove jeseni življenja uživala zdrava in zadovoljna med svojimi. sklerozi v veliko tolažbo vsakodnevna molitev, na kalero kol glolx>ko verna žena nikoli ne pozabi. ()b častitljivi starosti iskrene čestitke z Željo, da bi se med svojimi v doma čem krogu še naprej tako dobro pot U lila SLAVKA PUSTOTN1K Odmev jesenskega misijona v Moravčah Težko je prikazati lepoto, ki je zaznamovala srca in duše. Vsakega se je dotaknila vsaj kakšna beseda. Ljudje smo lačni lople besede in odkritega, globokega pogovora, ki nas uči prav in lepo živeti. Lepe besede, ki smo jih poslušali v času misijona, bi še poslušali, vendar življenje teče dalje... Svoja osebna doživetja ni lahko pripovedovati. Gotovo bodo obogatila tudi druge, zato je tukaj nanizanih nekaj pričevanj članov skupin, ki so imela v času misijona srečanja in govore. Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujem! Napisali so jih ljudje, ki so večinoma vsi aktivni tudi v drugih skupinah in tako z močjo, ki jo prejemajo iz vere, tudi dejavno sooblikujejo podobo kraja, v katerem skupaj živimo. To je del Sveta, ki ga imamo vsi radi in nam ni vseeno, kakšno je tu življenje. POROČENI: Sveti misijon je milost za vsako župnijo. Tudi zakone i smo ta čas doživeli kot čas poglobljenih duhovnih vaj. Nagovori misijonarjev so bili, čeprav velikokrat huetamu-šni, v srce segajex"l Veliko prispodob in zgodb iz. vsakdanjega življenja je pred nas postavilo ogledalo, v katerem smo se spoznali in našli lemo za naše in najine osebne pogovore po srečanjih. Večim je bil ta način všeč, kar se je poznalo po obisku teh nagovorov, ki je naraščal od predavanja dej predavanja. Med nagovori je bilo poskrbljeno tudi za varstvo naših najmlajših. V tem času smej se zakonci počutili še bolj povezani med seboj in nič kaj težko se ni bilo odpreti sečlo veku in mu razodeti svoje težave. Želja mnogih je, da bi se podobna srečanja ponovila vsako leto v zimskem, Oziroma jesenskem času. OTROCI: Mi otroci še nismo ve-deli, kaj sv. misijon sploh pomeni, a še vse smo dobro izvedeli, ko se je misijon začel. Vsak dan v tednu smo pol ure pred večerno sv. mašo prihajali v cerkev. Tam smo imeli pogovor z misijonarjem. Enkrat smo se pogovarjali 0 svetem krstu, ki nam pomeni kol roža: če je ne zalivamo se posuši. Tako je tudi z nami, če ne ohranimo vere... Ta teden je bil še posebej zanimiv. MLADINA: 1. Najlepše in največje doživetje je bilo obiskovanje sv. maše, saj je prišlo res veliko ljudi, skupaj smo peli in molili in tako ustvarili enkratno vzdušje povezanih ljudi z istim ciljem (sindrom množice). Lepo je bilo videti tudi večje' število poslušalcev na vsakem srečanju za mladino. Vpliv misijona se kaže v vsakdanjem življenju: optimizem, zadrževanje lastnih napak, večje razumevanje: potreb in stisk bližnjih, predvsem v družini. Tako v prvem mesecu in upam, da mi bo uspelo tudi v prihodnje. 2. V času misijona smo imeli veliko srečanj. Dobili smo odgovore na veliko vprašanj. Tudi na tista, ki so v javnosti napačno razumljena. To je biLi tudi lepa priložnost za nova prijateljstva. 3. Še vedno imam pred tx":mi (raz-veseljivo) nabito tx>lno učilnico mladih z vseh vetrov naše župnije. Ob odlični mimiki nas misijonar izzove k razmišljanju, ko recimo želi izvedeti, kaj pomeni biti mlad. »Volare - poletite na krilih mladosti v mexlrino neba neštetih izbiri« A kakor1 Tako, da I vej «.is odpirali drugemu predvsem kamrico svojega srca. Takej, da odkrivaš in razvijaš lx>gastvo talentov, ki so skriti v tebi. Najprej pa zaupaj volan svoje mladosti zanesljivemu čeprav skrivnostnemu Šoferju. Z njim se boš izognil slepim ulicam trenutnih užitkov, sic:e:r pa zdolgočasenega životar-jenja iz dnt'va v dan. Pomagal lx> ohraniti tvoje dostojanstvo in mladostno hrepenenje tudi za čas, ko lxxlo leta mladosti prešla. OVDOVELI IN SAMSKI: V času misijona je bil govor tudi za nas. Slišali smo veliko vzpodbudnih besed, ki nam bodo pomagale, da se bomo v življenju lažje odločali za etobro. BOGOSLUŽNI SODELAVCI: 1. Župnijska skupnost je kot vrt ali njiva, v katero Bog seje semena svojih klicev. Vsak kristjan mora odgovoriti na Lx)žji klic:, kar pomeni - postati odgovoren za tiste), kar je v klicu slišal. Glede na sposobnosti in zmožnosti, ki nam jih je Bog zaupal, lilurgični sodelavci v naši župniji delujemo na različnih področjih. Misijon je bil potrditev našega dosedanjega dela in hkra ti priložnost za osebno poglabljanje zavesti svoje poklicanosti. 2. Moje mnenje je, da je bil misijon lepo obiskan. Govorili so lerx>, primerno za zdajšnji čas. ( e so ljudje |X)sluša-li in razumeli, bomo cbbili, upam, veliko sexlelavcev pri ck'lu za ekjbro ljudi. 3. Mene so navdušile že dostikrat slišane preproste resnice, ki so temelj naše vere. Te so vedno in |X)vsod aktualne in če njihov nauk upoštevamo, je življenje lepše in bogatejše. Pevci smo prisotni skoraj pri vseh praznovanjih in dogodkih, ki jih zato doživljamo še bolj intenzivno. Polog vsega nas nagovarjajo tudi besedila |X'smi. Znan je rek, da pesem bogati človeka, pomaga nam tudi, da dviga mo k Bogu naša srca in srca vseh, ki naše petje poslušajo in spremljajo. V misijonski pesmi smo vsak dan peli: ».. .srca zdaj svoja široko odprimo...«. Da, odprimo jih Bogu in ljudem! Mislim, da za skle-p te:m pričevanjem ni potrebnih veliko besed. Vsakdo izmed nas je ustvarjen |X) lx>žji poedobi. Zato sc-jmo mir, delajmo dobro, varujmo se slabega in plemenit i-mo srca. Za ta dela je primeren sleherni trenutek in dan, sleherno srečanje... Adventni čas in Božič, ki se bliža, nas s svojo vsebino še posebno vabita k temu. Naj namesto prazničnega voščila zaželim vsem obilo takšne zagnanosti, ki bo prispevala k miru in sreči vseh! | ^ Moravče /lo. VIII. VRHPOLJSKA VESELA JESEN Ob dobri glasbi še nagrade Vrhpolje, 21. november, 1998 Osmo Iclo zapored sta organizatorja, stara znanca Vrhpoljske vesele jeseni, Pavle Barlič in lanez Mihel-i i« uspela s pridobivanjem široke palete sponzorjev in pokroviteljev ter pestrim izborom nastopajočih. V dveh ur.ih programa so se z nastopi predstavili narodnozabavni ansambli Veseli planšarji, Ansamlx'l Borisa Raz-potnika, Rokovnjači in Afisambel Tineta Stareta s pevci. Med narodno zabavne viZe se je uspešno vključil.] ludi Reza s I litovih radijskih valov. Tako je znani glas Reze, ki ima poleg svojega radijskega imena še pravo in se glasi Alenka Strnad, v Živo navdušil prenokatoroga i ibiskoval-ca te zabavno glasbene prireditve. Tem- peratura med občinstvom se je začela dvigovati, ko so na odru pričeli z Žrebanjem vstopnic, in je prenekateri obiskovalec ugotovil, da je med izžrebanci. Prejeli so nagrade sponzorjev prireditve in drugih podjetnikov. Med štirinajstimi nagradami je bila najbolj mikavna prav KOtOVO /lal prši,m, pa ludi radielaksetO fon ni bil od muh. Če se mladi, ki so pri reditev obiskali, niso razveselili in nasmejali ob narodne »zabavnih vižah, jih je navdušil čarodej lože Koren. Po končani priredil vi se je večina udeležene ev zaba vala ob živi glasbi domačinov vse do zgodnjih ur. Tako kot druge vesele jeseni na Vrh|K)ljah je tudi ta minila v prijetnem vzdušju in lx> prihodnje leto dobila, upam, že develo različico. Pokrovitelja letošnje prireditve sta Avtokteparstvo Planine in Termit Domžale. Finančno pa so prireditev ix>dprli: AS TRIGLAV d. 0. o„ KAM-BUS Kamnik, MARTINK I juhlja-na, ŠTUPAR Lukovi« a, M. MARKI I Moravče, MAVRICI GR( >šl 11 Kri ina, PETER K( )R< )šl ( Vir, AVTOPREVC )/NIK Kf >-SMAC ANTON, PRENOVA K( )K( )ŠN|I Baloh Brane, VALTOM Svetlin Tomaž, ZLATARSTVO lože Smrkelj, GRAPIKS d. o. o., EMU KISI IAK s. p. MAL S člani koronarnega kluba na Limbarski gori Na pobudo g. Franca Štefana, tudi člana tega kluba, so se odločili za izlet v Moravsko dolino in na Limbarsko foro. Spotoma so si želeli ogledati elezno jamo na Gorjuši in naravoslovne zbirke v (amarskem domu. Povabili so me s seboj. Nič kaj prijazen poznojesonski dan se ni obetal. Sonce je le tu in tam krmežlja-vo pokukako skozi oblake, ko sva se s lianeelom odpeljala proli Gorjuši. Tu smo skupaj / vodic i jamarji iz Domžal, pričakali naše1 goste". Poln avtobus dobro razpoloženih izletnikov je kmalu prihru-mel pred lamarski dom. Razdeljeni v dve skupini smo si / ime norrla ogledali jamo In bogate zbirke v muzeju. Malo smo se odpočili v prijetnem okolju ek>ma, nato pa smo se «xl|x>-Ijali proti Moravčam. Med prijel no vožnjo v Moravsko ek>-linosem jim pripovedoval o zanimivostih ob |x>ti, o bližnji in daljni zgodovini krajev, o življenju naših ljudi. Kar prehitro smo pred selx)j zagledali zvonika cerkve sv. Martina. Popeljali smo se skozi Moravče, navzgor proti I trastni-ku in dalje k našemu c i I ju na I imljarsko goro. Sprememba in tem|X'ratura zraka na tej višini je za marsikaterega udeležene a predstavljala kai majhen sok, Vedeti je namreč tretja, da so bili naši gostje ljudje, ki imajo zdravstvene1 težave z Ožiljem in na srcu in seveda temu prilagojene življenjske pogoje. Podali smo se v cerkev sv. Valentina. Spremljal nas je g. Kosmač in obširno pripovedoval O Cerkvi na gori, o obnovi le le in 0 samem kraju. Izletniki so z zanimanjem sk-dili razlagi. Ogleda-li smej si |X)samezne zanimivosti le le|X' cerkve. Po krajšem postanku v bližnjem gosli šču pri Urankarju, smo se odpravili nazaj proti etalini. Računal sem, da se lxxlo cxl-|X'ljali nazaj, toda ne. Velika večina se je odlpđla oeiiti peš v Moravče. To me je presenetilo in zato pišem te vrstice. Maisikalercga zdravega ebmačina težko pripraviš na pešačenje, da pa gredo peš ljudje, ki so v večji ali manjši meri preživeli kalvarijo težke bokvni, |ja je nadvse |X)hvalno.! Med |x>tjo navzdol, proti Sor-jučam, SO mi pii|x>vodovali, da veliko telovadijo, se gibljejo na svežem zraku in lo jim da m«xi za življenje. Prepričali sej me, da gledajo z optimizme>m na življenje, da se znajo s|x»padati s težavami, skratka živijo polno življenje v okviru svojih zmož nosti. Kar prehitrej je minila naša pot, saj smo si imeli veliko povedati, IzvecMi so marsikaj zanimivega, a tudi sam sem bil zelo zadovoljen, saj sem zvedel marsikatero življenjsko resnico, ki je še nisem poznal. V gostišču »Kavka« smo se cjkrepčali, se poveselili v družbi mladega narodno-zabavnega ansambla. ()l»sle»vcšii so obljubili, da I x»do še prišli med nas - Moraveane, ali pa se lx»mo srečali kje drugje, na kakšnem drugem izletu. Ponovnega srečanja lx>m prav gotovo vesel! MARIIAN GRIL MED USTVARJALKAMI ROČNIH DEL Novoletno vzdušje Približajo« i božično-novolelni prazniki so spodbudili ustvarjalke v skupini ročnih del, da so na svojih srečanjih novembra in decembra izdelali veliko darilnih in prazničnih predmetov. Že novembra so izdelovali darila, s|x»minke in ejkraske iz giluforma. Gi-luform je snov podobna mavcu, ki se meša z vodo in se nato razredčena vliva v modelčke ali kalupe. Na ta način so vlili veliko reli-eftjv, svečnikov in ejkra-skov za smrečice. Vse izdelke so patinirali in poslikali s posebnimi barva mi. Na decembrskem srečanju so izdelovali ve »se il niče. Prinesli so veliko različnega materiala, iz katerega so nastale čude> vite voščilnice. Voščilnice so bile kombinacije va- lovitega kartona, svile, barvnega papirja, svetlečih trakov in naravnega materiala. S tem zadnjim srečanjem so sklenile to leto in ugotovile, da je bilo leto ustvarjalno in da se botk) tudi v prihodnje srečevale vsak prvi četrtek v mesecu. B. DORIČ Strokovna ekskurzija za kmetovalce Kmetijska svetovalna služba Moravče je 16. oktobra organizirala strokovno ekskurzijo za kmetovalce in člane njihovih družin na avstrijsko Koroško. Ogledali smo si naslednje kmetije: • Štefan Erns, Šmarjeta CJ Plilx'rk V lasti imajo 9,2 ha travnikov. Re'dijo 10 krav (kijilj. tetno dokupijo 15 ck> 20 lelet in jih zakoljejo v lastni klavnici. Kmetija je včlanjenja v združenje bioloških kmetij I KM 11. • Franc Božič, Metkiva 4, Sinčna vas U'tno imajo v kejlobarju 2 ha silazne koruze, 1,5 ha koruze za zrno, 2 ha soje, 1,5 ha graha, 5 ha ječmena, 7 ha travnikov DECEMBER GRUDEN 13 in f» ha gozda. Skupno obdelujejo 25 ha zemljišč, cx) tega imajo 9 ha v najemu. Redijo 24 glav goveje živine, od tega je 12 krav. Mlečni kontingent kmetije je 36030 kg. Kmetija se ukvarja tudi s pitanjem prašičev. • Marko BUĆOVNIK, Goselna vas 10, Dobrla vas V letošnjem letu so imeli posajene 3,8 ha silažne koruze. Obdelujejo pa še 4 ha travnikov in f>4 ha, na katerih je posejana črna detelja in lucerna. Redijo po 30 glav goveje živine, od teg.) je 19 krav. Mlečni kontingent kmetije je 103.(XX) kg. Kmetija se ukvarja tudi s turizmom na kmetiji. Vse tri kmetije so po velikosti in usmerjenosti precej [x»dobne našim povprečnim kmetijam. Z ogledom in neposrednim razgovorom z lastniki kmetij smo dobili najbolj nazoren in natančen prikaz položaja teh kmetij ob njihovi vključitvi v Fvrc»pskc> unijo. |. OCEPEK Izlet po avstrijski Koroški V soboto, 7. novembra, smo lc»Zenju ter z novim znanjem in lepimi ebživetji smo se v večernih urah vračali proli domu. V imenu zbora se zahvaljujeva g. Primožiču, naši zborovodkinji Elizabeti in gospodični Barbari, ki so nam pripravili zanimiv in poučen izlet. MARTINA, KATARINA DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE Tradicionalno srečanje na Čemšeniški planini Vsako leto DU Zagor-je organizira »teden upokojencev«. Tokrat je potekal «» udeležencev). Najstarejša med nami sta bila Lojze Zupan, star 8.5 let in Štefka Rebolj, stara 74 let. Po uvodnih nagove»rih je DU Zagorje vse člane DU Moravče |X»vabilo na kosilo. Po njem je ob prijetnih razgovorih, petju in plesu čas druženja hitro minil. Naslednic Iclo lio gostitelj in organi/aloi »tradicionalnega« srečanja [JU Moravče (pohodniška in planinska sekcija). Srečanje Ex> verjetno na Zasavski gori ali na Slivni. To je odvisno od dogovora med predstavnikejma obeh DU. Tekst in foto: |OŽE NOVAK Društvo podeželske mladine na strokovni ekskurziji V jesenskih mesecih smo se odpravili na dvodnevno ekskur/ijo. Ob 8. uri smo se pripeljali v okolico Golnika pri Kranju, kjer smo se dobili s tamkajšnjo kmetijsko pospeševalko. Skupaj smo se odpravili do kmetije Kern. Ker je v tem območju najpomembnejša reja krav molznic, se tudi na tej kmetiji ukvarjajo i/ključno s to de-j.ivnoslo. V hlevu s t. i. prosto rejo imajo 70 krav, od tega 40 molznic, Še nekaj pa jih preko poletja odpeljejo na pašo na Kočevsko. Preživljajo se s prodajo mleka (i t. ,i. f>00 I dnevno) ter delno s prodajo teličkov. Telite seveda obdržijo. Ciospodar kmetije je še mlad in skupaj / J* no v(xfita kmetijo, sam je naredil večino hlevske opreme - bokse in molzišče. V okolici je še nekaj večjih kmetov, s katerimi / nakupi in sfjosojdnjem strojev dor>ro sodelujejo. Po prijazni |xistrežbi smo se odpeljali proti Kranjski Gori in od tam na naš najvišji testni prelaz Vršič. Nato smo se spustili do Trente, kjer smo si ogk-dali Dom Trenta in informacijsko središče ■triglavskega narodnega parka. V muzeju smo se s pomočjo multivizije in razstave naučili veliko o našem narodnem parku, življenju v njem ter 0 probk*mih, s katerimi se srečujejo. Nask'dnja postaja je bila kmetija v okolici Bovca. V Posočju je glavna kmetijski panoga ovčereja ter pridobivanje ovčjega sira. Na kme- tiji imajo 120 ovac, od tega 00 molznic. Mol Za Še vedno poteka ročne, in gospodar za vsa ko molžo porabi uro in pol. V poletnem Času ima ovc* na paši v okolic i, pozimi pa, ko se jih ne molze, so v hk*vu. Tamkajšnji kmetijski pospeševalec nam je povedal, da se je ohranib k' še nekaj takšnih kmetij. Na srečo so v večini v rokah mladih in zagnanih fantov, pa tudi država jim Še kar stoji ob strani, ž! Bovca smo se odpeljali proti Kf >bandu. Na poti so nas ves čas spremljale posledice potresa v Posočju. V Kobaridu smej si v muzeju ogledali, kaj vse M je na tem območju dogajalo v času soške fron te v prvi svetovni vojni. Iz Kobarida smo se odpeljali proti Ankara nu, vožnja ob Soči, preko Vipavske doline in Krasa vse do Primorske je trajala več kot tri ure. V Ankaranu so nas zato v hotelu, kjer smo prespali, že čakali z večerjo. Naslednji dan smo do kosila uživali v svežem morskem zraku, nato smo se odpravili nazaj v deževno notranjost Slovenije. V Idriji smo si ogledali št1 rudnik živega srebra in sicer Antonijev rov, ki je preurejen v muzej. Ker je bik> že pozno, samo se odkiči-li, da se mo nekaj časa brez vode, zato smo mirno pejčakali tri tedne. Sedaj pa nam je nekoliko prekipelo in smo začeli iskati odgejvore, zakaj smo že toliko časa brez vode. Nihče od vpletenih ne prevzame odgovornosti. Nam pa je pravzaprav vseeno, Aktivni moravski upokojenci »Prizmu optimizma« je oddaja, ki ji radi prisluhnejo ne samo starejši ljudje, ampak ima veliko poslušalcev tudi med mlajšimi. Za moravsko občino bo še poteboo zanimiva oddaja v nedeljo, 3. januarja 1999 od 10. (Jo 11. ure, ko bodo imeli »glavno besedo« moravski upokojenci. Nastopili bodo Mešani pevski zlx>r, Moški pevski zbor, solistka in recitatorka, predstavili lxxk) društveno (kjavnejst v Mrjravčah in povedali še kakšno o špodu, planinstvu in drugih turističnih zanimivostih. Vabimo vas, d,i prisluhnete oddaji. D. P Predsednik France praznoval 70-letnico DU Moravče je bilo ustanovljeno 19. marca 1952. leta. V 46 letih je imelo več predsednikov društva. Ustanovni in prvi predsednik je bil Aleš Capuder, za njim Franc Pergar, potem Ivan Lavrač (vsi že pokojni). OŠ JURIJ VEGA - MORAVČE Otroški parlament Letošnji vsešolski otroški parlament z naslovom »Mladi in mediji« je 20. oktobra potekal tudi na OŠ Jurija Vege Moravče. Prisotni so bili predstavniki razredov predmetne in razredne stopnje ter predstavniki s podružnične šole Vrhpolje, ravnateljica E. Karažija, nekaj učiteljev in gospa Sonja Vraz, predstavnica komisije za šolslvo pri Občini Moravče. Predsedstvo so tokrat sestavljali Mitja Lovše -predsednik, Ana Bejnič - podpredsednic a, Tadeja Kovačič - članica in Urška Grošelj - tajnica. Po nagovoril ravnateljk e se je za« eto zares. Predstavitev izdelkov nižjih razredov je bila skromna, a venclai zelej prisrčna. Prvošolčki so nam naprimer povedali, kaj najraje gledajo na televiziji. Le kdo bi si misli, da radi gledajo Radovednega i.h ka? Višja stopnja se jedo vratu poglobila v temo in Ugotavljala, zakaj se je lako težko odtrgati od televizije; opozorila nu zlorabljanje interneta; naredili so anketo in še in še. S tem so dokazali, da obstaja slaba in dobra stran medijev. Pri naslednji tejčki dnevnega reda, to je razpravi, s«j učenci, predvsem osme »šole i, glasno »navijali« za kino v Moravčah. Gospa Vraz je odgovo rila, da se o tem že intenzivno premišljuje. Mejčno upamo, da bo razmišljanje kmalu dobilo oprijemljiv rezultat. Razpravljalo so se nato nekoliko oddaljili od teme, saj so predlagali namestitev avtoma f. ta za hrano in pijačo; ureditev pločnikov; šolski radio... Po skoraj treh urah mirnega razgovora (brez pretepanja s časopisom!), smo si privoščili prigrizek, malo pokramljali, nato pa odšli vsak na svo| doni Tako smo še en šolski otroški parlament spravili pod streho. Naši predstavniki se sicer niso udeležili medobčinskega parlamenta, je pa zato eden obiskal državni tJtroški parlament v Ljubljani, ki so se ga udeležili tudi Vika PoKjčnik, Slavko Gaber, lanez Po-(kjbnik in še nekaj drugih politikov. Državni otroški parlament je bil letos veliko preveč razvlečen in je vseboval minimalno »količino« razprave. Sklepi so bili naslednji: predrage knjige, preveč nasilja v filmih, preveč reklam in politike, premajhen vpliv staršem in neuporabljanje slovenskega jezika v oddajah. Naslednje leto bodo mladi razmišljali o aidsu in spolnosti. ANA BONIČ Po smrti predsednika Lavrača je funkcijo prevzel Anton Cerar. Samo eno leto je zaradi bolezni vodil Bogo (ietmovšek. Sedanji pr«±dsednik France Novak društvo uspešno vejdi že drugi mandat. V društvo je včlanjenih 370 članov. Društvo ima dom z vsemi potrebnimi prostori za dejavnost. Društvo lepša »jesen življenja« svojih članov z (jbčasnimi prireditvami, srečanji, izleti in obiski bolnikov na ejomu, domovih in bolnici. Dejavne so posamezne sekcije: kolesarska, pohodniška, planinska, balinarska in kegljaška. Društvo ima svoj prapor, katerega cjb posebnih prj-tažnostih nosi član Peter Okom. Pri DU je registriran MPŽ, ki uspešno nastopa že enajsto leto. Naš predsednik France je v ožjem krcjgu upokojenoev praznoval svejj 70. rojstni dan v društvenih prostcjrih. Cžb tem praznovanju ni manjkalo peciva, domačega kruha, narezkov, pijače in kavice. Ob prigrizku smo obujali spomine na preteklost in načrtovali prihodnost. Člani društva jubilantu želimo zdravja in uspešnega vodenja društva tudi v bodoče. Istcjčasno pa mu izrekamo zahvalo za vse tisto, kar je storil za dobro našega uspešnega društva. Hvala lepa jubilant, Franc Novak. JOŽE NOVAK Novoletno Slamnikovo križanko nagrajujejo: Mlinarstvo Rotar • Manufaktura Vanda • Kmetija pri Mežnarjevih • AMD Moravče • Kavarna Detelca • Sedlarstvo in jermenarstvo M. Kokalj Elektroservis Prelovšek kdo je kriv za tej, srčno si le želimo, da bi pitna voda končnej spet pritekla in bi ponovno zaživeli nejrmalnej življenje. Namestej, da bi se ukvarjali z ejbičajnimi jesenskimi opravili, nam je vodilna misel vsakega dne zagotoviti dfjvolj vode za živali (krave, ovce, prašiče) in za go-spejdinjstvo (za kuhanje, pejmivanje, umivanje, pranje perila,...). Upamo, da bomo na Limbarski gori že imeli lekočej pitno voeJo, krj boste1 brali ta članek, zagotejvo pa t«ega še ne vemo! CILKA URANKAR Novice z Gorice Velika pričakovanja, da dobimo asfaltirano cesto, so se uresničila. Toda v ponos nam ni del neasfaltirane ceste, ki so jo poimenovali »policajka«. To ime si zasluži, saj uspešno zmanjšuje hitrost mimovozečih. Ta del ceste bo pač potrebno krpati z gramozom, do katerega bomo upravičeni. Na avtobusni postaji so postavili ogledalo, ki je, kut kaže, postala oglasna deska mladih razposa-jencev in tako ne služi svojemu namenu. Želja vseh nas je, da bi imeli urejen kraj, ki bi nam bil v ponos. IVAN DRAGAR PA BREZ MERE Že stara modrost nas uči, naj najprej pred svojim pragejm pe> čistimo. Vsi polnih smo ust graje, kako nas bela pravljica jezi zaradi neočiščenih cestišč:. Kako pa smo očistili pločnike pred lastno hišo? Na žalost nemakj-kdaj tako, da na očiščen pkjčnik nametal se sneeg je z dvejrišča. O, pa tko smo sabi sebi všeč!!! Iz lastnih Žepov na /x)lnili tmO rhčinski proračun. Od tu pa denar smo /jorabili za nakup taM, ki kraje lx>imenujejo, da tudi tujec našel pot hi tja, kamor se namenil je. Bomo torej dovolili, da mladeZ neotesana ali, lx>g ne daj, odrasla ne pisala! Spoštovani starši, ne dovolite, da lepoto prazničnih dni, grenila bi bolečina povzročena od pirotehnične navlake. Vsi, ki se t rud in k j pri nastajanu moravskih strani, Vam želimo lepe praznične dni ter izpolnitev osebnih in poklicnih želja v letu 1999. 14 DECEMBER GRUDEN GA. BIJEDA PODBEVŠEK RAZSTAVLJALA V RAZSTAVNEM PROSTORU NA STUDENCU Rahla igrivost in neskončna paleta barv V razstavnem prostoru na Studencu, ki v jesenskem in zimskem času vse bolj postaja mesto različnih kulturnih dogodkov, je v oktobru razstavljala svoje slike ga. Breda Podbevsek, rojena v Ljubljani. Po končani gimnaziji je nadaljevala študij na Pedagoški akademiji. Slikanje pa jo spremlja že vrsto let. Izraža se v različnih slikarskih tehnikah. Najljubši sta ji pastel in akvarel. Razpoloženje izraža v rahli igrivosti, ko v neskončni paleti barv, ki jih ponuja dan, začuti nežnost in jo harmonično prelije v slike. Njene razstave so tematsko posvečene cvetju in drevesom, kot odsev neslutene in neponovljive narave. Doslej je ga. Breda Podbevsek razstavljala v galeriji Commerce Ljubljana, v trgovini Ginko Domžale, v Salonu galerije v gostišču Zvon Brezje, Galeriji Okarina Bled, Galeriji Lek Ljubljana, njene slike pa smo lahko občudovali tudi na razstavi ob 25-letnici Osnovne šole Rodica. Domžale Uspešno zaključeno sedmo leto Domžalskih rogistov Razstavo sta omogočila Občina Domžale ter Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki jo je popestrilo s prijetnima kulturnima dogodkoma ob odprtju in zaključku razstave. Tako so ob odprtju nastopile flavtistka Adela RamovZ, pianistka lana Pavli ter voditeljica programa Draga (eretina Anžin, družbo pa jim je poleg številnih gledalcev delal tudi umetnostni kritik g. Mirko Juteršek. Ob njenem zaprtju pa so obiskovalci zaploskali pesniku g. Tonetu Kuntnerju, ki je predstavil pesniško zbirko »Cmurek«, večer pa so vsem skupaj polepšali Kamniški Koledniki. Tudi zaradi tako prijetnih kulturnih dogodkov, kot so bili ti, povezani z razstavo ge. Brede Podbevsek, Rodica, Miševa ulica štev. 22,1230 Domžale, tel. 711952 in Kulturnega društva Miran ]arc Škocjan bodo dolgi zimski večeri prijetnejši in čakanje na pomlad krajše. V. V. Danes je minilo sedem srečnih let DOMŽALSKIH ROGISTOV, je najbrž 12. novembra 1998 ugotovil njihov član in kronist, g. Gregor Rettinger, in zadovoljen pre-štel na desetine koncertov, kilometre prevoženih poti in na tisoče skladb, ki jih je ta glasbena skupina zaigrala v tem obdobju. Povsod dobrodošli, vedno prisrčno pozdravljeni z glasnim aplavzom so tudi letos kar precej presegli začrtani program, saj so vedno znova prihajala vabila, katerim se zelo radi odzovejo. Leto 1998 si bodo zapomnili tudi po organizacijskih spremembah, saj so se oblikovali kot društvo, nanj pa ga bodo spominjali tudi številni uspešni nastopi doma in v tujini. Tako so se tudi v letošnjem letu veselili zlate medalje z mednarodnega srečanja rogistov, redne vaje pa jim omogočajo, da je izvedba skladb kvalitetnejša, pestrejši pa je tudi njihov program. DOMŽALSKI ROGISTI vsem želijo srečno in zadovoljno 1999! V. V. RAZSTAVA AKADEMSKE SLIKARKE VERE TERSTENJAK Slikarka, ki s svojimi neznankami privlači Akademska slikarka Vera Terste-njak-lovičič je rojena na Prevojah. Likovno se je izobraževala v New Yorku ter v Ljubljani, kjer je diplomirala na Likovni akademiji. Do sedaj je imela okoli 50 samostojnih razstav po Sloveniji, Italiji, Franciji, Nemčiji ter ZDA, eno izmed njih pa smo si konec oktobra ogledali tudi v Likovnem razstavišču Domžale. Slikarstvo Vere Terstenjak, ki jo v Domžalah poznamo tudi po njeni zelo uspešni Likovni šoli za najmlajše, je svo- jevrsten fenomen. Njeno slikarstvo po mnenju ge. Jadranka Šumi sodi v vrsto najbolj zanimivih in izvirnih umetniških dejanj in je dokaz trdnega in izjemno predanega dela. Za predstavitev svojega umetniškega izraza si je izbrati kozmos, svet, ki je odmaknjen in ga ne poznamo dovolj, zato je videnje kozmosa skozi sli-karjevo platno seveda zahtevna naloga, ki si jo je Vera Terstenjak vsa leta zavestno zastavljala. Umaknila se je v ta svet in s posebnim strokovnim in slikarskim znanjem dosegla zastavljene cilje. V svet poglobljenih razmišljanj o kozmosu je akademska slikarka Vera Terstenjak stopila pred približno dvajsetimi leti in se zanj tedaj za vedno odločila. Mnoga potovanja rx> svetu so ji dajala dovolj snovi, da je svoja znanja dograjevala in izpopolnjevala v iskanju najvišje umetnosti - umetnosti življenja. Aktivno se je seznanjala z alternativnimi znanji, dograjevala svojo duhovno rast in tako postala glasnik svojega časa. Za letošnjo razstavo v Lutkovnem razstavišču, ki je imela naslov Dušna stanja, je slikarka pripravila slike, ki jih je ustvarila v letošnjem letu in so odsev njenih najnovejših spoznanj na izbrano temo. Po mnenju ge. Šumi so znotraj razstavljenih del oblikovane zaokrožene celote, ko je umetnica z določeno barvno skalo izpovedala sporočilo videnega. Tako so se pred obiskovalci razstave zvrstile predstavitve potovanj, ko človek prestopi prag zavesti in se poglobi v svojo podzavest, v svet onostranstva, ki ga omogočajo nova spoznanja, odkrivanja in razumevanja potovanja duše. Obvestilo v zvezi s pozivi za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča V začetku meseca decembra ste nekateri občani in gospodarski subjekti naše občine prejeli poziv k napovedi površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zato vam v nadaljevanju posredujemo nekaj pojasnil v zvezi s tem. Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so izvirni prihodek lokalnih skupnosti in eden večjih finančnih virov občin. Občine obračunavajo nadomestila za stavbna zemljišča s tehnično pomočjo pristojnih davčnih uprav, v skladu s starim Zakonom o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84, 33/89 ter Ur. list RS št. 24/ 92), ter na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale iz leta 1989 (Ur. vestnik občine Domžale št. 14/ 89, 7/90). V skladu z 8. členom Odloka so zavezanci dolžni posredovati ročne podatke o površinah stanovanj, posk>vnih prostorov, stavbnih zemljišč in zemljišč, ki se uporabljajo v posbvne namene, v roku tO dni po njihovi pridobitvi oz. nastali spremembi. Zal se zavezanci praviloma ne izzivajo na določbe tega člena, bodisi zaradi nevednosti bodisi namerno. To pa ima za poskZi-co dvoje: po eni strani izpad finančnega prihodka občine, po drugi strani pa se na ta način ustvarja neizenačen pobžaj občanov, saj nekateri i/fX)lnjujek) svoje obveznosti, drugi pa ne, s čimer je posredno kršeno načelo enake obravnave olx'and pred zakonom. . Nacbmestilo se plačuje tako za uptxabo zazidalnega kol tudi nezazidanega stavbnega zemljišča: 1. na zazidanem zemljišču se nadomestilo pl.iču|c rxt kvadratnega metra koristne stanovanjske, poslovne ali proizvodne površine, pri katerih s«1 u|xrsteva pokrita površina ter funkcionalno zemljišče. Podrobneje je koristna starx> vanjska [X>vrSina opisana v pozivu, ki ste ga prejeli. 2. na nezazidanem stavbnem zemljišču se na(kHix>stilo plačuje -godh, iz katerih je nedvoumno vidno, da je lastnik prenesel obveznost plačila na najemnika, ne-delujoča podjetja naj priložijo sklep o ukinitvi...), saj bo v nasprotnem primeru DURS izdala odločbo o odmeri nadomestila na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka. Istočasno Občina poziva tudi morebitne zavezance, ki nadomestila ne plačujejo, čeprav so zavezanci, vendar iz kakršnega koli razloga poziva ne bodo dobili, da se obrnejo na oddelek ali direktno na DURS, kjer bodo lahko dobili obrazce za odmero. Izpolnjene obrazce lahko posredujete osebno na vložišče občine, po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69,1230 Domžale, ali po faksu na št. 061/721-350. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 061/721-376 (g. Marko Habat) ali 061/714-251 (ga. Andreja Mezgec) vsak |X)ne-deljek in petek med 8. in 12. uro. Za vase sodelovanje se vam zahvaljujemo! Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale »Slikarkin likovni izraz je zadnja leta vse bolj dovršen, a umetnic a je pri oblikovanju zadnjih del naredila še korak naprej. Korak do popolnejšega obvladovanja slikarskih prvin, s katerimi omogoča transplantacijo izbrane teme na platno. A ne samo na platno, ampak v celotno okolje, kjer so slikarski izdelki predstavljeni. Izžarevanje slikarkine energije, ki jo začutimo v razstavnem prostoru, govori o celostnem umetniškem doživetju, ko se umetničina spoznanja preko predstavljenih likovnih del pretakajo v prostoru. Izredno senzibilna umetnica svoja znanja in spoznanja prinaša tudi na ljudi, ki jo ob krožajo, S|xxlbuja mlade nadarjene likovne umetnike, saj je njen atelje zbirališče ljudi, ki si želijo stikov z umetniškim izrazom. In nenazadnje je slikarkino fx>slan-slvo ludi v tem, da nam s svojim življenjem ob nas in z nami daje moč za odprto videnje sveta,« pravi ga. Šumi v čudovitem predstavitvenem listu in svoje mnenje o k'tošnji razstavi akademske slikarke Vere Terstenjak zaključuje z ugotovitvijo, da v svetu, ki ga živimo, daje zavedanje mex;i kozmične energije človeku nen smisel. Na prelomu tisočletja tako človek najde nove poti za preživetje tudi v razumevanju nevidnega sveta. V. V. DOMŽALSKI ROGISTI: Uroš Oražem, |anez Avbelj, Anže Korošec, Ivan Kozarič, Jernej Hribar, v ospredju pa Peter Maierhofer, Irena Keš, Matevž Oman in Gregor Rettinger so tudi v letošnjem letu uresničili prav vse začrtane cilje. Domžalska umetnika razstavljata na Vrhniki V dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki gostujeta s svojimi umetniškimi deli Domžalčana akademski slikar Mario Petrič in akademska kiparka Štefka Košir Petrič. Razstava bo odprta do 29. novembra. V velikem razstavnem prostoru je slikar razgrnil svoja številna (.34) dela v olju. Njegov pretanjen kolorizem, poln duhovnega impresivnega naboja, po ! logiki razvoja že na meji abstraktnega, zažari v njem v polni meri. Štefka Petrič je prostor zapolnila S svojo malo plastiko v terakoti, ki predstavlja dva njena opusa »Neveste« in »Organsko rast«. Predsednica Zveze kulturnih organizacij, gejspa Marta Rijavec, je ob otvoritvi razstave predstavila oba umetnika in izvajalke glasliencga programa z Vrhnike ter dala besedo likovne mu kritiku Damirju Globočniku. la je v oceni njunih del med drugim dejal, da si njuni likovni izpovedi v ničemer ne nasprotujeta, temveč druga drugo vselej samo bogatita. S svojo prisotnostjo na otvoritvi razstave so med drugimi tudi Dom-žalčani izkazali svojo naklonjenost ustvarjalcem in njunemu delu. L. M. ZANIMIVA RAZSTAVA Obnova kulturne dediščine v občini »V življenju le hitimo, čakajo nas različni opravki, čas nas neustavljivo priganja. Zgodovino puščamo za seboj, njene spomenike pa prepuščamo usodi, ki velikokrat neusmiljeno potepta njene vrednote. Ali res mora biti tako?« se je ob odprtju razstave Obnova kulturne dediščine v domžalski občini vprašala ga. Renata Parmič, dipl. soc, višja konzervatorka, ki je bila vodja postavitve omenjene razstave. Razstava je bila v Likovnem razstavišču Domžale odprta od 12. do 19. novembra 1998 in je bila po mnenju avtorjev (poleg ge. Parmič še g. Milan Sagadin, dipl. arheolog in umetnostni zgodovinar, ter Damjan Pečnik, dipl. umetnostni zgexiovinar) izziv in HITRA DOSTAVA HRANE DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - SOBOTA 9.-24. ure NEDELJE IN PRAZNIKI: 10.-23. URE pribžnost, da dediščini vrnemo me-sio, ki ji pripada. Vsak od spomenikov ima svojo zgockivino in brez ozira na spreminjajrx*e se politične in socialne razmere v družbi imajo vsi pravico oV) svoje govorice. Kakšna je ta govorica, so lahko presodili številni obiskovalci, ki so si ogledali razstavo. Ta je bila hkrati priložnost za zahvalo vsem, ki se kakorkoli zavzemajo in skrbijo za našo kulturno dediščino. Na razstavi, ki jo je v sodelovanju z občino pripra vil Zavod za varstvo naravne in kultur- ne dediščine v Kranju, smo si lahko ogledali del obnovljene kulturne dediščine na območju naše občine, in sicer: • Krtina - obnovitvena dela na obzidju in cerkvi; • arheološke izkopanine v Šentpa-vlu in Dragomlju; • obnova več spomenikov novejše Zgodovine, ki so bili obnovljeni ob pomoči javnih del; • posegi na pokopališča in v obnove cerkva (Tabor nad Ihanom idr.); • obnova spomenikov, ki so bili poškodovani zaradi vandalskih unic":enj. Prepričana sem, da bo razstava, na kateri so bila podeljena tudi priznanja vsem, ki so si v letošnjem letu |x)selx'j prizadevali za obnovo naravne in kulturne dediščine, spodbudno vplivala in pripomogla k boljšemu odnosu do nase skupne dediščine. V. V. Večer z gospo prof. Dušico Kunaver in njenim izročilom Gospa prof. Dušica Kunaver se je prijazno odzvala povabilu Turističnega društva Radomlje in v četrtek, 26. 11. 1998, smo pripravili v prostorih Kulturnega doma lep večer, ki je bil hkrati zaključek dela v tem letu in uvod v praznični december. Ker imamo v Radomljah bogato dediščino v stari ljudski noši in ker nam ni vseeno, da gre v |X)zabo, smo bili se posebno veseli, da nam je I )u šica približala vse lepote te nošo, slo venske praznične šege in navade ter ponton noše;, ki ni bila zgolj oblačilo; bila je tudi del kulture naroda, slanu in včasih izraz trenutnega razpoloženja. Gospa Dušica nam je pričarala vse lepote slovenske noše, ki je skladna s slikovitostjo slovenske pokrajine, od poskočne gorenjske z zidano nošo, do umirjenih belokranjskih rek, širokih polj in belih brez, ki odsevajo i/ enobarvne belokranjske noše. Posebno pomembno je, da to ljudsko izročilo ne gre v pozabo in dolž- ni smo ga čuvati in prenašati na mlajši rod. To že vrsto let dela ga. Dušic .1 in brska |x> starih in zaprašenih kotih naše dežele in vse skrbno zapisuje. Opozorila nas je, da smo šele druga generacija, ki ni lačna kruha, pa že pozabljamo, kdo in od kod smo in kako so živeli naši starši. Slovenci smo še posebno trdoživi, saj smo venomer morali sami poskrbeti za svoje preživetje- Sprašujemo se, ali smo tudi Ra domljani povsem zaspali, poslali spal no naselje in se: zbudimo samo takrat, kadai nam ni kaj povseči, ni pa nam mar za trud, ki ga nekateri vlagajo v us|X'šno delovanje raznih društev, namreč vabilu se je odzvalo zelo malo domačinov. Žal nam je, da ljudje izgubljajo svoje korenine, mnogi pa jih nikoli ne pe> ženejo. Človek brez pripadnosti izgubi svojo itlonlilelo 111 mnogo c asa |X>lre huje, da jo spel pridobi Turistično društvo Radomlje VERONIKA R in URŠKA S. Domžale DECEMBER GRUDEN 15 PRVA KNJIGA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE Jutri bo sijalo »Danes dežuje Že jutri lx> sijalo Zapiram dežnik« je pesem ge. Zlatke Levslek, ene izmed udeleženk Literarne delavnice Univerze za tretje Življenjsko obdobje v Domžalah, za katero ima največ zaslug gospa Melka /upa nek. Predstavitev zbornika je bila v Kulturnem domu Franca Bernika v polni dvorani Matije Tomca, zbrani obiskovalci pa so lah ko prisluhnili pesmim iz zbornika ter s;x »znali vse njihove avtorici". Ob njih sta nastopila se pevska zbora Doma u|X)kojencev Domžale in Doma pex":itka Mengeš, citrar Tomaž Pla-hutni, učenci Dramskega krožka Osnovne šole Venclja Perka Domžale ler dramska igralca lana Habjan in Boris Kerč. »Iščemo misel. Iščemo. V oceanu. Besed. Vredno je poskusiti. Vedno. Znova, 2 je v predgovoru ztornika literarne delavnice zapisal Peter Kuhar, podobne lepe misli pa sta zlxxniku na |x>t napisali tudi Cveta Zalokar-Oražem: »Dokler je človek radoveden in išče, mu starost ne more do živega. Zato, draga dekleta, le |x>gumno odkrivajte in se sprašujte, saj je lo nenazadnje bistvo in smisel ustvarjanja«, ter prof. dr. Ana Kr.injc. Gospa Marija Kovic se nam v zlxxniku predstavlja prva. Pesmice piše že od svojega sedemnajstega leta. Poleg pisanja je gospa zelo rada |X'la in je bila članic a Ireh ^vskih /lxirov. /*ivi v Domu počitka v Mengšu, i/med njenih kratkih Čustvenih pesmic pa sem za bralce Slamnika Izbrala naslednjo: Moja dbSl Uri krili brez oddiha, da se ne hi ti /ixidila, mesečini hk\h, tiha. Da se ne hi ti /ludila, v svilene niti sanj povila, v bele solze stihov vlila. Gospa lulka Stražar je sestra slovenskega pisatelja Franceta Bevka. Pesnili je začela ob rojstvu vnukov, Gospa Marija Kovic, najstarejša fiesnica, udeleženka Literarne de-avnice, in gospa Metka Zupanek, pobudnica in vodja Univerze za 3. življenjsko obdobje v Domžalah. prej je pisala pisma. Čas v Domu počitka v Mengšu si krajša z branjem zanimivih knjig, vse njene zapiske pa zbira njena vnukinja, ki je na babičine pesmi zelo ponosna. Za »po-kušino« sem izbrala del njenega proznega prispevka Pogled skozi okno: »Imam otroke, vnuke in pravnuke. To je drevo življenja, ki zmeraj zraste in vedno znova poganja korenine. Želim, da hi bili vsi zdravi, sretni in zavedni Slovcnti, da hi ljubil to našo lepo Slovenijo« Gospa Mihaela Stupica pesmi piše za posamezne priložnosti in jih vedno obdari z akrostihom. |e zelo ko-rajžne sorte in se kljub hudi bolezni ne da. Se vedno je prav živahna in zgovorna. Vedno sodeluje na proslavah in v internem glasilu. Preberite njeno pesem V slovo: Grenko vedno je slovo. Občutek trpek m boleč. S srcem iskrenim Ti dajemo roko. Pozdrav prisrčen in goreč. Odnesi s sabo dobre želje. Da tudi drugim bodeš všeč. Ulivaj v sna mir, veselje. Mladimlxitliblag tutet! In Tvoje naj bo vedno geslo: Ljubezni niktlat ni prežet! A hodi vsem pravilno velo. Saj ne ugasne stenj plamteč Učitelj, oče, bral ljulx-č! Gospa Brigila Roprel je pesmi objavljala v lokalnih revijah in časopisih, sodelovala pa tudi na proslavah. Ljubezen ek> kulture in prijateljev jo je pri|x>-Ijala z Gorenjske k nam. Ukvarja se s slikanjem in fotografijo, veliko bere in je prijateljic a narave in glasl>\ Izbrala sem pesem Prijatelj moj. Že dolgo je, kar sva hodila DO samotnih jasah in poteh. Še veš, kako sva se ljubila v naročju (velja in mahov! Prijatelj moj, takrat lx?žala sva od vsakdanjosti, laži, v svet, ki gi je skrili trava in samo ljubezen ga rodi. Gospa Cecilija Prelovšek je v svojo prestavitev napisal,),... da je po prvi delovni dobi in dokončanju srednje si > le in nekje spotoma družina, ob delu in upokojitvi prišla ugotovitev, da se je vse nekam izgubilo, kot bi zajemal droben pesek v valovih in vedno imaš prazne roke. Svoje misli zapisuje v pesmih in prozi: Časa na pretek Zmanjkuje ('asa vsak dan Zmanjka življenja. ()tle,nali misli Preživeti brez misli Ostati srečen Gospa Maruša Murn ima za seboj že pesniško zbirko, ki smo jo v Slamniku že predstavili. Pravi: Na potovanju proti popolnosti življenja predano, brez strahu prisluhnimo drug drugemu. Ne zamudimo priložnosti, ki nam je ponujena, da občutirbo moč srca in lepoto duše slehernega. Preberite Spoznanje; Valovi po telesu mi spoznanje lastne nemoči, ujetosti v sanje, nezmožnosti stopiti iz sebe, pustiti z seboj preživete sKari. Ujeta v lastne predstave, borim se z vsemi močmi, uiti želim iz pajkove mreže, stkane iz lastnih zmot. Daj, veter, z, 1/ >ih, 17 močno, oclženi mest izpred oči! Podari mi jasnost misli in moč, da spoprimem se s svojimi strahovi! Gospa Metka Zapanek je najbolj »kriva« za Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je zanjo izziv, in zbornik, ki bralcem seže v srce. S svojim delom, pa tudi |X'smimi in prozo, ki ji je ljubša, želi obogatiti jesen življenja drugim pa tudi sebi. Tudi exJlomek iz Lovske večerje ima ta namen: * »Nato je Geralcl odložil pribor in z levo roko, zakaj z h v<>, vt 7'c> le lovi i, /irijt •Iku/aiei vina, najprej pofjedat moža nato naravnost vame in nazdravil: »Dobremu lovcu, ki je uplenil tega jelena in njegovi ženi, ki zna to plemenito divjad lako slast 1x1 pripravili, velja naša zahvala in najvišje priznanje!« ne vem, kaj sem odgovorila in kako se je poje-dina nadaljevala, ampak mlado govedino so lovci z užitkom posfaravili do zadnjega koščka.« Gospa Silva Mizerit je znana profesorica, ki je včasih pisala otroške pesmi in z njimi scxk'lovala tudi na radiu, kol upokojenka pa s|xi piše in hodi v 11 lerarno delavnico po spodbudo in prijatelj-sko oceno ter včasih pomisli tudi na samostojno pesniško zbirko. Odlomek iz »Tisti njen nasmeh«; »()/»7u7,i sem se za njo in prav takrat se je ozrla lutli ona. Spel sva se veselo nasmehnili drujia drugi. In naenkrat sem opazila, kako modro je nebo, kako tople so barve cvetja v parku, kako prisrčno se smeje dete v vozičku. Nikoli več je nisem srečala. Najbrž je še mnogim ljudem podarila tisti svoj sveži, lepi nasmen. jaz ga še vedno nosim s seboj kot čašo čiste hladne vode za dni, ko je okrog mene megla in je srce izsušeno.« Gospa Zlatka Levslek je začela pesniti že kot otrok, po daljšem premoru pa so se pesmi ponovno usule kot plaz, ki je dolga leta miroval in čakal. Naprej otroške, nato resnejše, ki ste jih bralci že tudi spoznali, saj je gospa Zlatka izdala vgč zbirk med njimi tudi štiri zbirke otroških pesmi ter Krhke pesmi in Nitke svetlobe. Ker ste njen haiku spoznali že v začetku, vam jo predstavljam s koncem prispevka Moje ljubezni. »Najino sreCo namreč trosiva tudi okoli sebe in tako so je deležni najin sin in obe hčeri pa še za prijatelje je kaj ostane. Vse prečute noči in težave v hipu zbledijo ob nasmehu in objemu lastnegi otroka, to je res največ, kar ti življenje lahko da. Zaupam pa vam lahko, da ljubim tudi sončne žarke, hojo i«) hribih v tkbri družbi, smučanje, plavanje, vrtnarjenje, našo siamko Mki in jaapagi-ja, krhke pesmi in romane, umetniške slike in fotografije, sosede in prijatelje in sploh vsak trenutek svojega življenja.« In kaj reči za konec nepozabnega večera, ko smo spoznali udeleženke literarne delav-nke, in ur, ko sem brala Jutri bo sijalo. Nič drugega kot: potrudite se in tudi vi ljubite vsak trenutek svojega življenja. Verjemite, da vam »Jutri bo sijalo« pri tem lahko veliko pomaga. Čar decembra Na Lucijino, na praznik luči prižgemo lepo okrašene svetilke in jih postavimo na balkone, okna, vrtove; že naši predniki so si z dodatnim ognjem povečevali svetlobo dneva, ki je v tem letnem času tako kra tek. Ljudje pa potrebujemo sonce in njegovo svetlobo, njegovo toploto, da ogreje naše mrzle duše. Prav v lem času, pa mora iz naših src veti toplota, dobrota, pozornost, razumevane, strpnost. čar t\et etnbra nam ornogcx',i, d.i vsa| za kratek čas postanemo topli 111 razumeva joči, da omogočimo ljudem, da se izkažejo v svoji dobroti Pomejč za izkazovanje naše dobrote nam ponujajo »decembrski dobri strici«, ki so včasih kar predobri in bi bilo za marsikoga od nas lepše in lx>ljše, da bi svojo do-broto enakomerno porazdelili na celo Ho. I .judje smo bitja z razumom, s spc> mincxn, v ogledalu pa se včasih sploh ne moremo prepoznati, iz njega se kaže nam neznani obraz. Neznanca v ogledalu se včasih prestrašimo, včasih pa dovoljujemo, da neznanec naše duše hodi z nami v naši zunanji podobi. Naši prijatelji se takrat sprašujejo: »Le kaj je z njime1 Takega spkjh ne poznamo.« Ko se sprehajam po naši lepi deželi včasih tudi sama srečam take znane neznance. Včasih me kdo od njih ustavi, izmenjava par besed in odbit iva naprej. V meni ostane grenak prkjkus srečanja, ki vabi v razmišljanje. Začnem premišljevati, zakaj smo ljudje tako čudno človeški, brez dostojanstva, oziroma menimo, da je prav naše dostojanstvo, naš prav, naša »pokončna drža« edina pra vilna, ki bi morala veljati prav za vse. Na Zemlji pa živi toliko različnih ljudi, z različnimi željami, pa tudi različnimi težavami. Za nekoga je že, da lahko preživi dan, potreben izreden napor, imeti mora neizmerno veliko volje, zlasti, če ne pričakuje hitrega izboljšanja svojih nerešenih zapletenih situacij. Če smo ljudje v težavah, želimo, da se izboljšajo kar takoj, čez minuto, takoj nask?dnji dan. Pri tem pa pozabljamo, da se moramo sami zbrati in pričeti reševati svoje težave po majhnih korakih, priznati svoje napake in se o njih glasno pomeniti z nekom, ki mu zaupamo; kmalu se bo pokazalo, da se nam odpira, kot temu rečemo. Razveselimo se našega malega uspešnega koraka, povejmo ga na glas tistemu, ki nam je pomagal napraviti prvi korak. Da pa bomo lahko lepo živeli in gledali v ogledalu naš pravi obraz, nikoli ne pričakujmo, da nam bo oblast, pa naj bo še tako demokratična, pavična, zaupanja vredna, poštena, misleča lokalno in še z bog ve kakšnimi pridevni ki, kakorkoli pomagala. Kljub tako opevanim demokratičnim volitvam in predvolilnim sloganom bo še vedno najboljše, da upoštevamo dobro preverjeno reklo starih ljudi; »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Naj skelnem svoje razmišljanje z novoletno željo: »Veliko poguma, dobre volje in majhnih zelo uspešnih korakov Želim vsem liralkarn in bralcem našega Slamnika«. MICA KAVKA jesenske besede sonca Skoraj en mesec sem se pripravljala, da bom napisala članek o delovanju Centra za mlade, pa so kar vse druge stvari stopile v ospredje. Nekako nisem začutila tistega pravega leska v vseh mislih, ki sem lih tu m lam skušala strniti v primerno obliko. Zdaj vem, zakaj sem čakala in čutim, da je lo trenutek, ki ga želim deliti z vami. Predstavila vam bom Domžalski komorni zbor v Nemčiji V mesecu oktobru je Domžalski komorni zbor sodeloval na pevskem festivalu na Bavarskem v Nemčiji. Festival, ki ga organizira združenje Bavarskih pevskih zborov, je tokrat potekal v mestu Tra-unstein. Mesto je dobrih 100 kilometrov oddaljeno od Munchna. Lahko bi ga poimenovali kot Domžale: mesto na deželi, saj je z vseh strani obdano z gozdovi, hribi in travniki, le da je starejše, ima 30.000 prebivalcev in se ukvarja pretežno s turizmom. Kot na vsako pot, smo se tudi na to odpravili v melanholičnem razpoloženju, saj nas vedno že ob odhodu preganja misel, da bo čez nekaj dni treba zopet domov. A vendar dobre volje v Domžalskem Komornem zlx>ru kljub tem pomislekom ne zmanjka, saj se je takoj po prestopu državne meje že razlegal vzklik: »Evropa, prihajamo!« Pot je hitro in brez zapletov minila. Po nastanitvi v motelu se je pojavilo večno vprašanje: kako nas čim hitreje spravit spat, saj je bil pro- gram nastopov prihodnjega dne zelo pester. Zato je dirigent Tomaž Pirnat obljubil jutranje bujenje. V tako kratkem času pa si ni uspel zapomniti vseh sobnih številk, zato so se zjutraj za bujenje in trkanje zahvaljevali samo ostali gostje motela, člani zbora (razen redkih) pa ne. Razpored nastopov je bil kar zahteven. Dopodlan smo nastopili na Rat-haus Platz oziroma trgu pred mestno hišo, kjer smo tamkajšnji publiki poka- petek, 25. decembra 1998 ob 16.. pnjjskt cerkvi t\& zali, kako se ureze prava slovenska ljudska j^-m. Popoldan smo sodelovali na konc orlu |X)svelne glasbe, /ve čer ob 20. uri pa smo se predstavili še s sakralnim programom v tamkajšnji farni cerkvi sv. Osvvalda. Na tem koncertu so poleg Domžalskega Komornega zbora sodelovali še zbori iz Sal-zburga, Pitztala in Regensburga. V nedeljo smo s petjem polepšali bogoslužje in zatem navdušili še ob-Činstvo na matinejskem koncertu v mestni hiši. V teh nekaj dneh se je prepevalo po vseh cerkvah, dvoranah in trgih v mestu. Mesto Traunstein je res živelo s kulturo in za njo. Ponosni smo, da smo lahko sodelovali na tem festivalu kot predstavniki Slovenije in tako ime naše države in predvsem občine Domžale predstavili tamkajšnjim ljubiteljem petja. Naj se ob tej priložnosti zahvalim Občini Domžale in županji ga. Cveti Zalokar Oražem za pomoč pri izvedbi te turneje. S svojim petjem in dobro voljo smo navdušili ne samo občinstvo, ampak tudi organizatorja, saj smo prejeli kar nekaj čestitk, zahval in povabil na podobna lovrstna srečanja. V mesecu decembru lahko naš zbor vidite in slišite pred blagovnico Maximarket v Ljubljani, kjer nastopamo na edinstvenem odru in predstavi v Sloveniji. Vredno ogleda! To bi bi lo, recimo temu tako, na kratko vse. Več o tem in onem dogajanju za odrom Domžalskega komornega zbora pa v kateri izmed prihodnjih številk Slamnika. VITO KOTNIK zbor Domžale AVDICIJO ^opoldan) dopoldan) 041/75: Domžalski ko delček duše Centra za mlade, telo pa pustila za kdaj drugič. Slonim za računalnikom in razmišljam, kako naj vam sploh opišem in predstavim pesniški večer z naslovom Jesenske besede sonca. Najrajši bi vam prenesla samo občutek, ki so ga v meni zbudile pesmi mladih avtorjev: Boštjana Leskovška, Nine Vidergar, Luke Leskovška, Mitje Balantiča in Damjana Habeta. Rada bi vam povedala brez besed, kajti le-te so premalo. Naj se še tako trudim, tiste globine, ki so jo mladi pesniki tako s svojimi pesmimi, kot tudi s svojevrstnimi interpretacijami razgrnili pred nami, vam ne znam pričarati. Se najlažje boste začutili utrip, če se boste sami predali pesmim v zbirki Jesenske besede sonca, ki je izšla pod okriljem Centra za mlade. Gledam to drobno knjižico v prelepi modri barvi, s sončnic ami na naslovnici. Všeč mi je in čudovite so pesmi v njej in prele|X- fotografije Mete Kozjek, Katje Hanzlovvski in Roberta Lupše. Ne vem, kaj se me je tako mcx'rxj dotaknilo, da sem na koncu morala zadrževati solze, da se mi niso ulile po lic ih. Mogcx"e to, da sem v vsaki izmed pesmi našla delček svojih iskanj, vprašanja brez odgovorov. Čutiti je bilo bolečino, prelito v poezijo. Ti izjemni mladi ljudje so vsak na svoj način skušali iskati svoje poti iz nje; Nina s svojo nežno zasanjanostjo, Damjan s senzitivnostjo razmišljujočega mladega umetnika, Mitja z na trenutke krutimi prispcxJobami, za katerimi se je skrivala ranljivost, Luka s precej realističnim pristopom k vprašanjem eksistence, obarvanim z impresijami subjektivnosti, in Boštjan s cinično - humornim stilom, ki je deloval kot blažilec bolečine. Celoten pesniški večer je bil kot valovanje čustvenih vrtincev. Pesmi so bile naše zrcalo, zrcalo naših odsevov, ki iih iščemo zunaj sebe, ker se v svoje globine bojimo potopiti. Ti mladi avtorji pa so razgalili svoje duše pred nami, ni jim bilo mar, če so nam odprli vrata v tiste skrite kotičke sebe, ki so najbolj ranljivi. Ni jim bik) mar, da so se izpostavili in upali z besedami izraziti najgloblje dele svojih duš. Odvrgli so vloge, ki jih igramo na cxdru življenja in se prepustili milosti in nemilosti zunanje kritike. Posebneži so. Če bi jih srečala v mestu, jih mogoče niti ne bi opazila. Morda pa le, zaradi boemskega videza in zasanjanega pogleda v očeh. To mi je dalo misliti, kolike; ljudi, s tako globokim razmišljanjem o življenju, kot ravno ti mladi ustvarjalci, se sprehaja mimo mene, pa jih niti ne opazim. V trenutkih, ko mi je hudo, mislim, da sem edina, ki razmišlja na tak način, da me nihče ne more razumeti. Konec koncev pa vsi iščemo svoje izhode iz mreže ujetosti tega sveta in skušamo loviti žarke nečesa, kar je nad nami, kar je večno. Vsak izmed nas se bori za svoje mesto pod soncem in skuša najti smisel svojega obstoja. Kopljemo po lastni bolečini, da bi se lahko na koncu dvignili nad njo. Nina, Damjan, Mitja, Luka in Boštjan svojo bolečino in iskanja prelivajo v pesmi, vsak na svoj način skuša s pak4ami besed prebiti zidove lastnih meja ega. Na žalost je tako, da smo ljudje zmožni rasti le iz bolečine. V sreči se zasidramo in si nadanemo prevezo za oči, ki nam zakriva pergled naprej. Najrašji bi s to prevezo ostali v nedogled, skriti za masko nevedenja. Samo da bi bili srečni. Toda kaj, ko bi ta sreča prav hitre; zbledela, saj bi bila to zopet umetna krinka našega ega. Bolečina pa nas [xisilt, d,i |XjiSCemo izhod, nov pogled na svet in se začnemo zavedati, da se nam vse dogaja z določenim namenom. Pegast se nehamo boriti sami s sabo in začnemo slediti znakom, ki nam jih pexfarja usoda, in šele takrat se rodimo in resnično zaživimo vso polnost življenja. Vsi ctogejdki v življenju so darila, za katera moramo biti hvaležni, saj so nam podarjena z dobrim namenom, pa naj so nam všečna ali ne, pa naj nas navdajajo s srečo ali z bolečino. Bili so moj odsev, zato sem jih razumela, da so jih razumeli tudi drugi, je povedal aplavz na koncu. Vsem vam, dragi braki, pa sem želela prenesti sončni utrinek jesenskih besed, ki so bik? prelepo darilo Centra za mlade, pod taktirko kreativne Lili lazbec, Občine Domžale z gospo Cveto Zak>kar Oražem, ki je kot županja pokalaza izreden posluh za mlade, bara Orus, AS-a Domžale in McDonald's Ojmžale. Predvsem pa |e bilo te; jesensko darilo mladih ustvarjalcev, ki so prispevali z vsebinskimi in z oblikovnimi idejami k izidu zbirke in pripravi čudovitega pe sniškega večera. K. H. Ponovno vabimo vse mlade, da se nam pridružijo in podajo svoji' iele je, kako zapolniti prosti čas in združiti prijetno s koristnim. Center za mlade tel.: 061/713-421, fax: 061/715-105, e-mail: CZMfesiol.net 16 /lamnik Domžale Otvoritev razstave akademskega slikarja Bogoslava KALAŠA v Radomljah AKADEMSKI SLIKAR BOGOSLAV KALAŠ Umetnine v Radomljah Sliko narave vsake oči drugače vtkejo v dušo Z namenom, da bi se bolje spoznali med seboj in približali umetniško ustvarjanje sokrajanov, je Turistično društvo Radomlje najprej predstavilo dela go-spexla Kalaša. Bogoslav Kalaš je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mariju Preglju, Francetu Mi-heliču in Gabrielu Stupici. Leta 1%8 jo končal »milini pri profesorju Maksimu Sedeju. V sodelovanju s Konstantinom Pavlovičem je skonstruiral stroj za slikanje. Že od leta 1987 poučuje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je redni profesor. Od leta 1972 do danes je imel že petnajst samostojnih razstav po slovenskih galerijah in okoli petdeset skupinskih razstav po Sloveniji, bivši Jugoslaviji in drugod po svetu. Sedaj pa je njegove umetniške slike, aerografije, ki so se obiskovalcev dotaknile s svojo posebno im-presivnostjo in prijazno domačnostjo, bilo možno videti tudi v hramu kulture v Radomljah. Svečana otvoritev razstave je bila 9. oktobra. Obiskovalci so izvedeli marsikaj zanimivega o posebnem načinu Ka-laševega ustvarjanja. V dobi elektronike in digitalne tehnike ustvarja klasične kra- jine, pejsaže, tihožitja in portrete, vendar z u|X)rabo sodobnega stroja, aerografa. Kot osnova mu služi fotografija, ki jo projicira na platno in nato s pomočjo elektronike nanaša barve in odtenke po svojem čutenju na sliko. Tako nastajajo njegova umetniška dela, med katerimi je za razstavo v Radomljah izbral krajine in pejsaže z motivi iz Radomelj, Arboretu-ma, Tivolija, Benetk in Lisce, pa tihožitje in dva akta. Njegove slike moraš doživeti, da spoznaš njihovo govorico in izpoved nost. Otvoritev je v akustični Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje popestril (k)neč: glas prvaka slovenske opere Franceta javomika. Tri znane operne arije in še dve narodni pesmi ob klavirski spremljavi njegove hčerke Anamarije so (kipolnile občutek lahkotnosti in sprostitve. Zlatka Levstek je vpletla nekaj svojih najnovejših haiku pesmi med povezovalni tekst in se zahvalila akademskemu slikarju in opernemu pevcu s cvetjem. Razstava je bila odprta deset dni in si jo je uspelo ogledati kar precej ljudi, tudi šoloobveznih otrok. To pa je bil tuđ glavni namen Turističnega društva Radomlje, ki je lahko ponosno, da je razstava uspela in lahko kar prične s pripravami na naslednjo. ZLATKA LEVSTEK Nagajive pravljice -nova otroška uspešnica Kdor je že slišal kaseto »Navihane pravljice«, pisatelja Toma Kočarja že pozna. Tudi z »Nagajivimi pravljicami« avtor ne razočara. Še več, novi izdelek je zvočno celo atrak-tivnejsi. Kot smo že vajeni, odličnega pripovedovalca dopolnjujejo igrani dialogi, ki se kar iskrijo od zabavnih domislic. Prepričljivo zvočno ozadje pomaga ustvarjati avtorska glasba Mija Popoviča in kopica zvočnih efektov. Na kaseti so spet štiri pravljice: Želvica na olimpiadi je simpatična zgodba o mladi želvi, ki se odloči nastopiti na tekmovanju v maratonu. Ji bo uspelo prehiteti pregovorno hitrejše živali, na čelu z zajcem in srno? Najpomembnejša brenclja na svetu se zdita najpomembnejša le sama sebi. Še to bi bil rad eden pomembnejši od drugega! Ne izuči ju niti pretep z bolho... Pujsek Vsepojed je pujs, ki mu pomije ne zadoščajo niti za prvega od treh zajtrkov, kolikor jih vsak dan običajno pospravi, če le ni prehudo lačen. Zvito vlomi v gospodarjevo hišo, kjer se njegova dogodivščina šele začne. Osliček Matiček in strašni Strahec lepo zaokroži iponudbo na kaseti. Zaplet se začne s semnjem, na katerem kmet Marko, ki ne slovi po svoji bistrosti, namesto dVeh konjev kupi oslička z majhno napako. V pripoved se vključi še Strahec, ki sploh ni strašen, temveč prej nebogljen. Hkrati je lo edina oseba, ki se pojavlja v vseh štirih pravljicah, kar daje sicer zaključenim zgodbam celovitejšo podobo. Vrhunski mojster zvoka Franci Rainer se pod izdelek podpisuje tudi kot producent. Vodilna glasova sta igralec Srečko Ker-mavaner in napovedovalka Tamara Do-neva, na r.x)moč: pa jima priskočita še Tili Kojič in Tomo Kočar. Takšna zasedba je razlog več za priporo-čilo »Nagajivim pravljicam«. Posebej, če se še vedno odločate o novoletnem darilu za vašega kratkohlačni-ka... B.O. ZIJAH A. SOKOLOVIĆ Rad bi vam nekaj povedal Pogovor z Zijahom Sokolovičem je potekal po predstavi v Domžalah, na eni od mnogih postaj na njegovi poti in, kot sam pravi, potovanja so postala sestavni del njegovega življenja. V pogovoru je resen bolj, kot bi pričakoval, nemiren (njegove roke nenehno poplesujejo) in s kančkom žalosti v kotičku oči. Glumac je glumac... ali Cabares cabarei sta monodrami, ki živita leta in leta. Ali ste v tem času kaj spremenili, dodali in tako pridobili aktualnost, ali pa je še vse tako kot na začetku? Zijah: Vsi moji teksti so ostali isti. Posamezni vložki o sodobnih pripetljajih (afera o Clintonu) pa podkrepijo že tako aktualne teme, kot je to zakonsko življenje v igri Cabares cabarei. Tisto, kar se mogoče spreminja, je interpretacija ali pa tudi dojemanje posameznika. Igra ni slika, da bi bila vedno enaka, a tudi če bi bila slika, bi jo mi lahko različno doživljali. Življenje nam prinaša različna izkustva in spoznanja, zato je povsem normalno, da isto umetniško delo v nekakšnem časovnem presledku vidimo nekako na novo. To je posledica našega izkustvenega razvoja. Človek se rodi kot človek, a umre kot igralec - to vlogo sprejme nehote in nezavedno. Kaj pa tisti, ki stopi na odrske deske in se zavestno posveti igri - v čem je razlika in kako jo vidite? Zijah: Igralec, ki mu je igra poklic, drugače dojema ta svet, ga preučuje in sprejema z vsemi resnicami in lažmi, zato ima svoj odnos do sonca, narave, življenja in ljudi... Lahko bi rekel, da je življenjska vloga vsakega igralca, da razkriva najgloblje skrivnosti človeške duše in razuma in jih primerno predstavi publiki. To je tisto, kar me pri mojem delu zadovoljuje in dela srečnega. Čez nekaj let, po vsej tej elektroniki, e-mail-ih in podobnem, se bo človek vrnil k tistemu, kar v svoji biti je - človek. Ko se ozrem na svoje življenje, si ne moram kaj, da ne bi priznal, kako je včasih usodno naključje. Nekdo to imenuje - usoda. Mogoče je pa ta ozko povezana z človekovim odnosom do sveta in resnice. V življenju, ki nam vsiljuje določene vzorce in odnose, je treba nekako poiskati svoje mesto. Ali je nujno, da kupim avto, ki ga kupujejo drugi, ali moram |x)tovati na ista mesta in |xx^eti iste reči kot večina ljudi? Obstaja tudi druga pol, pol individualnosti, ko se upreš množici in njenim zahtevam. Zdi se mi, da vsi skupaj igramo nek nori tango, ki postaja vse hitrejši in nam ne pusti, da bi se ustavili, oddahnili. Toliko lx>lj lx>leče bomo začutili njegov konec... Med igro se splete posebna vez med igralcem in posameznikom v publiki. Vsi pogledi so uprti v enega samega človeka, ki nekako združuje vse te ljudi. Povejte, zakaj mislite, da se ljudje radi vračajo na vaše predstave? Zijah: Nekdo morda misli, da je moj osnovni namen ljudi spraviti v smeh. Sicer pa v sebi čutim veliko potrebo, da bi ljudem nekaj povedal in da bi ti to razumeli, sprejeti To je velika stvar, da se ljudje vedno znova vračajo na moje predstave, da jih sprejemajo brez zadržkov in me razumejo. Ljudje s [X>mcx'.jo igralcev poskušajo priti do nekaterih odgovorov in resnic, ki jih iščejo v sebi in v okolici, v kateri živijo. Kaj bodo posa-mezniki odnesli iz gledališča v srcu ali glavi, pa je odvisno od njih. To, kar poc nem, ni bulevar teater, kamor ljudje pri hajajo |X> svojo dozo smeha in zabave, ja/ igrani i abare, ki je redek po kvalile-ti, mcx"i in brezkompromisnosti. Ne poznam nikogar, ki bi delal tako. Morda imam zato svojo publiko, ki ji z ljubeznijo in zaupanjem igram že vrsto let. V časopisu sem zasledila oglas, vabilo za tekstopisce, pod katerim ste bili podpisani vi in Mihela Černe. Ali lahko poveste, za kakšen projekt gre in kdo ga financira? Zijah: Zadnja leta sem sodeloval s slovenskimi gledališči v Kranju, Ljubljani, Mariboru, skratka, z gledališči v celi Sloveniji. Sodelujem tudi z gledališči v Evropi in lahko rečem, da ima Slovenija izjemno gledališko produkcijo. Vprašal sem se: Kako je pri vsem tem mogoče, da je tako malo mladih piscev, ki bi pisali za gledališča? V želji, da bi te mlade talente poiskal in jim omogočil nadaljnji razvoj, je nastal ta projekt, ki ga vodim z mlado dramaturginjo iz Maribora, Mihelo Černe. Prepričan sem, da je ta trenutek kar nekaj potencianih piscev, ki svojih tekstov nimajo komu pokazati, nekomu, ki bi jih opozoril na napake in jih usmeril pri delu. Finančne G. Veljko Vulikič in g. Ljubo Pirnat na izletu s slovenskimi rojaki v Day-lesfordu. Trideset dni med Slovenci v Melbournu Lanski izid knjige o Oktetu bratov Pirnat je sprožil zanimanje za knji- fo tudi med izseljenci v Avstraliji, den izmed junakov omenjene knjige, g. Ljubo Pirnat, je del svojega življenja preživel v Melbournu, kjer ima še danes veliko prijateljev. Na povabilo rojakov, predvsem pesnice Marcele Bole in knjižničarke Medene Brgoč, sta se sredi oktobra v Avstralijo odpravili avtor knjige g. Veljko Vulikič, g. Ljubo Pirnat ter gospa Francka Anžin. Ob njuni vrnitvi sem nekaj vprašanj postavila g. Vulikiču. Ta je povedal: »Po poletu z letalom sem trimilijonski Mel-bourn zagledal, kako se koplje v nepreglednem morju luči. Sin in hči g. Ljuba Sta naju odpeljala v svoj dom v Burvvo-odu, kjer sva vse dni ime'la prijeten in delovni ek)m. Naši rojaki so nas vse dni vabili na različna srečanja. Tako sva v Kew, verskem in kulturnem središču tu živečih Slovencev, srečala Ljubovo pevsko druščino, sam pa sem se srečal z mladim patrom, Ljubjančanom Metodom Ogorevcem. Občudoval sem velik stenski zemljevid Slovenije, delo slikarja Franca Benka, mladi pater pa me je seznanil z zgodovino središča, kjer je poleg cerkve tudi Dom matere Romane, kjer nudijo zatočišče ostarelim rojakom. v bližini je tudi zgradba Baragovega do ma, spoznal pa sem ludi njihov osrednji časopis MISLI. Ste slišali veliko slovenske govorice? Zlasti ob nedeljskih mašah sem bil priča polne in prepolne cerkve druženja, duhovnega na|x>ja in slovenske besede. Največ je bilo starejših Slovencev. Z g I jubom sva vse? dneve obiskovala slovenske rojake, bila sva gosta na sloven skem Radio i ZZZ, ki ga dolga leta neutrudno vodi ga. Meta Lenarčič. Z njo sem se pogovarjal o svojem pisateljevanju. Veliko slovenskih lxsexi in pesmi sem slišal na avtobusnih izletih. Z rojaki srno obiskali oddaljeni Nacionalni park Oampians, muze;j zgcxlovinskega zlato-kopa v Ballaratu, toplice v Davlesfortu in druge značilne kraje tega obme^ja. Nepozabna sta bila dneva slavnostnega odprtja novega doma Slovenskega športnega društva v St. Albansu in tradi-donalnega mesečnega kosila s kulturnim programom Društva Sv. Eme in cerkev v Kew. Kakšni so vaši vtisi? Lepi, malce tudi žalostni. Slovenci so si daleč v tujini, v deželi eukaliptusov, kengurujev, koal s pridnimi rokami ustvarili svoje domove in družine. Zadovoljni so, imajo vse, pogrešajo pa večjo pozornost matične domovine in si zelo želijo obiskov iz domovine, slovenske besede in pesmi. Svoja opažanja lx>m skušal strniti v svoji novi knjigi, ki bo izšla v naslednjem letu. Hvala. V. VOISKA možnosti so skromne, a ideja je zaživela in na razpis se je odzvalo .50 piscev. Te tekste- je treba pregledati, oceniti in jih popraviti. To je odgovorno in obsežno delo, ki zahteva veliko časa in energije. Velika gledališča ne iščejo novih talenti ranih piscev in se ne ukvarjajo z njihovim razvojem, ker jim za to zmanjkuje časa. Zato sem v okviru SOKOLOVIČ & COmpanv ustanovil institucijo, ki bo v času 5 -10 let producirala pisi e za gle ciališča. Izmed teh prispelih tekstov je nekaj že znanih imen, večina je povse-m neznanih. Morda bomo izmed njih dobili 10 dobrih tekstov ali samo enega. Ireba je pripravili še nekaj razpisov in na lem delali dolgoročno. Ker pa je danes veliko slvari odvisno od financ:, upam, da lierm za ta projekt pridobil nekaj nujno |X)lrebnih sredstev. Slišala sem, da se vaše monodrame prevajajo v slovenski jezik. Ali mislite, da bo vaš tekst izgubil originalnost (in sočnost) jezika? Zijah: Krasno je brati in poslušati lekste v originalu. Tudi sam sem na začetku imel pomisleke in sem se spraševal, kako lx> nek dunajski igralec v tujem jeziku zaigral Glumca? Presenečen sem ugotovil, da se isti tekst lahko vidi in izvede na loliko različnih nac inov. V Ameriki in Nemčiji so celo ženske igrale mo je monodrame. Vedno in povsod sem bil navdušen. To pomeni: vse se da, ker je svet velik. Ne smemo imeti predsodkov. Povsod živijo ljudje, ki želijo in he>-čejo razumeli idc'jo pa ludi, če si jo le>l mafijo po svoje. To je umetnost in njena mcx", da nas osreči, razžalosti in prebudi v nas vse, kar je človeškega. Tako kol je tO bilo ncxoj, tukaj, z nami... Tekst: MIMI ŠEGINA lolo: MITJA ŠEGINA Ma podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini DomZale (Ur. vestnik občine DomZale, št. 20/ 95) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine DomZale v dogovoru z Banko DomZale d. d. sprejel SKLEP o ponovnem razpisu posojila za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 8.(XX),00, SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kme;-tijah c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah d) za nakup kmetijske mehanizacije e) za nakup kmetijskih zemljišč 0 za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti. 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na obmctfju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi investicijsko razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Domžale. 4. člen Posojila se prvenstveno tk)deljujejo prosilcem, ki lxxk> lahko z dode-Ijenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. 5. člen 1 )oba vračanja posojila je 5 tet, letna obrestna mera pa TOM + 2,50%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z Banko Domžale d. d. 6. člen Posojilojemalcu se lahko odvzame možnost iz koriščenja posojila, če ga v roku 3 mesecev, odkar je sprejel sklep o dodelitvi posojila, ne izrabi. Z člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprli kuverti skupaj z zahtevano dokumenta! ijo v 30 dneh od dneva objavo razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale?, Oddelek za finance in gospodarslvo, I jub Ijanska b9, Domžale, z oznako »posojila za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosile a, opis in predračunsko vrodnosl investicije, višino zaprošenega posojila / navedbo lasi nega deleža, rok zaključilve inveslic ijo. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo 2) |XJtrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in pris|X'vkov I) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta 4) usme:ritve:no razvojni program kmetije r>) gradlx'iio dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del 6) predračun za gradbena tlela oziroma nakupa opreme 7) poročilo oz. oceno podrex":nega kmetijskega svetovalca 0 izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije 8) overjeno kupoprodajno pogodlx> ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč 9) potrdilo Republiške seleke ijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu ter (predračun za nakup plemenske živali. 9. člen Nepopolnih in nepravex":asno vloženih prošenj ne bomo upoštevali. 10. člen Poslovne dokumentacije prosilcem ne vračamo. 11. člen ()ddelek za financ e- in gospodarstvo lx> najkasneje v 30 dneh po pretoku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilec; o izidu natečaja. 12. člen Posojila se plasirajo preko Banke Domžale d. d., s katere) je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Cbmžale /lamnik Rodovitna jesen društva diabetikov Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica DECEMBER GRUDEN 17 i.- Ljtdjt s sladkorno boleznijo, /dr.-, niki in medicinske sestre, sorodnik in prijatelji diabetikov iz ne-kdaije Občine Domžale se /družu-jemt, Ja našo tiho, včasih tudi burno spremljevalko življenja čimbolje špotamo. S pridobljenim znanjem, izm-njavo izkušenj in mnenj pa z Ml - tudi Čimbolj kvalitetno živimo. Kakrvost življenja oblikujemo sami. Na alost motivacija za doseganje slednjega ni dovolj. Potrebne so us-trezte možnosti: dobra poučenost o bolerni ter o njenem vodenju in sPrenembah v vsakdanjem živlie- njUjJ-i.-, va z prav jo kr man slad injel Čl jeset re cx geol rali i imel Kulti liki s lanje kinih goča VKl hodnimi besedami pozdravila županja Občine Domžale ga. Cveta Zalokar-Oražem. Obiskal nas je tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, gospod lože Snoj. V svojem nagovoru nas je opozoril na prednosti in slabosti prehoda države v EU. Predstavili so se nam nekateri izdelovalci in predstavniki pripomočkov za lažje življenje z diabete-sem. Lepo petje in mili zvoki kitare so nam olepšali jesensko popoldne. Prav tako v oktobru smo preživeli lep dan na izletu, ki ga je pripravil in vodil naš član Riko Prešem. KAM-BUS nas je w hlarlnprn ;r> wrv»m jutru nainrei oripe- e do larsi-aljnji i Bo-jane-ova-;ična rete-mor-h ro-e, že n za-^osti-n go-abilo časa bora, izvali betes jtrin-lil po STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so: - poslovni prostori v SPB-L Domžale, Ljubljanska 80, II. nadstopje v površini 53,55 rrr - poslovni prostori obsegajo pisarno v površini 37,40 m2 in souporabo pomožnih oz. tehničnih prostorov (sanitarije, čajna kuhinja, hodnik) v skupni izmeri 16,51 m2 Izklicna visina najemnine za poslovne prostore je 1.730,00 SIT/m2 Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (BON 1, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravjen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 722-022 in 713-686. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. OBVESTILO Društvo diabetikov Domžale želi sladkornim bolnikom, njihovim življenjskim spremljevalcem in prijateljem, zdravstvenim delavcem, donatorjem v letu 1999 življenje s čim manj težavami in uspešnega sodelovanja z društvom. Izvršni odbor društva Od 2. do 9. novembra 1998 smo se kot samoplačniki udeležili posebnega programa okrevanja diabetikov in naših sorodnikov v Dolenjskih Toplicah. Pridružili so se nam diabetiki iz Slovenj Gradca, Ljubljane in Kamnika. Naše društvo je skupaj s Krkinimi Zdravilišči, kamor spadajo Dolenjske Toplice, pripravilo bogat program. Učne delavnice zdrave prehrane za sladkorne bolnike s praktično šob kuhanja so bile temeljne dejavnosti naših aktivnih počitnic. Pet dni v tednu smo diabetiki merili diabetikom krvni sladkor in holesterol. Merili smo tudi krvni pritisk. S tem smo omogočili pogled na vrednosti krvnega sladkorja, traka in holesterola vsakega posameznika. Radovednosti in vprašanj je bilo v zvezi z meritvami zelo veliko. To akcijo s priročnimi in hitrimi merilci so nam omogočili ROCHE Diagnostics in Diabetes program Z & Z iz Ljubljane. Hitri izvidi so izzvali splošno zadovoljstvo pregledanih. S skupinsko gimnastiko v bazenu in v telovadnici in s plavanjem ter pohodi v bližnjo okolico zdravilišča smo se ugodno razgibali. Zvečer smo srečni tudi plesali. Slišali smo dve prijetni in odmevni strokovni predavanji. O debelosti in vplivu na diabetes je predavala dr. Metka Epšek iz Slovenj Gradca, o inzulinu Lispro pa je govoril dr. Matej Mis. Slišali smo predstavitev bisernih kopeli in predstavitev podjetja Zaloker & Zalokec. Odpeljali smo se na veseli večer v Bek> krajino, na sobotno popoldne smo si ogledali belokranjski muzej v Metliki in tkalnico platnenih izdelkov Cvitkovič v Adlešičih. Tudi sv. Martin nas je obiskal in »iz mošta naredil vin«. Ker je bila to prva velika skupina diabetikov v zdravilišču [Dolenjske Toplice, smo se organizatorji soočali z nekaterimi »otroškimi boleznimi«, ki so bile tako blage in hitro ozdravljive, da jih tokratni gostje še opazili niso. V soboto, M. novembra 1998, smo se člani odbora društva udeležili v knežjem mestu Celje državne proslave ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Proslava je bila enkratno lepa, omogočila nam je srečanje z znanci in prijatelji diabetiki iz vse Slovenije. V prihodnosti so usmeritve dela društva namenjene pomenu in učenju samokontrole krvnega sladkorja hkrati z vsemi drugimi osnovnimi dejavnostmi društva, kamor spadajo iskanje društvenega prostora, denarja, sodelovanje z zdravstvenimi delavci. Omenjene oblike delovanja omogočajo tudi pridobivanje naših življenjskih sopotnikov, ki nas z večjim znanjem o bolezni, o prehrani, o zdraviliščih bolje razumejo in nas v naših prizadevanjih tudi podpirajo. Predsednica društva ANICA KVAS SVETA TROJICA PRI DOBU Kostanjev izlet Društvi upokojencev (pohodni-ški sekciji) vsako leto skupaj organizirata enodnevni (kostanjev izlet) po poti spominov NOB sedanjih dveh občin Moravče in Domžale. To je skupen pohod z udeležbo 24 upokojencev in članov občinskih borčevskih organizacij. Startali smo v Moravčah in končali pri spomeniku na Taboru nad Iha- nom. Obiskali vseh šest spominskih obeležij, se vpisali v naše vodnike z odtisnjenimi žigi in v knjigopohodni-kov. Prehodili smo pot in se pogovarjali s prijaznimi ljudmi na približno se-demurni lahki hoji od Moravč pa vse do Domžal. Prva naša postaja je bila na Žerinkovičevi domačji na Grma-čah in tudi prvi vpis v vodnike, knjigo s žigom. Tu nas je pogostila naša upokojenka Slavka Srenjšček s žga- njem, kavico in pecivom. Zadovoljni smo se ji zahvalili in pot nadaljevali kot vsako leto v Križevsko vas - Zago-rico na Sveto Trojico. Tu smo bili presenečeni. Pričakala nas je skupina upokojencev - pohod ni kov iz DU Moravče in nas povabila v goste na kmetijo«pri »Čajževih« - franc Ravnikar. Tu je gospodinja pripravila domač čaj z žganjem in domač kruh. Seveda smo bili od dolge peš poti že delno utrujeni, zato je bilo okrepčilo vsem dobrodošlo. O našem druženju-sreča-nju je nastal skupinski posnetek, ki bo vse spominjal na domačijo Čajževih na Sveti Trojici pri Dobu. Po krajšem postanku smo se poslovili od družine Ravnikar in pot nadaljevali skozi Žeje na Oklo. Seveda so tu okoli gozdovi s kostanji in tudi pravšnji za jesenski čas (nabiranja zrelega in užitnega kostanja). Prijetno je bilo opazovati naše pobiralce kostanja, kako so zavzeli gozdnate kostanjeve površine v »tišini«. Počasi so se pomikali proti Oklu s polnimi vrečami nabranega kostanja. Zahvaliti se moramo lepemu vremenu in obilni beri kostanja, da smo ta izlet lepo in uspešno zaključili za letošnje leto. O našem druženju je nastalo nekaj posnetkov, slike pa bodo vsem ostale v najlepšem spominu na 1998. leto. Naj omenimo, da je bil med nami tudi predsednik DU Kamnik, gospod Stane Simšič s soprogo Ančko in drugim šestnajstčlanskim spremstvom. Takšni pohodi in druženja so resnično koristni ter utrjujejo prijateljsko povezanost. JOŽE NOVAK IZLET DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE Po Primorskem... V četrtek, 12. 11. 1998, je DU DOMŽALE zopet organiziralo izlet na Primorsko, kot ga je pred tednom dni. Takrat smo šli na MARTI NOVA-N)E k "iP.fRAU v Moravče, kjer nam je bilo prelepo. Na zadnjem izletu na PRIMORSKO v GOČE pa nam je bilo še lepše, ker je bil IZLET bolj dinamičen. Potovali smo z avtobusom iz kraja v kraj, se tu in tam poveselili, peli, vriskali, se smejali, vsi smo bili dobre volje, ker smo vse skrbi pustili doma. To je bil prekrasen izlet iz kraja v kraj, posebno še zato, ker nas je dobri Smolnikarjev (Bezjakovl ata LADO s harmoniko vse skozi z veselo pesmijo in VK3 pogosto razvedril. Tako smo potovali upokojenci veselo in sproščeno od DOBA, VIRA, KOLIČEVEGA In DOMŽAL preko FERNETIČEV in NAZAJ. Onstran FERNETIČEV smo kupovali spominke. Od Goč do Domžal Od COČ do Domžal ni samo ravno polje, so hribi in gore ponosni NANOS z antenami v zrak štrlel, zato se nam je IZLET še bolj lušten zdel. Tja do GOČ so tudi ceste ozke in široke ovinkaste ter peljejo v soteske globoke. Peljejo mimo lepih primorskih vasi in mest, kjer prijazen PRIMOREC je doma - nam rad dobro jesti in piti da. To je lepo - prelepo! Od GOČ do DomZal, je lepo prelepo, kjer lep in vesel DOMŽALČAN ter lepe in vesele DOMŽALČANKE so doma. AGICA KRIŽNAR Nato smo se ustavili tudi v Kobjegla-vi v PRŠUTARNI in si jo temeljito ogledali. Po pokušini dobrega vina in pršuta smo veselo nadaljevali pot. Pred PRŠU-TARNO smo si ogledali znamenito MURVO, ki je stara četo več kot mi. Znamenita je še posebno zato, ker je od malega skrbno negovana. Zato ima krošnja KUPOLASTO obliko. Ob spodnjem robu pa je še olepšana z vinsko trto. Tu blizu smo se slikali po gasilsko za spomin, ker je bilo na srečo čudovito sončno vreme. Veter je rahlo pihljal, zato ni bilo prevroče. Naužili smo se svežega zraka in šli naprej do GOČ, kjer smo bili še bolj razigrani. Tu smo zopet na pokušini pili vino io dobre primorske kapljice v flaškone in kantice nalili. Veselo vriskanje smo z našim vodičem g. Tonetom, z veseljakom g. Ladotom in drugimi pot nadaljevali do Senožeč, kjer smo imeli pozno KOSILO, vse dokler se ni stemnilo. Ponovno smo se okrepčali, se prijateljsko pogovarjali, peli, vriskali in tudi zaplesali. Ta izlet si bomo DOMŽALSKI upokojenci dobro zapomnili, ker je bilo res prelepo. Takih in podobnih izletov si vsi člani DU Domžale še želimo, da se tako laže sprostimo in naveselimo. Tudi slovo je bilo zelo veselo, saj nas je prijazni šofer srečno pripeljal nazaj do DOMŽAL, marsikoga pa celo do doma. Zahvaljujemo se vodstvu DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE, ki je IZLET ORGANIZIRALO, g. Ladotu, g. šoferju, g. VODIČU Tonetu in vsem, ki so našo veselo družbo popestrili, da smo se zares tako zeio lepo imeli. AGICA KRIŽNAR Bodite pozitivni, sončni in radostni! Čas novoletnih čestitk in lepih želja je tu. Naše želje in besede ob novem letu nosijo globlje sporočilo. Posvetite se v tem letu sebi in svojemu zdravju. Razširite svoje sposobnosti, saj niti slutite ne, koliko neizkoriščenih potencialov nosite v sebi. Očistite svojo notranjost miselne navlake, bodite pozitivni, sončni in radostni. Dovolite si uživati v lepoti tega sveta in živ ljenja. Sprostite krče, ki vam ne dovolijo dihati in svobodno živeti. Bodite naravni in sproščeni, mirni in spokojni. Zberite pogum in odprite se svetu. Izkoristite novo možnost za izboljšanje kvalitete življenja s prijetnim druženjem v sproščenem okolju. Obiščite nas vsak torek ob 19. uri v KNJIŽNO DOMŽALE, Ljubljanska 58, ali vsak dan v našem SHEN Ql centru, Ljubljana, Zaloška 161, FUŽINE, in začutili boste moč pozitivne energije. SLAVA IN ZEMKA OBČINA DOMZALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE Obvestilo vsem trgovcem, ki imajo prodajalne na območju Občine Domžale Občina Domžale obvešča vse trgovce, da je potrebno, skladno z določbami Pravilnika o obratovalnem času prodajaln (Ur. 1. RS 79/ 97 in 78/98), pristojnemu občinskemu organu, to je Oddelku za finance in gospodarstvo, prijaviti urnik obratovalnega časa prodajalne PETNAJST DNI PRED ZAČETKOM NOVEGA KOLEDARSKEGA LETA ter pred vsako spremembo v poslovanju. OBRAZEC, NA KATEREM JE TRGOVEC PRIJAVIL OBRATOVALNI ČAS PRODAJALNE ZA LETO 1998, NE VELJA VEČ IN JE NADOMEŠČEN Z NOVIM, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 78/89. Urnik obratovalnega časa je potrebno predložiti v TREH IZVODIH, obrazce pa trgovci lahko dobijo na vložišču občine Domžale, Ljubljanska 69, med uradnimi urami. Prijavi je potrebno priložiti kopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni, ki jo izda Upravna enota. Vsako vlogo je potrebno kolkovati z UPRAVNO TAKSO OBČINE DOMŽALE v višini 472 SIT, ki se plača ob oddaji vloge na vložišču. Upravno takso se lahko plača tudi preko ŽR št. 50120-840-0233091, v tem primeru je vlogi potrebno priložiti potrdilo o plačilu takse. Občina še opozarja trgovce na doslednost pri izpolnjevanju obrazcev, saj bodo zavrnjene vse vloge, ki: - ne bodo temeljile na popolno izpolnjenih obrazcih, - ne bodo ustrezno kolkovane, - ne bodo imele priložene fotokopije odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno. 18 DECEMBER GRUDEN /lamnik Domžale Ihansko srečanje gasilcev Gasilci, združeni v Gasilski zvezi Domžale, so se že navadili, da se oktobra meseca, ki je mesec požarne varnosti, dobijo v ihanskem kulturnem domu na priložnostni prireditvi, ki ji vedno prisostvuje veliko domačinov. Tudi letos je bilo tako. Prisluhnili so predsedniku gasilske zveze Domžale, gospodu Marjanu Slatnerju, ki je orisal delovanje gasilcev v okviru domžalske gasilske zveze od prejšnjega oktobra sem. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, saj so Ihanci tudi tokrat pripravili pester kulturno zabavni program. Ihanskim organizatorjem je treba priznati, da obiskovalce vedno znova presenetijo z zanimivim izborom nastopajočih po načelu »za vsakega nekaj«. Tudi v večjem kraju, kot je Ihan, bi ob taki priložnosti le stež- ka na odru pozdravili toliko znanih izvajalcev. Vedeti je namreč treba, da so se prav vsi nastopajoči odrekli honorarju za svoj nastop. Obiskovalci so navdušeno zaploskali ansamblu, ki je v Ihan prišel iz najdlje - iz Idrije. To je bil narodno-za-bavni ansambel Lautarji z odličnim pevskim duetom lozice Brdnik in Darka Tušarja, ki sta na letošnjem ptujskem festivalu domače glasbe dobila Korenovo plaketo za ubran duet. Nastopil je tudi ansambel, v katerem harmoniko igra domačin Dušan Drobnič, ki se mu je zelo mudilo na naslednji nastop, saj so fantje in dekle že čez urico nastopili v domači gostilni v Pirničah, po kateri se ansambel imenuje - ansambel Miliovc. Z njimi je bila tudi -birtna« mama Ivanka, ki jih je imela za ušesi toliko, da nekateri v dvorani med smehom niti sape ni- Ob koncu prireditve so se na odru zbrali vsi: (od leve) gospa Mici Repe, dr. Lucijan Krivec, gospa Pavla Peterka, predsednik GZ Domžale gospod Marjan Slatnar, voditelj prireditve Boris Kopitar in predsednik PGD Ihan Nande Starin. so uspeli zajeti. Za ubrano petje so poskrbeli fantje in možje, ki pojo v Moškem pevskem zboru v Komendi in so nalašč za to priložnost sestav ili oktet. Mladim in manj mladim je bila všeč pevka Viktorija iz Trbovelj s svojo uspe-šnico »Dve pomladi, dve jeseni«, dodala pa je še tri pesmi. Novo pesem z naslovom »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi« je zapel tudi Boris Kopitar, ki je - kot domačin - po daljšem času spet vodil celotno prireditev in poskrbel za družabno igro. Tako kot znajo biti prisrčni le otroci, so se predstavili folkloristi in reci-tatorji, ki obiskujejo ihansko osnovno šolo. Ploskale jim niso le mamice, ampak prav vsi obiskovalci. Na prireditvi ob mesecu požarne varnosti Ihanci vsako leto izkoristijo priložnost in podelijo priznanje za p<> moč gasilcem, ki ga je letos prejela gospa Pavla Peterka v zahvalo za lepo in humano dejanje. V teh čudnih časih, ko je »šenk umri, bog lonaj ga je pa pokopal«, je gospa Pavla, kot mejašica, gasilcem podarila kar nekai kvadratov svoje zemlje za postavitev lope za orodje in opremo, s šopkom pa so lepo pozdravili botrico gasilskega prapora gospo Mici Repe. Želhan-ski gasilci pa so se spomnili še nekoga, ki je že dolgih 40 let njihov dobrotnik. Kot direktor Famie Ihan jim je dr. Lucijan Krivec res veliko pomagal, saj so se skoraj vedno, ko so potreboval pomoč, obrnili tudi nanj. V skromno zahvalo so ga kot četrtega po vrsti imenovali za častnega člana PGD Ihan. Dr. Krivec je bil priznanja zelo vesel in se je skupaj z vsemi nastopajočimi v prijetni družbi gasilcev zadržal pozno v večer. NANDE STARIN Gasilska sektorska vaja na OŠ Preserje pri Radomljah V torek, 14. 10. 1998, so prostovoljna gasilska društva (PGD) Radomlje, Rova in Homec ter Center požarne varnosti (CPV) Količevo v sodelovanju s krožkom Mladi gasilec izvedli sektorsko vajo na OŠ Preserje pri Radomljah, katere glavni namen je bil doseči uspešno evakuacijo otrok iz šole, prikaz praktičnega gašenja učencem šole in preizkus vodovodnega omrežja ter usposobljenosti gasilcev. Pred izvedbo vaje so učenci prisostvovali predavanju g. Janeza Repnika o nevarnosti potresa, možnih posledicah ter ukrepih in reševanju ob omenjeni naravni nesreči. Na šolskem igrišču so si ogledali tudi razstavljeno gasilsko opremo in orodje. Na vaji so gasilska društva pomagala pri evakuaciji otrok iz šole ter prikazala klasične načine pri gašenju požarov. Vajo, ki je potekala v okviru »Meseca požarne varnosti«, sta zasnovala prizadevna člana PGD Radomlje, na šoli tudi mentorja krožka Mladi gasilec, Sašo Roje in Jani Grat. Na uspešno izvedeni vaji pa se je pokazala predvsem učinkovitost in nepogresljivost naših prostovoljnih gasilskih društev, brez katerih bi bile posledice požarov in raznih naravnih nesreč precej drugačne. BORUT JENKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Naj vam sije sonce! Zadnji mesec v letu Društvu invalidov Domžale navadno prinaša največ dela. Čeprav so s pripravami za tradicionalni koledar začeli že v oktobru, se dela v decembru zaključijo. Ko pa je koledar stiskan, je treba z njim obiskati vse invalide, jim stisniti roko in zaželeti veliko sreče v letu, ki prihaja. Še posebej je pozornost vodstva društva in poverjenikov namenjena invalidom, starejšim od 80 let, in težkim invalidom, ki ob obisku dobijo tudi bogat paket. Koledar tudi letos |xinaša veliko infor- macij, ki pomagajo članom Društva invalidov Domžale, da se pravočasno vključujejo v delo društva. Društvo bo tudi v (xihodnje spremljalo socialni pokižaj članov društva in skušalo v sodelovanju s pristojnimi državnimi institucijami izboljševati možnosti za delo in življenje invalidnih oseb. Prizadevali pa si bodo tudi za odpravo arhitektonskih ovir; tu se je v občini Domžale v zadnjih letih precej spremenilo, vendar so še prostori, kamor invalidi z vozički ne morejo. Bogat program izletov skušajo prilagajati tudi težjim invalidom, letovanja v posameznih toplicah, ki so bila tudi v letošnjem letu dobro obiskana, tako po ceni kot po zdravstvenih učinkih, se prilagajajo svojim članom. Zanje bodo tudi letos organizirali različne oblike rekreacije in v posameznih športih ter sodelovali na tekmovanjih v okviru Zveze invalidov Slovenije. Nadaljevali bodo s krepitvijo prijateljskih stikov s prijateljskimi društvi, zlasti pobratenim Društvom invalidov Izola. Vsem svojim članom, sponzorjem in pokroviteljem želijo v letu 1999 veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva ter jih v abijo, da se v čimvečji meri vključujejo v njihove dejavnosti. Družba, prijetna srečanja, skupni izleti ali pa le prijazen pozdrav bodo tudi v vaša življenja prinesli veliko sonca. V. V. DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Morda v letu 1999 končno do vseh pravic Ko se bodo žrtve nasilja - nekdanji izgnanci - 22. decembra 1998 srečali na tradicionalnem prazničnem srečanju Društva izgnancev Domžale, bodo žal lahko ponovno ugotovili, da obljube o sprejetju še preostalih zakonov niso uresničene. Čeprav je večina zadovoljnih, saj gre za uresničevanje Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki nekdanjim žrtvam dodeljuje pravice, kot so: zdravstveno varstvo, zdravniško in klimatsko zdravljenje, po- vračil potnih stroškov, priznanje pokojninske dobe, pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu, doživljenjsko mesečno rento in prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja. Tako bo leto 1999 namenjeno predvsem čakanju na sprejem Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Društvo si bo prizadevalo, da bodo vsi člani dokončno dobili svoje pravice iz Zakona o žrtvah vojnega nasilja, trudili pa se bomo tudi, da z različnimi drugimi akcijami popestrimo življenje vseh članov. Tako bo konec januarja 1999 občni zbor, ki ga bomo združili s kulturno prireditvijo, udeležili se bomo vseh srečanj izgnancev v okviru Društva izgnancev Slovenije iMostec, Brestanica), organizirali domače srečanje izgnancev in nadaljevali z ogledi naše lepe domovine. Tako Ijomo obiskali Primorsko in Belo krajino. Trudili se bomo, da bodo vsi člani društva pravočasno obveščeni o vseh aktivnostih, da se bodo v čimvečjem številu vključevali v vse akcije in da lxxk> tudi ob naši pomoči pravočasno vložili vse svoje zahtevke. Vodstvo Društva izgnancev Domžale želi vsem svojim članicam in članom, da jim leto 1999 končno prinese uresničitev njiliovih pravit, veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, predvsem pa veliko prijetnih trenutkov v medsebojnih srečanjih. V. To popolnoma drži. zato smo tako kot vsako leto di.^ v juniju izvedli vrsto tekmovanj naših članov. Začeli smo s ,ra(jj_ cionalnim tekmovanjem članov in članic iz vse Slovenije v ^ bu. nadaljevali s tekmovanjem pionirjev, mladincev in vt lera. nov, konec junija pa je bilo kombinirano tekmovanje člar g, in članov prostovoljnih društev iz industrije. To je bilo ligašk „ te_ kmovanje Slovenije, združeno s tekmovanjem GZ Dom^jp ter pokalno tekmovanje PGD Domžale. Tekmovanja so se UQ^ težile vrhunske ekipe tudi iz drugih krajev Slovenije ter t iz pobratene koprivnice. Vsa tekmovanja so bila na Spon igrišču v Domžalah zek> dobro obiskana in tudi dosežki sG fa. li nad pričakovanji. Posebno skrb namenjate najmlajšim? Tekmov anje MLADI G-\SILEC je zelo primerna oblika za 1V)Se člane iz OŠ. V maju smo v OŠ Preserje pri Radomljah or'^nj. zirali tekmovanje društev Mladi gasilec iz naše občine, v ^gp. tembtu pa se je republiškega teismovanja MLADI GASIl v Sečovljah iz naše zveze udeležilo 8 ekip. Dosegli smo izr^pp rezultate, saj smo v skupini starejših pionirjev dobili vsa tri sta: Dob, Jarše-Rodka in OŠ Jarše-Rodica, zato bi se rad ^i^ valil tako članom ekip kot tudi njihovim mentorjem.^ Uspešni pa ste tudi pri spretnostnih tekmovanjih z dnimi vozili? Naše članice in člani ne tekmujejo samo doma. temvt^ w udeležujejo tudi tekmovanj po Sloveniji, kjer organiziraj te_ kmovanja tudi v drugih disciplinah. Tako je v spretnostne*^, te_ kmovanju z orodnimi vozili enota PGD Hornec osvojila v L>^j_ r*~r\ rv,mt3ie pa trptie mesto, v kate MARJAN SLATNAR, PREDSt GZ DOMŽALE Tudi v prihod bomo budm vestno in strokovno čir življenja in nremožer ' r • ~ —_- Oktober-mesec požarne varnosti je priložnost, da o tem področju več napišemo tudi v našem časopisu. Čeprav je oktober že mimo, bo za bralce zanimivo, kaj je o gasilski organizaciji, ki ima v naši občini lepo tradicijo, povedal g. Marjan Slatnar, predsednik Občinske gasilske zveze Domžale. V čem se oktober - mesec požarne varnosti - v vaši organizaciji razlikuje od drugih mesecev? V tem času je povečana zlasti dejavnost operativno-pre-ventKnih enot, kar pomeni, da gasilske zveze in prostovoljna gasilska društva skupno s poklicnimi enotami izvajajo ga-silsko-reševalne vaje, organizirajo in izvajajo tekmovanja vseh populacij - od najmlajših gasilcev do pionirjev. Imamo dneve odprtih vrat gasilskih orodišč in domov z namenom prikaza opreme, ki jo imamo za resnične posege. Omenim pa naj tudi druge aktivnosti, kot na primer preventivni pregledi stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Poseben poudarek dajemo preventivni vzgoji in izobraževanju, pa naj bodo to otroci v vrtcih, šolska mladina, občani ali delavci v podjetjih. Leto 1998 je zaznamoval kongres slovenskih gasilcev. Kakšno je bilo sodelovanje vaše zveze? Pred letošnjim 13. kongresom slovenskih gasilcev smo tudi v naši občinski organizaciji temeljito pričeli s pripravami nanj. Zbrali smo vrsto podatkov o opremljenosti društev, investicijah in strokovni usposobljenosti članstva. Po razdelitvi na štiri zveze je v Gasilski zvezi Domžale ostalo blizu 2000 članov in članic, kar nedvomno predstavlja dokaj močno organizacijo v naši občini. V tej številki niso všteti pionirji in mladinci, teh je blizu 500. Na sežanskem kongresu je sodelovala 4-članska delegacija, na zaključni paradi pa ešabn gasilcev iz naše zveze. Tekmovanja gasilcev so pomemben del preverjanja praktične usposobljenosti gasilcev. gOO|l i.Ce-4xiv-ipehi ispo pre- ilci iz jemo iti pa • Ho-larše pre-l po a na-a do--šate-etoš-udi z osež-?nost Jtev? nove jmelj i svo-d na-ozila Mercea« 10^,. Lahko z nekaj številkami ilustrirate svoju uejaviio^v letošnjem letu? V prvih devetih mesecih smo skupaj z gasilci Centra za požarno varnost posredovali že pri 63 požarih, opravili smo 56 tehničnih intervencij ter petkrat pri izlitju nevarnih snovi, prisotni pa smo bili tudi pri odpravi posledic nekaterih drugih nesreč, naši društvi iz Ihana in Rov pa pomagata tudi.pri zagotavljanju zdrave pitne vode na delu omenjenih KS. Kaj vse ste še izvedli v letošnjem oktobru? V vseh prostovoljnih društvih so izvedli vaje za svoje članstvo, tem so sledile sektorske vaje in velika vaja enot Gasilske zveze DomZale, kjer je poleg prostovoljnih enot sodelovala tudi ekipa iz Centra požarne varnosti Količevo. Opravili smo tudi strokovni pregled v vseh društvih. Posebej slovesni pa sta bili dve prireditvi: slavnostna akademija v Ihanu, ki je bila zelo dobro obiskana, ter srečanje veteranov v Žejah, veseli pa smo bili tudi sprejema pri županji občine Domžale. Z geslom letošnjega meseca požarne varnosti VARUJMO NARAVO PRED OGNJEM smo želeli opozoriti na posledice izredno velikega števila gozdnih in travniških požarov v letošnjem sušnem oLxtobju. Prav zaradi tega je naša skupna naloga, da VSI in VSAK po svojih močeh, z znanjem in gasilnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, čuvamo naša naravna bogastva. Še kakšna beseda ob koncu? V imenu Gasilske zveze Domžale bi se županji in občini Domžale rad zahvalil za dosedanjo pomoč in naklonjenost do naše organizacije. Vsi namreč vedo, da občina Domžale razume naše potrebe in nam zelo pomaga tudi v finančnem pogledu. S skupnimi močmi bomo tako dobro strokovno usposobljeni in tehnično opremljeni lahko tudi v prihodnje budno, vestno in strokovno čuvali življenja in premoženje. Vse bralce SLAMNIKA pa pozdravljam z našim pozdravom NA POMOČ Hvala! V. VOJSKA KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA želi svojim krajanom, poslovnim partnerjem ter drugim občanom vesele in blagoslovljene božične praznike ter obilo zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva v novem letu 1999. Vse to vam želi SVET KS JARŠE-RODICA Poverjeniki CZ domžalskih krajevnih skupnosti in njihovi namestniki Usposabljanje poverjenikov CZ in njihovih namestnikov V okviru dopolnjevanja zaščitno-reševalnega sistema je Občina Domžale organizirala usposabljanje poverjenikov civilne zaščite in njihov ih namestnikov v krajevnih skupnostih občine Domžale. Dvodnevno usposabljanje je potekalo 27. in 28. novembra v Centru požarne varnosti na Količevem. Poverjeniki in njihovi namestniki so se seznanili z osnovnimi nalogami, ki temeljijo na koordinaciji in'ajanja zaščitno-reševalnih ukrepov po navodilih OI> činskega štaba za civilno zaščito. Spoznali so glavne vire ogroženosti oljčine ter posameznih krajevnih skupnosti in se usposobili za operativno delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Občina Domžale jim je poleg usposabljanja zagotovila tudi ustrezno opremo za izvajanje nalog, za katere so se usposobili. Drugi dan usposabljanja je poverjenike obiskal tudi poveljnik civ ilne zaščite Občine Domžale g. Franc Anžin pozdravil je vse prisotne in odgovarjal na vprašanja udeležencev usposabljanja. PETER GUBANC Domžale £ o "O m mam C 3 3 /lamnik DECEMBER GRUDEN 19 Spoštovani obiskovalci! S ponosom lahko ugotavljam, da smo z novim kulturnim domom v Domžalah zagotovo pridobili izredno bogastvo, ki nas bogati duhovno in v prepričanju, da znamo in zmoremo ponuditi sebi vrednote in kvalitete, kijih v vsakdanjem (pogosto tih ' j za materialnimi dobri-ebujemo. m želim, drage obisko-biskovalci, da ostanete evalci in nam s tem po-rogramom sledimo va-ebam. osebne sreče za otroke sobota, 19. decembra 1998, ob 930-zalZVEN S. Kump. KAPICA C. Sever: RDEČA lutkovna predstava za otroke od tretjega leta dalje Priredba ene najbolj znanih pravljic bratov Grimm, v kateri vas lutkar popelje v čarobni svet lutk, žive igre in glasbe. cena vstopnic: 400,00 SfT nedelja, 27. decembra 1998, ob 17. uri -za IZVEN FIGELPOK glasbeno-plesna< predstavo s pevko Romano KRAJNČAN, plesalci Mojce Horvat, lutko OC, otroškim pevskim zborom in obiskom dedka Mra- Živahni ritmi, prijetna besedila, pisana kostumografija in razgiban nastop bo očaral najmlajše gledalce, ki so željni tovrstnih prireditev. cena vstopnic: 500,00 SIT gledališče sreda, 23. decembra 1998, ob 20. uri - za IZVEN jure Ivanušič, Peter Žiger: ZADET KABARET Slovensko narodno gledališče Drama Maribor »Ritem predstave določa glasba; tekst je urejen po temah (npr.: politika, odnos med spoloma, seks, ljubezen, teatrsko zakulisje); pozna se, da je tekst pisal glasbenik in igralec... Kabaret je po svoji osnovni dramaturgiji gledališka oblika, ki komentira realnost vsakdanjega sveta in življenja na humoristično zabaven, tudi zabavljaški in grotesken način.« (V. Ravnjak v gledališkem listu) četrtek, 7. januarja 1999, ob 1930 - za abonma RUMENI in IZVEN petek. 8. januarja 1999, ob 19.30 - za abonma ZELENI in IZVEN Artur Miller: LOV NA ČAROVNICE Slovensko narodno gledališče Drama Maribor Zahtevno in pronicljivo dramo je režiral Zvone Šedl-bauer. Največji dosežek je v tem, da se je v celoti izkazal igralski ansambel - nastopa kar devetnajst igralcev, na Borštnikovem srečanju pa so prejeli kar dve nagradi. »Čiste igralske kreacije, ki ne popustijo dobre tri ure in držijo dramsko napetost, so prav gotovo največji dosežek predstave. Z nacionalno uporabo gledaliških sredstev dosežejo maksimalni učinek, ki se odraza vgledal-čevi popolni predanosti dogajanja na odru.« (M. Orba-nič, Mariborčan) Režija: jure IVANUŠIČ Nastopajo: Alenka CILENŠEK, Mirjana ŠAjINOVIC, Davor HERCA, Nenad TOKALIČ, TADEJ TOŠ cena vstopnic: 150000 SIT cena vstopnic: 1500/00 SIT glasba sobota, 19. decembra 1998, ob 1930 - za IZVEN NEVVSVVING OUARTET božični koncert Nevv Swing.Quartet je v trideset let trajajočem delovanju na poti od skupine glasbenih zanesenjakov iz Šentjurja pri Celju do zrelega vokalnega kvarteta svetovnega slovesa vestno poustvaril tradicijo belskega in črnskega spirituala, jazza in gospela in na enega najlepših načinov občinstvu širom po svetu približal lepoto Bogu posvečenih pesmi iz baptističnih cerkva ameriškega juga. Kvartet sestavljajo: Dare HERINC - 1. tenor, Tomaž KOZLEVČAR -bariton, MarjanPETAN - bas, Oto PESTNER - 2. te- čem vstopnic: 2.000,00 SIT' Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete klub v kletnih prostorih, kjer Vam bomo od 16. ure dalje, v odmorih prireditev in po njih, v prijetnem in mirnem okolju postregli z osvežilnimi pijačami. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami v upravi Kulturnega doma Franca Bernika vsako dopoldne od 10. do 12. ure. od 16. do 19. ure pa v klubu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev pri blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050 Decembrske prireditve v Občini Domžale Na posebni tiskovni konferenci v začetku decembra 1998 je županja predstavila letošnje decembrske prireditve v Občini Domžale, ki jih na osnovi javnega razpisa sofinancira Občina Domžale. Hkrati pa je povedala, da bo tudi letos obiskala nekaj socialno ogroženih družin. Ker je MIKLAVŽEVANJE že mimo, le na hitro preletimo, kam vse so letos (kot nam je znano) povabili Miklavža: tradicionalno MIKLAVŽEVANJE v hali Komunalnega centra v Domžalah je bilo v soboto. 5. decembra 1998. Po kratkem postanku na ploščadi je Miklavž ob 18 JO v hali Komunalnega centra v Domžalah razdelil blizu 1700 daril, pri tem pa sta mu pomagala Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Župnijska Karitas Domžale. Tradicionalna MIKLAVŽEVANJA so pripravili še: Športno-rekreatlvno društvo Konfin-Sv. Trojica, Kulturno društvo MLIN Radomlje, ŠD Dob - Smučarska sekcija Turnše-Češenik, KS Dragomelj-Pšata (obisk Miklavža na domovih, obdaritev otrok in ostarelih). Kulturno društvo Jože Gostič (Homec, Kulturno društvo ložef Virk Dob, Knjižnica Domžale (pravljice in obdaritev otrok) in Turistično društvo IFtan. BOŽIČNO NOVOLETNE PRIREDITVE Čeprav ste nekatere že zamudili, jih je do konca leta ostalo še veliko, zato preberite in pohitite: KNJIŽNICA DOMŽALE: božična razstava učencev Likovne šole Vere Terstenjak Jovičič; delavnica: Izdelovanje novoletnih okraskov; lutkovne predstave, ure pravljic, obisk Božička; Dekliška pevska skupina Sirene: pet božičnih koncertov; Zveza prijateljev mladine Domžale: 20 gledaliških predstav za učence osnovnih šol; Vrtec Urša: pravljični december CAP Active; DECEMBRSKI MIŠ-MAŠ: 17. december 1998 ob 12. uri: Likovno razstavišče Domžale, ploščad pred VELE »Otroški pisani svet ustvarjanja; osnovne šole in vrtci se predstavljajo s prodajno razstavo; ustvarjalne delavnice, voščilnice, okraski, darila; »Otroški bolšji trg vsemogočega; 23. december 1998 ob 17. uri - ploščad pred VELE: ŽIVE JASLI, božični koncert gospel skupine AKAPELCA, čaj, golaž; 28. december 1998 ob 17. uri - hala Komunalnega centra obisk dedka Mraza s plesno pravljico Vidkova srajčica; RADIO HIT od 21. do 24. decembra 1998 božično novoletno sejmarjenje v Kolodvorski ulici 31. december 1998 silvestrovanje na prostem v Kolodvorski ulici in največji ognjemet doslej! Seveda pa to še ni vse, saj tradicionalne božično novoletne prireditve, koncerte, obiske Božička in dedka Mraza, novoletne zabave organizirajo tudi druga društva, podjetja in drugi. Potrudite se in obiščite kakšno prireditev ter se prepričajte, da je v družbi odpiranje vrat 1999. leta lepše in prijetnejše! TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Solisti: Nina KOMPARE, sopran Ivan Andres ARNŠEK, bariton Jaka PUCIHAR, klavir Janez PODLESEK, violina Aleš KLAN ČAR, trobenta Tercet KATRINAS Dirigent: Tomaž HABE Sobota, 26.12.1998, ob 20. uri. Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Nedelja, 27. 12. 1998, ob 20. uri. Kulturni dom Mengeš Torek, 29.12.1998, ob 20. uri, hala Komunalnega centra Domžale Pred prodaja vstopnic ZKO Kamnik Kulturni dom Mengeš Golfturist Domžale NOVO NOVO NOVO PASU C3®®® DOMŽALE, Ljubljanska 108, tel.: 061/ 710 473 ODPRTO vsak dan od 8.-18. ure, v soboto od 8.-13. ure. PEČENI PIŠČANEC qj~V>S'&y™.ZrL "SM^Jl----- - H^fc m w—-■» i i»oi>i.-J n ;3Jr I800 ooSIT/KG. BLAGO Z DODATNIM POPUSTOM PIŠČANEC PISCANCJA BEDRA PIŠČANČ4I PRSNI KOSI EDNA CENA SIT ZA 1 kg 77,80 CENA S POPUSTOM SIT ZA 1 kg pripravljen razen j £DNA CENA SIT ZA 1 kg 07,60 CENA S POPUSTOM SIT ZA 1 kg BLAGOVNI BON ZA 1 KOS 0BARJENE KLOBASE PURANJA POSEBNA VN0VČLJIV PRI NAKUPU NAD 2.500 SIT V DISKONTU JATA DOMŽALE, LJUBLJANSKA C. 108. VELJA DO 31. JANUARJA 1999. NUDIMO VAM DISKONTNI POPUST ZA r OHLAJENO PIŠČANČJE IN PURAN JE MESO fc 15% POPUST SVEŽE ZMRZNJENO PIŠČANČJE IN t PURAN JE MESO J IZDELKI IZ PIŠČANČJEGA IN PURANJEGA MESA k 25% POPUST KONZERVIRANE JEDI r ^ VEGETARIJANSKI IZDELKI L 25% 1 POPUST r ^ HRANA ZA PSE IN MAČKE L 20% POPUST 25% POPUST 20% POPUST Domžale /lamnik 21 NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA ►716-217 HITRA DOSTAVA HRANE Z METRAŽO SE OSKRBITE V MANUFAKTURI ... WTOM0-BILSKO KRMILO LETOVIŠČE NA MALLORCI NIKO MATDL iAD„EDE_-NAPRA',4 M NERAl KI SPADA MEO GLINENCE AM. POLKR-š:a,\SKA CERKEV REKA NA SLOVAŠKEM vzklik na b koborb SPREMU EROSA DEBELA =*L:CA RAJKO LOTRIČ PADAR MONGOL. POGLAVAR TINE OREL PRIJEM NASPROTNIKA PRI BOKSU ZA PREPREČITEV UDARCEV DOLENJSKA REKA MESTO V FRANCUI PASJI GLAS HRV. PEVEC POPEVK (DUŠKO) SEVERNI JELEN OTOK V ALEUTIH PROSTOR V CERKVI ZA PEVCE ŠAH. VELEMOJSTER PLAN INC KDOR IMA VEL. BRKE NAJŠT. ROD VOJSKE REKA V MAKEDONIJI UBIT IT. POLITIK (ALDO) BOG VST. EGIPTU POKRAJINA V VIETNAMU POSTANITE VZOREN VOZNIK Z AMD PODIVJAN PRERIJSKI KONJ DOMAČIJA EKONOMISTKA BEŠTER SMUČI ROKOME-TAŠICA ČERNE SVINJA MAKEDONSKA REKA NEMŠKI OPERNI PEVEC (KARL) ANTON NOVAČAN OTOK V EGEJSK. MORJU ROGER MOORE CEPINOV OKEL VOJAK REDNE VOJSKE V AFRIKI IZ VRST DOMAČINOV REKA V BOSNI REKA V S. ITALIJI RIBJA KOŠČICA NEMŠKI MEŠČAN. FILOZOF (GEORG) NEDA ARNERIĆ SATIRIK BUCHWALD RUSKO ŽEN. IME VOJAŠKI POHOD SOCIALNI POLOŽAJ DEL TEDNA, 24 UR NEKDANJI NASLOV ISLAMSKIH KNEZOV KRAJ S TEHNIĆ. MUZEJEM SLOVENIJE OSVEŽILNA PIJAČA KENIJSKI POLITIK MOI AM. FILM. REŽISER (MARTIN) BALERINA PAVLOVA RADOVAN GOBEC GREGOR RUPNIK DOBRA MOKA POL USPEHA, ZATO NA PLES V MLINARSTVO ... KAREL PUTRIH NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA STAROGR. JUNAK MUSLIM. MOŠ. IME MEDVEDEK IZ ZGODBE FRANA ROŠA NEPRAVILNOST, POSEBNOST MUSLIMANSKI BOG NAJV. MORSKI SESALEC FR. SLIKAR IN GRAFIK IJACOUES) KNEZ V NOVGORODU RADO BORDON ZDRAVKO TROHA LEVIČAR ANDREJ ROZMAN ■K SLOVENIMES W JUNAK MMMM vzhodno dc raja SLAVKO NEMEC DRŽAVA NA INOOKITAJSK. POLOTOKU TALISOVA ORANŽADA MEMBRANA. KOŽICA OKREPČAJTE SE NA TURISTIČNI KMETIJI PRI ... DEL IMENA REM-BRANOTA OZNAKA ZA AVT. OLJA LETOV. PRI OPATUl NEM. ŠV1C. FILOZOF (PAUL) SOLI OLJNE KISLINE VOJKA RAVBAR POBIRALEC DAVKOV PODZEMNI ŽUŽKOJED GOROVJE V J AMERIKI PRIJETEN VONJ MESTO V SEV. ITALIJI KRIVA POT MADŽAR. POLITIK (LASZLO) SMUČAR SAILER IVAN SIVEC VRSTA VRBE ŽARA KRAJ POD FRUŠKO GORO JADRANSKI OTOK DELI POSTELJNINE IZRASTEK NA GLAVI NINO ROBIČ IZLOČEK V USTIH JUŽNOAM. KUKAVICA MEDVED (LJUDSKO) ŠVEDSKI PESNIK HANSSON NAGEL USPEH, VZPON REKA NA TAJSKEM VOLNENO BLAGO ZA SMOKING PEVKA ŽNIDARlC STANE ERMAN VRTINČ. VIHAR RUSJANOVO LETALO DEVETA STOPNJA TONSKE LESTVICE DINAST. AR. KALIFOV KAREL KLANČNIK LESEN NOSILEC PETI MESEC PISATELJICA PEROCl GL MESTO ITALIJE KRAJ PRI POSTOJNI ANTON RAZINGAR ŽABJA NOGA BOGOM »PUŠČICA' i. POGLAVJE KORANA BORIŠČE V CIRKUSU RUM. KLJUNA PTICA PETER AMBROŽ NAPEV. MELODIJA gričevje pogorje s Številnimi oazami v sahari SLAB, SKRIVEN NAČRT SKLADATELJ OVOftAK IGOR TDRKAR FR. PISATELJICA RUSKEGA RODU (ELSA) FIGURA PRI ŠAHU VIKTOR URBANČIČ KISLA TEKOČINA KAREL ERBEN ČEŠKA PRITR-BUBfl NIKOLA TESLA TOTOSLAV ZAPREKE PREPREKE nami dh SMUČ ■MMMa SUMERSKA HM PLODNOSTI CANKARJEV ROMAN ČLOV. ZA-JEDALCI 4LARMNA NWWM POČELO TAOIZMA OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH ORODJE ŽANJIC MIT. PRVI LETALEC VERSKO OPRAVILO AVTOR MIK-LOVE ZALE PISATEU PUGEU PREBIVALKA IRSKE ROBERT IVANČIČ VRSTA IGLAVCA VIKA POTOČNIK MOŠ. PEVSKI GLAS ŽIVILSKA INDUSTRIJA V KAMNIKU GRŠKA BOG KM NESREČE ANTIČNI VERSKI ODPADNIK ANGLl HUMORIST ALLEN DRUGO NAJVEČJE MESTO V ALŽIRIJI MEDENA ROSA NA LISTJU FRIOOLIN (KRAJŠA OBLIKA) TROPSKA PAPIGA STANKO ARNOLD TURŠKO MESTO OB IZLIVU MARICE PISATEU IN PUBLICIST SIVEC REKA V ČRNI GORI. SOTOČNICA DRINE MESTO V NEMČIJI Z OPTIČNO INDUSTRIJO 22 DECEMBER GRUDEN /lamnik Domžale Župnija Domžale je praznovala V tednu od 19. do 25. oktobra so v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete potekale slovesnosti ob letošnjih obletnicah domžalske župnije. Možje in fantje so pred cerkvijo postavili več mlajev, žene in dekleta pa so spletle zimzelene vence in z njimi okrasile vso notranjost cerkve. V ponedeljek, 19. 10., je maševal gospod )anez Gelar, ki je bil kaplan v Domžalah od avgusta 1987 do 1990. leta. Sedaj je škofijski ekonom. Spregovoril je o posvetitvi cerkve, pri maši je igrala na orgle prof. Marija Holcar in njena hči Ada, peli sta gospa ložica Kališnik in Brigita Vrhovnik. Vse so imele po maši še koncert. V torek, 20. 10., je maševal domžalski rojak gospod Štefan Pavli, ki je sedaj župnik v Retečah pri Škof j i Loki. Spregovoril je o ustanovitvi in pomenu župnije. Pri maši je zbor APZ Alojzij Mav in orkester izvajal Mavovo mašo v čast svetemu Vin-cenciju Pavelskemu. Po maši je bilo Se v Kulturnem domu Franca Bemika predavanje o slovenski sinodi, o kateri sta govorila dr. Ivan Štuhec in mag. Peter Kvaternik. V sredo, 21. L, je maševal gospod Ludvik Žagar, ki je bil v Domžalah kaplan od avgusta 1982 do 1985. Sedaj je župnik v Leskovcu pri Krškem. Spregovoril je o ljudskih misijonih, med mašo je pel zbor APZ Alojzij Mav, ki je imel po maši še koncert Mavovih pesmi. V četrtek, 22.10., je maševal domžalski rojak gospod Franci Juvan, župnik v Šmartnem pri Ljubljani. Spregovoril je o glasbi v cerkvi in orglah. Sam je tudi kantavtor, zato nam je po maši zapel ob spremljavi kitare nekaj svojih pesmi. V petek, 23. 10., je maševal prejšnji župnik go- spod Franc Baloh. V naši župniji je župnikoval od leta 1976 do 1989. Spregovoril je o zgodovini Co-ričice in cerkve na njej in o oltarju, obrnjenem proti ljudem. Pri maši je pel naš župnijski zbor. V soboto, 24.10., je maševal domžalski rojak gospod dr. Anton Štrukelj, profesor na Teološki fakulteti in tajnik škofovske konference. Povedal nam je nekaj o gospodu Francu Berniku, prvem domžalskem župniku. Med mašo je pel naš mladinski pevski zbor, ki je imel po maši še kratek koncert. Vrhunec praznovanja je bilo v nedeljo, 25. 10., ko je bila v cerkvi slovesna sv. maša, ki jo je vodil ob somaševanju velikega števila duhovnikov naš nadškof dr. Franc Rode. Sv. mašo je daroval za vse dobrotnike naše cerkve in župnije. Slovesnost je sicer motil dež, vseeno pa je bilo zato ozračje prijetno in zares praznično. Gospoda nadškofa je najprej pozdravil ključar Peter Pavli, ki mu je zaželel dobrodošlico. Med mašo je zbor z godbeniki izvajal Tomčevo Dijaško mašo ter še nekatere druge znane skladbe (Boga slavijo, Ave verum, Handlovo Alelujo). V pridigi se je gospod nadškof sprehodil po zgodovini Domžal ter omenil vse pomembnejše mejnike, ki so pomembni za nastanek in zgodovino naše fare. Posebej se je ustavil ob liku gospoda Franca Ber-nika, ustanovitelja te župnije in za Domžale pomembnega moža. Ob koncu maše je blagoslovil vsa dela, ki so bila opravljena v zadnjih letih, nato pa smo v zahvalo Bogu zapeli Zahvalno pesem, saj nas je On vsa-ta leta obvaroval nesreč pri delu. Ob koncu'se je g. nadškofu za obisk zahvalil ključar Karel Strehar. Posebej nam je ostala v spominu nadškofova pozornost ob koncu maše, ko je vsakemu udeležencu stisnil roko. To je znamenje povezanosti vernikov s svojim pastirjem in pastirja z verniki. Srečanje invalidov in starejših v župniji Domžale V nedeljo, 8. novembra 1998, je bilo v župnijski cerkvi v Domžalah srečanje starejših in invalidov, ki živijo v naši župniji. To srečanje vsako leto organizira župnijska Karitas v sodelovanju s skavti. Sv. mašo je daroval gospod Tone Burja, župnik iz Šentjakoba ob Savi, ki je tudi lepo nagovoril vse prisotne. Pri sv. maši smo prosili, da nas bi bog blagoslovil, nam podelil zdravje in vsega, kar za življenje potrebujemo in da bi tako živeli, da dosežemo naš največji cilj -večno življenje pri bogu. Po maši je bilo družabno srečanje v veroučnih prostorih, kjer so pridne gospodinje z cfobrotami, ki so jih same pripravile, postregle vse, ki so se srečanja udeležili. Prijetno nedeljsko popoldne smo zaključili z venčkom narodnih in cerkvenih pesmi. Luč miru iz Betlehema! Srce je kraj upanja. Srce je kraj zaupanja. Prisluhnimo besedi, ki daje življenje in vse bomo videli v novi luči. Želimo biti žive lučke upanja, oaze zaupanja in miru, bratskega sožitja. Le zaupanje vodi v ljubezen. Le zaupanje vodi v pogovor. Le zaupanje najde pravi pomen. Še žive ljudje upanja. Ljudje sedanjega trenutka in globokih korenin. Zaščitni Znak - veselje, pogum in dobrota... takoj jih spoznaš. To je za resne ljudi, takšne, kot si ti. S to mislijo skavti letos stopamo v posvečeni čas adventa in priprave na spomin lezusovega rojstva - božič, dan poln veselja in radosti, upanja in predokus i/polnjene obljube, ki nas navdaj.! / radostjo in upanjem. Kol Že nekaj let zaporedoma tudi letos slovenski skavti sodelujemo v ak( iji I uč miru iz Betlehema, letos je izkupiček od prostovoljnih darov za svečke namenjen delno kot pomoč skupnosti za pomoč osebam z mot- Am 9 njo v duševnem razvoju - Barka in delno delu skavtskih skupin v župnijah. Plamen prižgan v Betlehemu bomo skupaj s slovenskimi taborniki prinesli z Dunaja v Slovenijo 20.12.1<)98. Še istega dne bo njen plamenček zagorel tudi po krajih domžalske obe i ne. Vabljeni, da se tudi letos pridružite akciji »Luč miru iz Betlehema« in tako kot ena družina prinašate mir v ta naš svet, za katerega smo mi vsi odgovorni. Vsem bralcem "Slamnika" želimo obilo božjega blagoslova, notranjega miru in veselega upanja, ki dejavno pričakuje Njegov ponovni prihod.. Domžalski katoliški skavti ZSKSS Steg Domžale 1 Blagoslovitev obnovljenega »Plečnikovega znamenja« na Ljubljanski cesti v Domžalah Na nedeljo Kristusa kralja je domžalski župnik gospod Anton Perčič ob prisotnosti večjega števila župlja-nov blagoslovil obnovljeno znamenje, ki ga je leta 1938 ob svoji hiši postavil dr. Zaje. To znamenje je posvečeno Kristusu kralju, tolažniku trpečih, tak napis je namreč vklesan v marmornati podstavek križa in je po vsej verjetnosti narejeno po zamisli arhitekta Plečnika, osebnega prijatelja dr. Zajca. Nekaj let se je za obnovo tega zna- menja, ki je bilo v zelo slabem stanju, najbolj zavzemal Stane Stražar in samo nekaj dni pred njegovo smrtjo so bila obnovitvena dela tudi uspešno končana. Veliko prostovoljenga dela so opravili župnijska Karitas in bližnji sosedje, nekaj sredstev je prispevala KS Slavko Šlander in gospa županja Cveta Zalokar Ora-žem. Obrtniki in podjetja, ki so sodelovali pri obnovi, so večino del opravili sponzorsko. Vsa zidarska dela je opravilo zidarstvo Tekavec iz Vira, modele za strešnike je izdelal Elektroelementi iz Izlak, strešnike je ročno izdelal pečar Avbelj iz Lukovice, kamnoseška dela Viktor Bur-gar iz Mengša, pozlato križa Maksi Hrovat iz Domžal, Simon Grudnik je opravil pleskarska dela, Turistično društvo Domžale pa je posadilo ciprese okoli parka. Tako je bil po zaslugi mnogih rešen propada lep sakralni in kulturni spomenik v naše kraju. FRANC HERLE Oj, že prišel je med nas, dobri, ljubi svet' Miklavž! (Nadaljevanje s prve strani) Prvi temačni decembrski dnevi so se vlekli v napetem pričakovanju. »Kolikokrat moramo še spat, da bo prišel Miklavž?« Končno je prišel 5. december. Narava se je oblekla v belo, da je svečano pričakala prijatelja otrok. Proti večeru otroci zunaj zaslišijo nenavadne glasove. »Kaj pa, če je Miklavž?« V otroških očeh se mešata strah in pričakovanje. Sedem parov nog se zažene proti oknu: »Res, Miklavž gre, pa angelčki in parkeljni tudi!« Parkeljni! Kar šest jih je! Grozni so na pogled, vendar otrok ne strašijo. Za njimi pa angelčki s prižganimi kresničkami in sveti Miklavž s svetim Petrom. Najmlajši trije se kot klop stiskajo k meni in starejši sestri, vsi pa zvedavo opazujejo Miklavža in njegovo spremstvo. Miklavž je res poslušal in gledal, kako se obnašajo otroci, saj sedaj stoji pred nami in drži vsa pisma. Otroci jih prepoznajo; »Glej, mojega!« Miklavž v resnici ve, kdo ne pospravlja sobe, kdo najraje nagaja sestricam, kdo ne moli preveč lepo. Sveti Peter zapiše v svojo knjigo, kdo in v čem se mora do prihodnjega leta poboljšati. V strahu pred parkeljni seveda ni možno drugače, kot da se vse obljubi. V čudovitih vrečkah, ki jih sedaj razdeli Miklavž, je mnogo zanimivih stvari. Darilo je tudi za ati-ja in mami, čeprav nista ničesar napisala. Miklavž je tako prijazen, da ga ena od deklic lahko brez strahu vpraša: »Kako pa pridete iz nebes?« Dobri mož ni prav nič v zadregi. »Bog me postavi tja, kjer hočem obdariti dobre in pridne otroke.« Oči otrok se Se bolj svetijo. O, da bi ta žar in čudovita doživetja ostala v njih tudi potem, ko bodo odrasli! ROTARY CLUB DOMŽALE Miklavževanje za rejence Ena od pomembnih dejavnosti Rotarv kluba Domžale je organizacija dobrodelnih in drugih ak- cij, s katerimi pomagajo otrokom in drugim, ki so pomoči potrebni. Tako so v okviru svojega Velika dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je bila skoraj premajhna za vse, ki so prišli na Rotarvjansko Miklavževanje, namenjeno rejen-cem in otrokom iz rejniških družin. njem in drugim sodelovanjem po- Lutkovna igrica je navdušila vse mlade in starejše gledalce. humanitarnega poslanstva 4. decembra 1998 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah pripravili MIKLAVŽEVANJE. Namenjeno je bilo 137 rejencem in še 30 otrokom iz rejniških družin, ki prebivajo na območju, katero s svojo dejavnostjo pokriva Rotarv club Domžale. Po prisrčni lutkovni igrici lutkarjev s Studenca, katerim so s ploska- magali obiskovalci sami, jih je obiskal Miklavž in jih obdaril. To ni bila prva akcija domžalskih Rotarvjancev; ti so trdno odločeni, da bodo tudi v prihodnje pomaga-: li otrokom. S svojimi finančnimi sredstvi so podprli tudi novoletno srečanje varovancev INCE. Tekst: V. V, foto: M. M. Domžale JAVNA TRIBUNA O SINODI NA SLOVENSKEM Cerkev na Slovenskem v tretjem tisočletju ^^s^?- Društvo katoliških izobražencev Franc Bernik Domžale je v domžalskem kulturnem domu organiziralo okroglo mizo z naslovom IZBERI ŽIVLJENJE. Gosta sta bila prof. dr. Ivan STUHEC in msgr. Peter KVATERNIK. Glavna lema okrogle mize je bila prenova oz. sinoda Gerkve na Slovenskem. Kaj si kristjani želimo v tretjem tisočletju, kakšna naj bo naša Gerkev, kje vidimo svoje mesto za služenje v Cerkvi? Ali so naša lx>goslužja (k)volj komunikativna in dialoška, da polno /aživi komunikacija na ravni Bog-elo-vek in človek-človek? Kje se pojavijo le/ave pri obnovi hogoslužntlr prodorov in njiliove okolice? Je Cerkev pri nas doslej naredila, kar je bilo v njeni moči, da bi |x>magala ulx)gim? Na vsa ta vprašanja in še na kopico drugih so tako obiskovalci kot tudi oba gosta skušali odgovarjali in se pogovoriti. Kajti prenova Cerkve je dolgotrajen proces in tudi od vernikov je odvisno, kakšno Cerkev si želijo in kakšno bodo imeli. Zato je |xi-Irebno oblikovali skupila stališča, oblikovati pričakovanja in zahteve. Vsekakor pa je pol robno kritično pogledati in oceniti opravljeno delo.za nazaj ter določiti smernice za -vnaprej. Vse pripomU' in predlogi so še kako dobrodošli in jih lahko |X)šljete na tajništvo Sinode, je svoj uvod po temeljiti obrazložitvi Sinode na Slovenskem zaključil dr. Ivan Štuhec, tajnik Sinode. Podkrepil ga je g. Peter Kva-lernik; ta je med drugijn dejal, da mi mu zgodovine ne moremo, iz nje i i parno, na tem gradimo, iz tega živimo. Naša Zgodovina je krščanska in iz lega moramo Izhajati. V komunistič-nenjobdol iju je nastal nekakšen zgodovinski vakuum, kalerega se ši ie se daj pričenjamo zavedali. V razpravi, ki je sledila, so se mnogi razpravljale i dotaknili sedanjih pr> litičnih razmer (lilK-ralno šolstvo, nefunkcioniranje demokracije). Bila pa so tudi zanimiva mnenja o vlogi duhovnika v Sloveniji. Pred ,'. svetovno vojno se ni praktično nič dogajalo brez duhovnikov (od maš, porok, po-grelx)v pa vse do veselic), |X) 2. svetovni vojni je duhovnik pri nas dobil vlogo varuha internega cerkvenega prostora, Cerkev je bila izločena iz javnega življenja. Kakšna mora biti torej vloga duhovnika v bocktfe? Vsekakor bi se morali duhovniki približati dejavnostim, ki so jih lahko opravljali pred 2. svetovno vojno, vsekakor morajo javno delovati na več področjih. Kako doseči tO in kdaj bo do tega ponovno prišlo, pa bo v veliki meri odvisno tudi od vernikov. Zato so tovrst-ixj okrogle mize v organizaciji takšnih društev, kot je Društvo katoliških izobražencev Franc Bernik Domžale, še kako potrebne, saj smo kristjani nenazadnje sestavni del družbe, ki nas sedaj, v času demokracije, nikakor ne sme (ponovno) obiti. leksl in lolo: JANEZ STIBRIČ Msgr. Peter Kvalernik, g. Matjaž Karlovšek in prof. dr. Ivan Šluhec med vodenjem javne tribune Udeleženci javne tribune, ki so se zbrali v velikem številu, so dali svoj prispevek pri prenovi Cerkve na Slovenskem. ČLANI DRUŠTVA KATOLIŠKIH IZOBRAŽENCEV FRANC BERNIK DOMŽALE NA IZLETU Po štajerskih cerkvah Vodstvo Društva katoliških izobražencev Franc Bernik Domžale je za svoje člane in simpatizerje pripravilo zanimiv in poučen izlet po bližnji Štajerski. Med drugim je bil predviden ludi ogled domačije škofa Antona Martina Slomška. Solx)ta, mrzlo in megleno novembrsko jutro. Udeleženci izleta so kljub vsemu dobre volje stopili v posebni avtobus. Vremenska napoved je namreč otaala lep, sončen, novembrski dan. Kot nalašč za izlet. Predsednik društva, g. Maljaž Karlovšek, je v avtobusu podrobneje predstavil potek izleta, duhovni vodja društva, domžalski župnik Anion Perčič, pa je poskrticl, da tudi duhovna plat ni bila pozabljena. Po krajšem postanku na Trojanah so udeleženci obiskali Slomškovo rojstno hišo na Ponikvah. Hiša je sedaj spreme njena v muzej in prijazna vodička je podrobno predstavila življenje Aniona Martina Slomška ter nas seznanila z njegovimi pisnimi deli. Sledil je ogled hiše, kjer je v številnih sobah ohranjeno nun Igo Zanimivega iz njegovega življe nja. Najbolj je bil bran njegov zapi-, iz leta 1852, ko je zelo kmalu spoznal, ka ko zgrešena je komunistična ideologija. Komaj nekaj let po sprejemu komunistu nega manifesta je g. Slomšek o ko miinizmu lakole svarilno zapisal: Te njegove besede so še kako aktualne tudi danes, ko nam sicer pod krinko demokracije vlada surovi liberalizem, prežel s komunistično miselnostjo in ideologijo, so menili udeležene i i/ leta. l'o ogledu Slomškove rojstne hiše je sledila sveta maša v bližnji cerkvi sv. Martina. Naslednja postaja je bil kraj z imenom Šmarje pri Jelšah oziroma ogled znamenite romarske cerkve sv. Rpka iz 16, stoletja. Fotoaparati so sklj< k ali, oči so gledale in se čudile pre lepim freskam in oltarjem v tej cerkvi. Udeleženci izleta pred rojstno hišo Antona Martina Slomška ...in pri spomeniku žrlev brezumnega komunističnega nasilja v Teharjah. DRUGA PRETEČA POŠAST NAŠEGA ČASA JE FINI SOCIALIZEM... IN NJEGOV DVOJČEK, SUROVI KOMUNIZEM. TAM, KJER SE ZANIČUJEJO VSE BOŽJE IN ČLOVEŠKE PRAVICE, KJER SE HOČE DELITI BREZ ZAKONOV IN UŽIVATI BREZ DELA IN ZASLUŽENJA, TAM IE ČLOVEŠKA DRUŽBA NA ROBU PROPADA. TRETJE POGLAVITNO ZLO, KI RAZDI-RUJOČE GLODA SREČO NAŠE DRUŽBE, JE REVOLUCIJA, TA POŠAST, KI POŽIRA MOZEG LJUDSTVA IN GOLTA SVOJE LASTNE OTROKE. NJEN OČE JE UPOR, NJENA MATI NEZA-DOVOL/NOST, NJENI OTROCI SO SPLOŠNO OBU BOŽANJE, BEDA IN STISKA. Anion Martin Slomšek, 26. september 1852. Podobno je bilo tudi pri ogledu baročne cerkve na Sladki gori. Kaj vse premore naša, sicer majhna Slovenija, kakšne lepote cerkva? Še dobro, da komunizmu ni uspelo uničiti vsega kulturnega bogastva naših krščanskih prednikov. S Sladke gore nas je pot vodila do spomenika žrtvam brezumnega komunističnega nasilja nad nedolžnimi domobranci in civilisti, ki sloji v Teharjah pri Celju. Poklonili smo se spominu na nedolžne žrtve totalitarnega režima, prižgali sveče ter zmolili molitev Oče naš, ki smo jo namenili vsem žrtvam brezumnega komunističnega nasilja. Bog ne daj, da bi se kdajkoli ponovila državljanska vojna med Slovenci, kot je potekala med 2. svetovno vojno. Zaključek izleta je minil v prijetnem raz|X)loženju. Po ogledu doma in cerkve sv. Jožefi v Celju, s katerim upravljajo lazaristi, smo si1 tam tudi okrepčati. Hrana, pijača in postrežba je bila odlična in čas odhoda se je prehitro približal. Izlet članov Društva katoliških izobražencev Frane Bernik Domžale se je tako kotlčal, vendar zagotovo ni bil zadnji. Vsi udeleženci so bili izredno zadovoljni z organizacijo, vodenjem in cilji izleta in so enoglasno želeli, da čimprej organizirajo še kakšen podoben izlet. leksl in foto: JANEZ STIBRIČ Brez petard, prosim Smo v adventnem času, bližajo se božični in novoletni prazniki. Božič naj bi bil družinski praznik, praznik miru in sreče. A vendar se vsako leto najde kar nekaj takih, ki praznik miru spreminjajo v praznik pokanja petard in drugih pirotehničnih izdelkov. če se metalci petard ne morejo znebiti strasti pokanja petard ob novem lelu, torej na silvestrovo, naj petarde vsaj ob božiču pustijo doma. Nobene potrebe ni, da bi z njimi motili razpoloženje ob družin- skem prazniku, ko ga praznujemo v krogu svoje družine, v miru in sreči. Pokanje petard pa se dobesedno razplamti pri polnočnicah. V zadnjih letih smo bili priča prav organiziranim dejavnostim motenja polnoćnic s petardami. Seveda ni odveč poudarjati, da je to potekalo v organizaciji mladih, ki ne izhajajo iz vernih družin, ki pripadajo krogom iz tako imenovanih liberalno ali komunistično usmerjenih družin. Če mladi iz teh družin zaradi neznanja, pomanjkanja splošne izobrazbe ali nepoznavanja krščanstva ne sodelujejo pri verouku ali svetih masah, potem naj vsaj ne motijo drugih. Do miru pri obredih imajo verniki vsekakor pravico, poleg tega pa je pokanje petard v določenih pri-j lxjgatijo in oplajajo. Vsaka ima kaj dati. Pomislimo, kakšen bi bil svet brez otrok, brez njibejvega razigra nega veselja, iskrivih oči, odkritosrčnosti in nedolžnosti. Kako pust bi bil svet brez mladine, njene neugnanosti, nemira, vprašanj in iskanj! Kakšen bi bil svet brez poguma, delavnosti, podjetnosti in moči zrelih mož in žena! In končno, kako neizmerno revnejši bi bil svet brez zrelosti starih ljudi, brez njihove modre in mirne beseeJe, bogatih izkušenj, potrpežljivosti, veselja in molitve. Pregovor pravi: Mladost ima lep ejbraz, starost pa ima lepo dušo. Temu pritrjuje tudi sveti Pavel, ki pravi: »Čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja« (2 Kor 4,16). Človek mora sprejeti sam sebe in vsako svojo življenjsko do!*;. Pritrditi mora tudi svojemu staranju in ga sprejeti vnaprej, brez grenkobe. BOGDAN DOLENC IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV O veri, Bogu in pobožnosti Če si izgubil denar, si veliko izgubil, če si izgubil čas, si izgubil več, če si izgubil Boga, si izgubil vse. Bolje izgubiti življenje kakor vero. (arabski) Iz pregovorov vseh ljudstev raztieremo, da je vera stalna spremljevalka in za večino ljudi bistvena sestavina življenja. Človek je namreč iskalec Boga: Bog prihaja k tistemu, ki prihaja k Bogu. (ruski). Res pa je tudi, kar pravijo Nemci: Preden iščeš Boga, mora Bog tebe najti. Pobožnost pomeni prizadevanje, da bi živeli »po Bogu«, to je v skladu z njegovo voljo, v prijateljstvu z njim. Ta naravnanost prinaša človeku velik notranji mir. Srce v nebesih, nebesa v srcu. (nemški) Najlepša nedeljska obleka je pobožnost. Pobožnost je skrita krepost ki * m(,ra navzven pokazati v dejanjih ljubezni, sicer postane pobožnjakar-stvo in hinavščina: Ne zidaj sedmerih cerkva, ampak preskrbi sedem otrok, (ruski) Če ni dovolj olja za hišo, ga je prepovedano rabiti za mošejo. (arabski) Koliko je kdo pobožen, preskusiš, ko deliš z njim dediščino. Kdor slori, kar more, naredi prav toliko kakor papež v Rimu. Najslabše spričevalo dajo »pobožnim« ljudem na- slednji izrek, ki jim očita, da se ne menijo za sočloveka: Pobožni ljudje sedijo daleč vsaksebi. Iz pobožnih se ponorčuje tudi tale pregovor: Kdor se naslanja na cerkev, mu hitro lahko pade kakšen kip na glavo. Eno od zunanjih znamenj povezanosti z Bogom je molilev. O njej pravi ljudska modrost: Kakor sveče razsvetljujejo cerkev, tako molitev razsvetljuje dušo. (ruski) Boga srečaš povsod, če ga le hočeš pozdraviti. Molitev je kadilo, ki hudiču povzroča glavobol. Nasprotje molitve - kletev - ne jemlje časti samo Bogu, ampaktudi človeku, ki jo izgovarja: Kadar kolneš, hudič zvoni k svoji maši. Očetov blagoslov zida otrokom hiše, materina kletev jim jih podira. Kletev vodi v peklensko jamo. Stiska te nauči moliti, tlaka pa kleti, (ruski) Evropska kultura veliko dolguje samostanom in njihovim prebivale em, menihom, vendar ljudje niso spregledali tudi njihovih napak in slabosti: Nobena meniška kuta ni tako sveta, da ne bi mogel vanjo smukniti hudič. Če ima samostan kaj zemlje, ima hudič zagotovo zraven svoj plug. Središče krščanstva je Rim, kamejr »vodijo vse poti«. To pa ne pomeni, da so tam sami svetniki. Med papeži in škofi jih je bilo v zgexlovini nešteto, vendar so na papeškem prestolu kdaj sedeli tudi nevredni ljudje: Kdor hoče ostati pobožen, naj se ne zadržuje dolgo v Rimu. Bog je povsod, razen tam, kjer ima svojega namestnika. V Rimu se ni dobro prepirati s papežem. Kdor ima za bratranca papeža, bo kmalu kardinal. BOGDAN DOLENC 24 DECEMBER GRUDEN /lamnik Domžale Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena v skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 23/95) objavlja RAZPIS Za posredovanje predlogov za podelitev priznanj občine Domžale 1999 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Naziv častnega občana se podeli osebi, ki je s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjalnosti prispevala k napredku občine Domžale in širše skupnosti. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. V skladu z odlokom občina v posameznem letu lahko podeli največ: -1 zlato plaketo, - 3 srebrne plakete, - 5 bronastih plaket. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Podeljenih bo največ sedem nagrad, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Domžale. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 1999 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Tajništvo Občinskega sveta Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite v Tajništvu Občinskega sveta, katerih uporaba pa ni obvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: • točen naziv predlagatelja, • ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje, • vrsto priznanja, • podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, pri pripravi predloga za podelitev ne bomo upoštevali. Predsednik odbora FRANC REITER BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Pravopis Tudi pravilno pisane ali tiskane besede lahko štejemo za bogastvo jezika. Vtikati se v pravopis pa je dokaj kočljiva in celo nevarna zadeva. Že to, da besedo volivec lahko pišemo tudi volilec, se mi ne zdi dobro, saj je nekako po srbsko - može ovako, a može i onako. Kaj, če bi se kdo zmislil, da bi besede: delavec, lovec, šaljivec, češpljevec pisali in izgovarjali - delalec, lolec, šaljilec in češpljelec? Če danes pogledamo naše knjige, revije, časopise in drugo, težko trdimo, da je kaj veliko tega brez kakršne koli napake. Na srečo imamo za napake v večjih tiskovinah dežurnega krivca, to je slavnega tiskarskega škrata. Zal pa ga pri opravičevanju za*na-pake vse prevečkrat zlorabljamo in krivimo po nedolžnem. Pravega tiskarskega škrata se da večinoma oceniti ali ugotoviti. Škrati so včasih tudi šaljivi in zabavni, kdaj pa celo smešijo ali žalijo. In to le z eno zamenjano črko ali zlogom v besedi. Nekaj jih poglejmo: Oknil ga je po nosu (krenil); v kontroli je bil prismojen nadzornik (pristojen); seveda je sledila razpoko ra (razporoka); po cepljenju se večkrat pojavi rekreacija (reakcija); ja, ta avto bo treba malo poklepetati (poklepati). Pa še: certifikat (certifikat), kretamorij (krematorij, procesija (profesija), pri-špičniti (priščipniti). Ali tale stavek: Zanimanje za naše izdelke STALNO narašča. V korektumem odtisu, to je v pripravi za tisk, pa je bila v besedi STALNO namesto črke T črka R. Napako je korektor popravil. Pravi tiskarski škrat je lahko tudi takle: V klubu Kulturnega doma... ali pa 30. maja 199%. Kako pa se sliši tale (TV-filmski) - Povabila naju bo na čajno cepivo (pecivo)? Ob pravem tiskarskem škafu p« je veliko avtorskih oziroma uredniških Škratov. Poglejmo tudi v novembrski Slamnik, v katerem so bile objavljene liste kandidatov za letošnje volitve. Uradni naslov kandidata je: ime in priimek, kraj bivanja in hišna številka. Na primer: Ivan Kranjc, Sveta Trojica 13. Ne vem, zakaj mora biti pri kandidatih iz domžalske občine pred hišno številko kratica ŠTEV? Na nobenem uradnem dokumentu pred hišno številko ni omenjene kratice. V Slamniku pa se pri teh listah to po nepotrebnem pojavlja kar 366-krat. Zaradi tega je tudi za kakšnih 60 vrst več bese- dila. Po svoje je to reševala KS Pšata, ki teh kratic nima in se je tako izneverila domžalski »enotnosti«. Po vrhu vsega pa je to še napaka. Štev. je kratica za besedo število, za številko pa je le št. Lukovčani in Moravčani se glede tega na pravopis spoznajo. V njihovih kandidatnih listah tudi ni hujših napak, ki se danes v tisku, na javnih napisih in celo na TV vse bolj širijo. To je, da za vrstilnimi števniki s piko ni presledkov! Lepši je seveda manši presledek, toda ta le mora biti. Tokrat pa se v domžalskih listah pika večkrat bolj tišči naslednje številke - poglejte eni-ce. V kandidatnih listah naše občine je še ena posebnost. Medtem ko imajo vsi drugi za predlagatelje POSAMEZNIKE ali POSAMEZNIKE s SKUPINO VOLIVCEV pa imajo Jaršani in Rodiča-ni poleg POSAMEZNIKOV še OSTALE VOLIVCE. Nevarnost je mogoče v tem, da so OSTALI VOLIVCI na dan volitev ostali doma. Lukovčani in Moravčani so morali s prostorom v časopisu zelo štediti in zato z besedilom stiskati. Na splošno pa naj velja za vse liste kandidatov tole: besedilo iz samih velikih črk (ver-zalk) je zelo težko čitljivo oziroma berljivo. Lukovčani in Moravčani imajo vsaj nekaj vmesnega besedila iz malih črk. Domžalska občina pa se šopiri s samimi velikimi črkami, kar povzroča mučno branje. Lepše, bolj jasno in pregledno bi bilo, ko bi bili v listah iz verzalk le kakšni naslovi ter imena in priimki kandidatov. Kakorkoli že, vse liste naj bi bile po obliki in poudarku bolj enotne in iz enako velikih črk. Tako pa so Domžale napihnjene, Lukovica in Moravče pa sta potisnjena »v kot«. Ker je imel letošnji predvolilni Slamnik 48 strani, bi si lahko privoščil za vse tri občine enakovredno poudarjene kandidate. Ne vem, zakaj je danes tako kot v različnih tiskovinah tudi v teh listah toliko dvopičij. Kadar je naveden en podatek, eno ime ali številka, dvopičje pred tem res ni potrebno. Drugo pa je pred naštevanjem več podatkov ali v izjemnih primerih. In za konec le ena pohvalna. Lepo je, kadar znajo visoko izobraženi Slovenci za domače potrebe, na primer inženirji, pred svoje ime napisati po slovensko inž. FRANCE CERAR Nove štipendije za nadpovprečne uspehe Na tiskovni konferenci, ki jo je v novembru pripravila županja Cveta Zalokar Oražem, je bilo največ časa namenjenega predstavitvi ukrepov za odpravo posledic poplav, hkrati pa so bile na kratko predstavljene tudi druge aktualne teme. Tako je županja predstavila sedem novih štipendistov, ki so v letošnjem letu prejeli štipendije občine Domžale in se pridružili številnim dijakom in študentom, ki ob pomoči finančnih sredstev proračuna naše občine uspešno obiskujejo srednje šole in fakultete, nekateri pa so že vpisali tudi podiplomski študij. Letošnje štipendije so prejeli: Nataša Nahtigal, odlična učenka 4. letnika Gimnazije Ledina, posebno pozornost namenja tujim jezikom, hkrati pa aktivno sodeluje v ekološko raziskovalnih taborih, ki jih organizira ekološka skupina iz Zasavja. Sabina Šemrl, študentka četrtega letnika Fakultete za arhitekturo, ki ob uspešnem študiju združuje tudi raziskovalno delo v okviru projekta ZAUPAJMO V LASTNO UST-VARIALNOST. Tanja Jutršek, študentka tretjega letnika Pedagoške fakultete - smer socialna pedagogika. Kot violinistka igra v Simfoničnem orkestru Dom-žale-Kamnik, dejavna pa je tudi v različnih društvih s področja prostovoljnega dela (Društva za razvijanje prostovoljnega dela). Luka Hrovat, študent četrtega letnika Fakultete za družbene vede, že razmišlja o podiplomskem študiju, ima svojo oddajo na Radiu študent, piše različne članke in sodeluje na maratonu humanistične teorije. Kalja Antosievvicz, študentka četrtega letnika Pedagoške fakultete - smer socialna |x>dagogika. Kot prostovoljka sodeluje pri I )ruštvu za razvijanje preventivnog.) in prostovoljnega dela, Društvu za doživljajsko pedagogiko Slovenije, projektu Dežela Barv in drugje. Maja Pavlic, študentka tretjega letnika Naravoslovno-tehnične fakultete, ki jo ob umetnosti zelo zanima psihološka stran človeka. Pri likovnem študiju se trudi združiti obe plati, tako da intuitivno sledi svojim občutkom in jih skuša prenesti v svoja likovna in oblikovalska dela. Marta Urbanija, študentka četrtega letnika Pedagoške faklutete je stalna članica kluba prostovoljcev v društvu Vita (Društvo za pomoč osebam po nezgodni poškodbi glave), je tudi članica skavtske organizacije, kot prostovoljka pa je delala tudi v Svetovalnem centru za mlade v Ljubljani. Županja Cveta Zalokar Oražem je na srečanju z novimi štipendisti izrazila upanje, da bo večina našla zaposlitev v gospodarstvu oz. družbenih dejavostih v naši občini, kjer bodo s pridobljenimi znanji koristili nadaljnjemu razvoju občine. V. OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT Mladi in mediji Ni najbolj pomembno, KAJ gledamo, poslušamo, beremo. Veliko pomembneje je, KAKO to delamo. Najvažnejše pa je, KDO to počne, je zapisala Manca Košir. Te njene besede ter naslednja točka konvencije o otrokovih pravicah: »Države podpisnice priznavajo pomembno vlogo množičnih občil in otroku zagotavljajo dostop do informacij iz najrazličnejših domačih in mednarodnih virov zlasti tistih, katerih cilj je krepitev otrokove družbene, duhovne in nravstvene blaginje ter telesnega in duševnega zdravja,« so bile osnova, na kateri so učenci osnovnih šol iz naše občine skupaj z mentorji in Zvezo prijateljev mladine Domžale oblikovali skupno sporočilo na temo MLADI IN MEDIJI. Pri tem so si pomagali tako z okroglimi mizami, kot z razgovori v okviru oddelčnih skupnosti, še posebej prisrčno in nazorno pa so svoja stališča in poglede do medijev predstavili na številnih plakatih, marsikaj pa smo izvedeli tudi iz njihovih pisnih sporočil in glasil. Večina si je za svoje izhodišče izbrala rezultate anket, v katerih so spraševali svoje sošolce in sošolke o pomembnosti medijev v njihovem življenju. Iz anket smo izvedeli, da najraje gledajo televizijo in da prednost dajejo komercialnim televizijam (POP TV, A Kanal), med tiskanimi mediji pa imajo najraje revije in časopise, namenjene mladim. Najmlajši imajo radi otroške oddaje (teh je premalo) ter risanke (teh nimajo nikoli dovolj), starejši učenci pa radi po-sedijo pred vsakovrstnimi nadaljevankami, radi si pogledajo tudi filme, pogrešajo pa več mladinskih oddaj na komercialnih televizijah. V petek, 27. novembra 1998, so se učenci vseh osnovnih šol, skupaj s svojimi mentorji, pridružili pa so se jim tudi člani uredništev nekaterih TV in revij (POP TV A Kanal, Ciciban, Pil, Petka), predstavniki ZPM Domžale ter županja Cveta Zalokar Oražem, zbrali v sejni sobi Občine Domžale. Najprej so pregledali sklepe lanskoletnega občinskega parlamenta, ki je največ skrbi namenil nasilju med mladimi, nato pa smo prisluhnili prisrčnemu kulturnemu programu. V njem ni manjkalo igrivih pesmic na temo mediji, prisluhnili pa smo tudi skupini flavtistov. Program so pripravili učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale, njihovi vrstniki iz Osnovne šole Preserje pri Radomljah pa so po pozdravnih besedah ga. Marike Haler, predsednice ZPM, prevzeli vodenje letošnjega občinskega otroškega parlamenta. Učenci iz Osnovne šole Dob so povedali, da so o svojem odnosu do medijev razpravljali v okviru razrednih ur in pri tem ugotovili, da večina učencev ni zasvojena z mediji. Televizijo najraje gledajo ob koncu tedna in ugotavljajo, da je preveč reklam, ki oddaje motijo, premalo pa humorističnih prispevkov in dokumentarnih oddaj. Opozorili so na re- zultate ankete, iz katere je razvidno, da neradi berejo časopise (raje imajo knjige) ter poudarili, da je na šoli zelo razvito računalništvo. i ■< i mci iz Osnovne šole Domžale so se na občinski parlament dobro pripravili in opozorili, da bi moralo biti na televiziji več vsebinsko bolj spre jemljfvih filmov in manj zelo motečih oglasov. Iz ankete so ugotovili pozitivne in negativne vplive medijev na otroke, ki bi skupaj s svojimi starši po mnenju učenke prvega razreda čas za» Učenci Osnovne šole Venclja Perka so tudi v sproščenem kulturnem programu predstavili svoj odnos do medijev. gledanje televizije izkoristili za branje knjig, sprehode in igranje. Mediji imajo veliko prednost, pa tudi pomanjkljivosti, so ugotovili učenci iz Osnovne šole Venclja Perka in opozorili na negativne vzornike iz nekaterih filmov, po katerih se zgle- Del udeležencev letošnjega otroškega parlamenta v sejni sobi Občine Domžale. dujejo učenci. Z anketo so ugotovili, da je televizija na drugem mestu najljubših opravil učencev v prostem času ter si zaželeli več risank in manj filmov z neprimernimi sporočili, Mediji imajo vpliv in moč. Tudi Učenci Osnovne šole Rodica so se na otroški parlament dobro pripravili. Naredili so raziskave, razpravo obogatil) s plakati in ugotovili, da je TV najbolj razširjen medij. V medijih pogrešajo novice o mladih, predstavitve uspešnih učencev, otroške in mladinske strani v časopisih za odrasle (tudi lokalnih), okrogle mize in podobno. Ormzorili so tudi na vlogo računalništva in interneta, |X) katerem sega vsak dan več učencev. Anketo o medijih in mladih so pripravili tudi učenci Osnovne šole Roje in ugotovili, da veliko učencev gleda televizijo in posluša radio. Mediji jih sproščajo v njihovem prostem času, od njih pa imajo največ tisti otro ci, ki oddaje gledajo skupaj s starši in se o njih pogovarjajo. Najraje imajo resnične zgodbe, ki jih učijo za življenje. Filmi in oddaje za mlade naj lxxlo v primernejših urah, je bila ena izmed ugotovitev učencev Osnovne Sole Trzin, ki so hkrati ugotovili, da so mediji |x)memben del našega vsakdanjika, ki jih bomo uporabljali tudi v pri !u x !rt|< •. Veliko ni ivič dobijo v c'.r«l| ii sih in revijah, čedalje bolj popularen pa je tudi internet s kopico zanimivo sti z vseh področij. Osnovna šola Preserje pri Radomljah je pripravila ločeni poročili z razredne in predmetne stopnje. Oboji so ugotovili, da je vzgoja za medije potrebna, da si želijo več razvedrilnih oddaj, filmov in risank, zelo popul.ir ni (pa ne le na tej šoli!) pa so tudi šolski časopisi, v katerih predstavljajo življenje in delo na šolah. Mladi so v razpravi gostom postavili veliko tehtnih vprašanj iz njihovega urejanja posameznih oddaj, revij in časopisov ler predstavili svoje poglede na posamezne oddaje in revije. Letošnji otroški parlament je pokazal, da imajo naši učenci zelo kritičen odnos cJo medijev, da niti malo niso njihovi sužnji, čeprav zanje porabijo (zlasti za TV) kar precej prostega časa in da kljub svoji mladosti znajo lcx':iti dobro od slabega in boljše od dobrega. Če potrebujete pomoč Zimski čas zlasti starejšim prinaša včasih veliko težav, ki jih sami težko ali pa ne morejo rešiti. Zato bi vas radi spet opozorili na go. Ireno Grivec, ki nudi vsakovrstno pomoč: zlasti starejšim ljudem, invalidom in drugim pomo c'i |X)trebnim, na njihovih domovih. Če potrebujete neko ga, ki bi vas spremil do zdravstvenega doma, prinesel kaj iz trgovine, vam zakuril v peči in prinesel po poledeneli poti drva iz bližnje drvarnice, potem pokličite go. Ireno. Namesto vas opravi tudi druge storitve, med katerimi je tudi nega na domu. Ga. Irena ni draga, njene storitve ne presežejo tisoč tolarjev, le v izjemnih trenutki več. Pomaga pa vam tudi pri večjem pospravljanju pred prazniki in najbrž je še kakšna stvar, ki jo boste z njeno pomočjo lažje rešili. Zato pokličite 714-541 ali 041 704 819 in se do govorite. Prazniki so tudi z njeno pomcx'jo lahko lepši! OBISK IZ VELIKE BRITANIJE Mednarodno sodelovanje V organizac iji /avoda za razvoj mobilnosti mladih (Sl-M()) je bila na študijskem obisku v Sloveniji delegacija iz Velike Britanije. Obisk je sad dosedanjih stikov in sodelovanja zavoda SIMO pa tudi drugih slovenskih institucij na področju mladinskega dela. Namen študijskega obiska je bil s|X)znavanje in primerjava pogojev za mladinsko delo v Sloveniji in Veliki Britaniji s ciljem, da bi s tem spodbudili nove oblike sodelovanja med mladimi iz obeh držav. Zato je bil študijski obisk tudi priložnost za vzpostavitev oziroma okrepitev stikov med partnerji in za pripravo bo dex':ih skupnih projektov. Tak je bil tudi namen obiska britanske delegacije v Občini Domžale, saj je naša občina izrazila pripravljenost za sodelovanje na mednarodnem nivoju in vključevanju mladih v mednarodne projekte. Ob sodelovanju s Stalno konferenco slovenskih občin in mest je SIMO Občino Domžale izbral, da britanski delegaciji predstavi svoje delo, Strukturo ter mehanizme, s katerimi spodbuja mladinsko delo na občinski ravni. Še posebej je člane delegacije zanimalo uspešno delo Centa za mlade Domžale;, ki se je v petih letih delovanja zelo razširil, predvsem pa je mladim naklonjena tudi ga. županja. I )elegac ija si je po obisku občine ogledala ( enter za mlade Domžale, zanimalo pa jo je tudi delo študentske organizacije. Namen obiska je bil tudi sprejem usmeritev za partnersko sodelovanje tujih mest in vključevanje mladine v to vrstno sodelovanje. Prvi stiki so že navezani, več o njih pa v eni prihodnjih številk SI AMNIKA. V. V. Domžale /|Q Šola v naravi malo drugače ^2 DECEMBER GRUDEN 25 Že četrto leto zapored smo na Osnovni šoli Domžale organizirali Planinsko-naravoslovno šolo v naravi. Posluh do narave, predvsem pa velika mera iniciativnosti in potreba ponuditi otrokom nekaj več kot ponuja kabinetni pouk, je skupino učiteljev leta 1995 prignalo do priprave programa, ki bi vključeval gorni-ške vsebine, povezane z naravoslovnimi dejavnostmi. Čeprav navidez samo gozdna planota nam je Pokljuka ponudila največjo paleto možnosti za naše delo. Enotnega mnenja smo si bili, da bi morala biti šola v naravi zasnovana v obliki projekta, kar pomeni, obdelati neko področje z različnih /ornih kotov. Glede na to, da so učitelji prihajali z različnih predmetnih področij (predvsem naravoslovnih), je bilo jasno, da je projekt uresničljiv. Vodilna tema je vsekakor gomištvo. ()hisk gora marsikateri -mu otroku ponuja i/jemno, če morda ne tudi edino možnost, da se seznani s tistim, kar je za marsikoga nedostopno. Že na poti pro ti Pokljuki se ustavimo ob dveh sloven skih biserih - Blejskem Vintgarju in Po kljuški soteski. Skupaj otrokom povesta o ledenikih ver kot marsikatera knjiga. Z vzponom na I )el>elo peč in Viševnik se Iriglavu približamo tako kol noben zemljevid. Sele sedaj doline Krma, Vrata in Kot zaživijo. Z obiskom Zajamni-kov, lavornikov, Konjščkc in kolesarjenja do Uskovnice otrokom približamo pastirsko življenje. Vse skupaj pa zaključimo z obiskom prekrasnih korit Mostni-ee. Naj na tem mestu poudarim tudi naravovarstveno plat. S bojo v čim bolj razmaknjenih kolonah poskušamo nara VOČim manj obremenjevati. Na povratku v dolino pa Očistimo poti (kar postaja pravilo tudi na naših športnih dnevih). Proučevanju lišajev kot indikatorjev < istDSti zraka ter proučevanju mesojedih rasi lin je namenjeno največ pozornosti v naravoslovnem delu. Preživeti v naravi je tema, s katero učence praktično se znanimo z izdelovanjem bivakov, različnih vrst ognja in še marsičim. Vse skupaj Uspelo nam je. Folo: Tanja Rus. poskusijo učenci ujeti še s fotografskim aparatom pri dejavnosti - naravoslovna fotografija. | Večerom' namenjamo še posebno pozornost, Ina najpoglavitnejših nalog naše šole v naravi je prav gotovo pove i ali medsebojno sporazumevanje. Vsoti je mnogokrat pogovor v pravem smislu besede nemogoč. Tu pa je priložnost, da i« itelj p Jeg izobraževalnega poslanstva opravlja fudi tisto velikokral neuresnič-Ijivo vzgojno funkcijo. Mladinske delavnice, socialne igre ter telesno in dušev- no sproščanje so prav gotovo tiste vsebine, ki imajo socialno, psihološko in predvsem pedagoško poslanstvo. Na koncu naj se zahvalim ge. Gog-njavec za vso finančno (x>moč:, ki jo je preko Zavarovalnice Triglav ponudila šoli pri izpeljavi natega projekta. Hvala tudi vsem staršem vseh generacij sed-mošolcev, da ste nam zaupali vodenje svojih otrok. Upam, da vas nismo razočarali, potrudili se bomo tudi vnaprej. BRANIMIR ČERNOHORSKI Četrtošolci iz OŠ Rodica v w Crmošnjicah pri Semiču Oktobra so preživeli četrtošolci iz OŠ Rodica pet dni v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Lipa v Crmošnjicah pri Semiču. Program je bil pester in zanimiv. Vseboval je tri vsebinske sklope: naravoslovje, športnorekreativne in kulturne aktivnosti ter osnove preživetja v naravi. Otroci so spoznali osnove lokostrelstva, taborniške veščine, nevarnosti v naravi, vozili so se z gorskimi kolesi, predstav Ijene so jim bile belokranjske domače obrti in naravne lepote. Dom Lipa spada v mrežo objektov, ki ob gmotni podpori države omogoča mladim po sprejemljivih cenah različne vzgojno-izobraževalne dejavnosti in je dragocen nacionalni projekt, ki ga šole z veseljem izkoriščamo. ANICA ČRNE IVKOVIČ OŠ Rodica Jesenovanje Ostržkov na Pohorju Na ponedeljek zjutraj smo se z osmimi otroki odpeljali na šestdnevno jesenovanje na Areh na Pohorju. Dež nam je iz Domžal sledil celo pot do Pohorja, kjer smo se nastanili v Ruški koči in v njej preživljali v glavnem le noči, kajti naslednje dni nam je sonce ponudilo možnost, da smo jih preživeli na prostem - v naravi. Že prvi dan smo se kljub dežju sprehodili po jesenskih poteh ob gozdu, opazovali drevesa, jih med seboj primerjali, na štorih preštevali letnice in tako ugotavljali starost požaganih dreves. Dobro smo si ogledali mušnice, ki so v živih barvah rasle izpod listja. Po prvi prespani noči smo se prebudili v zasneženo jutro. Snega je bilo ko- maj za vzorec:, le toliko, da smo se ga tudi lahko dotaknili in ugotovili, kako se v naših toplih rokah hitro topi. Potem pa je posijalo sonce, ki nas je vse preostale dni spremljalo na naših potepanjih po Pohorju. V gozdu pod kočo na Glažuti smo nabrali toliko kostanja, da smo ga lahko pekli vsak dan in se z njim sladkali. Po poteh, ki so bile označene z markacijami, smo se odpravili na Žigartov vrh, naslednjf dan pa do razglednega stolpa, od koder se nam je odprl čudovit pogled na doline pod nami. Iz vej in smrekovih vejic smo postavili pravi bivak, kamor smo se tudi naslednje dni vračali, saj nam je vanj celo poštar prinesel pošto in kamor smo zadnji dan odpeljali tudi starše. Izdelo- vanje mlinčka in piščalke ni vsakdanja stvar, zato nas je še bolj pritegnilo. Odpeljali smo se na Osankarico, od koder so nas markacije skozi gozd, postlan z listjem, pripeljale do grobišča padlega Pohorskega bataljona, druga pot pa nas je pripeljala do Črnega jezera. Zabavo'v pižamah smo si ob »tabornem ognju« iz baterij naredili kot na posteljah v sobi, prepevali smo ob Natalijinem igranju na kitaro in se hkrati naučili novo pesem o medvedku Brundu, ki nas je spremljal na Pohorju? Na nočni sprehod smo se odpravili z baterijami, pa še z zvezdami posuto nebo nam je kazalo pot. Ostalo pa nam je dovolj časa tudi za igro, risanje, slikanje na svilo, za poslušanje pravljic, klepetanje in »crklja-nje«. Dneve na Pohorju smo preživljali sproščeno, zanimivo, razigrano. Polni novih spoznanj in vtisov smo v soboto pričakali starše. Z njimi smo se posladkali s kostanjem, jih popeljali do našega bivaka in z njimi poklepetali in zapeli. Starši so lahko takoj začutili navdušenje in zadovoljstvo otrok po preživetih dneh na jesenovanju. Največ zaslug za zanimivo, nevsakdanje in nepozabno jesenovanje pa je imel SAMO, ki nas je spontano popeljal v teden bivanja in življenja z naravo in v njej. Lahko mu rečemo samo »HVALA« in »vzemi nas še kdaj s seboj!« Vemo, da so mu naši zadovoljni obrazi povedali vse. TAJA, TJAŠA, ŽANA, TEJA, ŽAN, MATIC, DAVID in MIRAN Vesela srečanja ali kako je 210 otrok okupiralo osnovno šolo Nekega blatnega, pa vendar vremensko obetavnega dne se je pred OS Domžale zbrala gruča 210-ih olrok. Miting?! Koncert?! Seveda ne! Bil je čas za Vesela srečanja Medvedkov in Čebelic, taborniška akcija, namenjena najmlajšim. Bistvo teh srečanj ni tekmovalnost, temveč igra, spoznavanje sovrstnikov ter druženje z njimi. No in tako so vsakoletni akciji prisostvovali otroci, ki so se s svojimi vodniki pripeljali iz Moravč, Logatca, Grosupljega, Kamnika, Mengša, Medvod ter seveda iz Domžal. Slednji so nemara prišli kar peš. Vsa stvar se je začela dogajali približno ob 10. uri, ko je vodja Veselih srečanj )ure dal znak za uradni začetek. Rdeča nit srečanja je bila 12 taborniških zakonov. Sedaj Ta-lx)rniki poznamo 12 zakonov in tako je bila tudi vsa zbrana mularija razdeljena v 12 skupin. V posamezni skupini pa so bili otroci iz različnih krajev, saj smo jih tako bolj spodbudili k navezovanju novih slikov, prijateljstev. Celotna programska zasnova akcije je bila razdeljena tudi na 12 dejavnosti, ki so se navezovale na taborniške zakone. Vse dejavnosti so potekale po krožnem sistemu, tako da je bila ena skupina približno pol ure na eni dejavnosti. Pri tem je vsaka skupina s seboj nosila za nekatere kar prevelik karton, na katerega so otroci pisali, kaj si predstavljajo pod posameznim zakonom. Nekatere izjave najmlajših so bile kar občudovane, nekatere so si zaslužile salve smeha. Med |X)tekom samih dejavnosti se je izkazalo, da je najbolj zanimiva dejavnost otroško igrišče, prepleteno z mnogimi zanimivimi ovirami, ter igra Med dvema ognjema, ki sem jo še jaz kot osnovnošolski nadobudnež prak-ticiral skoraj vsako drugo uro telesne vzgoje in za katero sem mislil, da še zdaleč ni več tako popularna kol takrat, pa sem se uštel. Zanimive so bile dejavnosti v gozdu, kjer so MČ-ji pokazali spretnosti za oblikovanje, s pomočjo igre pa so krepili prijateljstvo. Otroci so se prerivali tudi pri igri pantomime, saj je vsak hotel pokazati svojo veščost, pa vendarle ni šlo vedno brez tišine. Bo potrebno še mal' natrenirat kako mravlja leze, pa kako polž dirka. Zelo se je potrudila tudi naša specialistka za osnovnošolsko - do četrtega razreda - mladino Ghretka, ki je našim tabornikom s svojim kvizom vsekakor vbila v glave veliko novega znanja. Dve dejavnosti sta bili bolj telesu prijazni, in sicer premagovanje ovir ter vodenje slepca (tabornika z zavezano rutko čez oči) skozi labirint iz vrvi. Izpostavil bi še dejavnost, kjer so otroci risali slike na temo - tabornik živi zdravo. Ves živ žav se je odvijal nekako do 16. ure, ko so se otroci utrujeni, pa vendar polni novih izkušenj, poznanstev in prijateljstev, počasi vračali domov. Akcija je uspela, graj pa tudi nismo slišali. Na koncu naj omenim še pomoč vseh domžalskih vodnikov, saj brez njih akcija ne bi uspela. Domžalski taborniki pa se zahvaljujemo tudi gospe ravnateljici, ker nam je pustila, da se je vsa stvar dogajala v okolici šole. JANEZ ANŽIN Rod skalnih tabornikov Domžale Onesnažene gorske poti Učenci Osnovne šole Domžale smo v septembru imeli super planinski športni dan. Lahko smo izbrali med Snežnikom, Nanosom, Blegošem, Slivnico ter Slivno in Javorščico. Pot navzgor je v prijeti družbi hitro minila. Razdeljeni smo bili v več skupin. Na vrhu smo se preoblekli in pomalicali. Po odmoru je vsaka skupina s svojim tovarišem ali tova-rišico odšla navzdol. Že v šoli je bilo z vodjo športnega dne dogovorjeno, da na vsaki smeri določena skupina očisti pot. V dolini sva se presenečeno ozirali na polno vrečo. Prepričani sva, da sva tistega dne Kaj vse smo sposobni odvreči v gorah... naredili nekaj dobrega in koristnega tako za naravo kot za vse nas. Dokazali smo tudi, da smo mi tisti, ki nam ni vseeno, kaj se v gorah dogaja. Ljudje, POZOR! Narava je samo ena. ANJA PRAPROTNIK, KLARA GRINTAL, učenki 5. C OŠ Domžale Ekskurzija na kmetijo Snov pri spoznavanju družbe za 4. razred Življenje v domači pokrajini vključuje tudi življenje na kmetiji- , V 4. c. razredu OŠ Venclja Perka v Domžalah smo se odločili, da obiščemo in si ogledamo eno izmed kmetij v domači pokrajini. Ker imamo v razredu Kle-mna, ki na kmetiji živi, smo ga prosili, naj doma vpraša, če nam dovolijo obisk. Domači so se strinjali s predlogom in v sredo, 25. 11., smo krenili na pot. V hladnem jutru smo hodili ob glavni cesti Domžale-ŠentJakob, nato sme) zavili proti Studi in na koncu vasi z.i gledali Erklavčevo kmetijo. Sprejeli so nas gospodinja, gb spodar in stara mati. Prijazno so nam odgovarjali na vsa vprašanja. Izvedeli smo, da je to že zelo stara kmetija in da se pri njih po domače reče pri Rozmanovih. Ukvarjajo se z različnimi dejavnostmi. Pridelujejo poljščine in vrtnine za dom in prodajo. Gospodinja vsak dan vozi zelenjavo na ljubljanski živilski trg. V hlevu so imeli govedo, ki jim daje mleko in meso. V svinjaku je bilo nekaj svinj za domačo porabo. Letos so prvič kupili gosi in jim zraven kurnika uredili manjši ribnik. Ogledali smo si vsa gospodarska poslopja, orodje in kmetijske stroje. Zanimalo nas je staro kmečko orodje, vendar so ga imeli bolj malo. Ugotovili smo, da imajo veliko strojev, vendar pa so za njihovo uporabo potrebne- pridne roke. Domači imajo zeb mab prostega časa. Izrabib ga za izlete v planine, na rJopustu za več dni pa še niso bili. Gospodinja nam je za konec ponudila čaj in domače piškote. Stara mati, ki je stara 90 let, je povedala, da vse leto nabira zdravilne rastline in pripravlja iz njih domači čaj. Zahvalili smo se prijaznim gostiteljem in odšli nazaj v šolo. To ni bila naša prva ekskurzija. Radi hodimo po domači pokrajini in jo spoznavamo z ogledi, raziskovanji in intervjuji. Na tak način najbolje spoznavamo življenje v domači pokrajini nekoč in danes. BOJANA DORIČ V Pacugu Konec avgusta smo se učenci petega razreda udeležili letne šole v naravi v Pacugu. Življenje v šoli v naravi je potekalo po naslednjem urniku: bujenje, telovadba, zajtrk, |X)spravljanje sob, dopoldanski pouk, učenje plavanja, malica, kosilo, popoldansko plavanje, Igre, večerja, razni programi. Poudarek je bil na učenju plavanja. Večina ne- plavalcev je zadnji dan cbkazala, da se je plavanja dobro naučila. Ostali pa smo znanje še poglobili, zato smo prejeli različne delfinčke. Najbolj zanimivi pa so bili večeri. Preživeli smo jih z igranjem raznih iger, nastopi na karaokah in plesih. Organizirana je bila tudi plovba z ladjo. Večina se nas je prvič peljala s tem prevoznim sredstvom. Tudi hrana je bila odlična. Izkušnje šole v naravi so bile dobre. Veliko smo se naučili in prijetno žaba--vali, zato je šest dni hitro minilo. NEŽA BIRK, 5. A center za mlade in knjižnica domžale vabita na predavanje MLADI IN MBPIJI, ki bo 19. januarja 1999, ob 18. uri v KNJIŽNICI DOMŽALE. h vsebine: vpliv televizije na otroka in družino, vzgoja za medije, televizija -središče otrokovega življenja,... Predavala bo Uli Jazbec, prof. 26 DECEMBER GRUDEN GOSPOD MATIJA CERAR - PRAVLJICA DAVNIH DNI, KI ŽIVI ŠE DANES Večno mlad, kot je večno mlada njegova glasba /lamnik Domžale Se spomnite Mojce, ki pleše čačača, ali pa Kuharčka in njegovega tvvista, morda vam je ljubša Kaj mi mar, da sem star, ali pa ste si morda že zažvižgali Veselo na pot. Skoraj prepričana sem, da ste že slišali vsaj eno od omenjenih melodij, pa sploh niste vedeli, da so delo našega občana Matije Cerarja iz Radomelj, da so ene izmed njegovih najpopularnejših skladb. Ne da bi se kdaj prej srečala z njim, sem ga izbrala za svojega pred-novoletnega sogovornika. Topel stisk roke, prešeren nasmeh in melodičen glas naju je z Erno popeljal v prijetno urejen pravi zimski vrt, ki si ga lastijo številne muce. Mojemu sogovorniku delajo družbo in se sploh niso dale motiti. Videti je bilo, da so obiskovalcev vajene, kot jih je vajen g. Matija Cerar, pianist, skladatelj, pevec, turistični delavec, predvsem pa prijeten sogovornik, poln pozitivne energije, iskrivih misli in prijaznosti. Vse to se najbrž spreminja v prijetne akorde klavirja ali pa besedila skladb, ki mu jih še ne bo kmalu zmanjkalo. Ampak najprej je bil začetek, kdaj je bilo že to, se sprašuje in preden se lotiva začetka nekega lepega življenja, polnega glasbe, ki nikoli ne bi bilo drugače, tudi če bi bilo lahko, se odločiva za glasbo. Kot se izpod njegovih prstov, ki iščejo črne in bele tipke na klavirju, usipajo slovenske in druge znane melodije, se iz njegovega spomina kot biseri nizajo nastopi, srečanja, popevke in priredbe, sanjave in ročk and roll melodije in veselje do glasbe, veselje do življenja. Pravljica davnih dni Za predstavitev začetka življenjske poti g. Matije Cerarja sem izbrala eno izmed njegovih najstareših pesmi, s katero je, morda ne boste takoj verjeli, z ansamblom Odmev zmagal na Števerjanskem festivalu. Rojen je bil v Radomljah, pod čudovitimi Kamniškimi Alpami, ki so kot izhodišče vseh ljudi, ki imajo radi dobro, prijazno in veselo glasbo. Ta je Matica, tako preberem na ovitku ene izmed zgoščenk, vodila na njegovi življenjski in umetniški poti vse od leta 1940. Sam se spominja, da je nagrado za lepo zapeto pesem dobil že v zelo zgodnjem otroštvu. To je bil krof, ki mu ga je dala neka ljubljanska gospa, pravi uspeh je prišel kasneje, ampak vse je bilo najbrž določeno že ob rojstvu. Sedemnajstletni mladenič, ki je znal igrati na več instrumentov, klavir pa ga je učil igrati prof. Pavle Kosec, se je prijavil na tedaj zelo popularno oddajo POKAŽI, KAj ZNAŠ. Pokazal je, kaj zna, ker je »prišel, zapel in zmagal« in njegova glasbena pot je šla strmo navzgor. Poznamo ga predvsem kot skladatelja in pevca zabavne glasbe, najbrž pa večina ne ve, da je vidno sled pustil tudi v narodnozabavni glasbi. Dež, noč... Zmaga mu je prinesla uspeh in vrsto nastopov med takratno elito pevcev in komponistov na festivalih zabavne glasbe, snemanja na radiu in televiziji, njegove skladbe pa smo in jih še pogosto slišimo na radiu. Veliko je komponiral, gostoval doma in v tujini, iz tega začetnega obdobja pa je tudi festival Slovenska popevka, začel se je v letu 1961, katere poubdnik je bil. In to je še posebej ponosen, saj so bili to dnevi, ko so bile popevke še posebej popularne, ko je cela Slovenija živela s festivalom na Bledu, kasneje v Ljubljani in so bili pevci zabavne glasbe, tudi gospod Matija Cerar, \ šE G. Matija Cerar - njegovo sprehajanje po klavirskih tipkah očara vse generacije. zvezde. To sem napisala jaz, moj sogovornik o zvezdništvu ne govori rad, čeprav ima na to obdobje lepe spomine. Bil je pogost gost slovenskih in drugih festivalov in spominja se, da je njegova popevka Dež, noč na enem od festivalov dobila nagrado kot najvedrejša. Pa je tudi v du-etih, najbolje se spominja skupnega petja z Marjano Deržaj in Beti jur-kovič. Slovenske pesmi ima rad, zato je bil vesel lanskoletnih poizkusov oživitve »slovenske popevke« in žalosten, ker orkestra in petja v »živo« danes ni več. Sam vedno poje v živo, razen na televiziji, ko ne gre drugače. Nastopov s »plavbac-kom« ne mara, ker zanj to ni nastop. Vedno, ko igra na klavir ali poje, to v resnici »dela«. Z Mojco plesal bi čačača To skladbico lahko slišite še danes, slišali ste jo lahko tudi v posebnih oddajah, v katerih se je režiser Slavko Hren z nostalgijo spominjal najlepših dni slovenske popevke, za katero se zdi, da danes oživlja, saj mladi pevci segajo po starejših popevkah, ki nikoli ne ostarijo. Vsebolj namreč postaja jasno, da so nekatere popevke zaradi svoje melodič-nosti skladbe za vse čase. V spominu bolj ostanejo počasnejše, se z mano strinja g. Cerar, saj imajo navadno bogatejša vsebinska sporočila, hitrejše so bolj za razvedrilo, za veselje in zabavo in takšnih je nekaj napisal tudi g. Cerar in spominjam se, kako smo z Mojco plesali čačača, s kuharčkom pa tvvist in kako se teh dni še danes radi spomnimo -tudi zaradi prijetnih slovenskih melodij, ki so bile del naše mladosti. Veselo gremo na pot Iz spomina skušava izbrskati dogodek, ki mu je posebej ljub. Pa jih je preveč, saj mu je vsaka melodija prijeten spomin. Ampak v posebno zadoščenje mu je, da je bil pobudnik festivala Slovenska popevka, ki se je obdržal vrsto let in da je tudi sam prispeval k temu, da se Slovenci lahko pohvalimo z bogato bero popevk. Gospod Matija Cerar je doslej napisal zelo veliko melodij, nekaj več kot 50 jih je tudi posnetih, nekaj pa jih imam še na zalogi, se smeji in prepričana sem, da ima v mislih kakšno veselo, temperamentno melodijo. Morda kakšen čačača, kot bi ga plesal z Mojco, ali pa tvvist, v katerem je nekoč zavrtel kuharčka. Najljubše skladbe nima, najljubša je tista, ki jo imajo ljudje radi, ki se je zapomnijo, pravi, ko ga vprašam po njegovi najljubši skladbi. Posebno zgodbo mi pove v zvezi s popevko Veselo gremo na pot, ki jo danes lahko poslušate v eni izmed reklam. Kar nekaj let je bila neke vrste zaščitni znak Radia Ljubljana, ki jo je vsako krat zavrtel za dober uvod na silvestrovo ob prehodu v novo leto. Po poklicni plati je bil gostinec, rad bi bil glasbenik, se spominja, pa ni bilo dovolj denarja. Delal pa je kot turistični delavec pri Kompasu in kot sam pravi, je uspešno združili svoje poklicne ambicije z glasbenimi. Iz tega obdobja je tudi njegov uspešen poizkus organizacije mednarodnega festivala pevskih zborov, ki pojejo narečne pesmi in njegove oči in usta so vesele, ko mi zaupa, da so ga spet povabili k organizaciji in da prihodnje leto festival spet bo, in to na Bledu. Na njem bo r ff ff j ; sodelovalo več kot 20 zborov iz petih držav in g. Cerar bo zraven in še enkrat sipal svojo ljubezen i do glasbe. k Kaj mi mar, če I sem star Gospod Matija tudi danes ne miruje. Če želite videti njegove prste, kako se sproščeno sprehajajo po črnobelih tipkah, morate biti samo malo bolj pozorni, saj je njegovih nastopov veliko. Veliko vabil ima na različne manjše slovesnosti od odprtjih različnih razstav, poslovnih prostorov, radi mu prisluhnejo svatje ali pa le jubilanti, morda ga boste srečali, če se boste kakšen večer ustavili v gostišču Krpan v Ljubljani, kjer igra. Njegova umirjena glasba privablja vse generacije. Nekateri obujajo spomine na čase, v katerih so nastajale najbolj znane skladbe mojega sogovornika, drugi se spominjajo svoje mladosti, tretji le radi prisluhnejo umirjeni glasbi, ki polepša večer in ga naredi še prijetnejšega. Mnoge njegove melodije so postale evergreeni, ki jim tudi danes radi prisluhnemo, in to gospoda Cerarja veseli in spodbuja k pisanju novih melodij, ki jih bomo imeli radi, ki jim bomo radi prisluhnili. Vrsti plošč in kaset sta se v zadnjem času pridružili še dve, na katerih se g. Matija Cerar predstavlja kot pianist. Eno izmed njih (VVith piano around the vvorld) je posnel na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve, ki je zgoščenko poslalo diplomatskim predstavništvom kot novoletno darilo. Na njej je vrsta slovenskih narodnih v njegovi izvedbi, katerim je dodal tudi nekaj najbolj znanih starejših slovenskih popevk. Na drugi zgoščenki v njegovi izvedbi lahko prisluhnemo večno zelenim melodijam, katerih poslušanje pomeni pravi užitek, saj g. Cerar svoje bogato znanje skuša na nosilcih zvoka obraniti tudi za poznejše rodove. Pri opremi te zgoščenke je sodeloval slikar Rudi Španzel, ki je prav tako ljubitelj večno zelenih melodij, kot snemalec Dominik Krt, ki jih je varno shranil na snemalni trak. Zgoščenko in kaseto lahko dobite tudi v posebni darilni kolekciji in sta zelo primerno poslovno darilo. Zato stopite do najbližje trgovine s ploščami, kasetami in zgoščenkami in povprašajte za izdelki Matije Cerarja. Slišali boste, da je na njih prijetna glasba, ki vam bo krajšala čas, ko si boste to najbolj želeli. Glasba je ali pa je ni, pravi moj sogovornik in se strinja, da so ljudje zaradi glasbe boljši. Zato namesto voščila: prisluhnite v letu 1999 glasbi, morda tudi glasbi g. Matija Cerarja, in prepričana sem, da boste tudi vi boljši. V. VOJSKA Rok Lap domžalsko-kamniški kolednik Z domovinsko pravico je naš Rok Domžalčan, obenem pa je pravi inter-nacionalec, ali bolje - svetovni Slovenec. Z znanim kamniškim baritoni-stom (anezom Majcenovičem in citrarjem Tomažem Piahutnikom iz Stranj so doma in po svetu poznani kot KAMNIŠKI KOLEDNIKI. Poslušali so jih že slovenski izseljenci v Avstraliji ter v Severni in |užni Ameriki. Nastopali so v raznih evropskih mestih. Ob vsem tem njihovem svetovljanstvu so vsi trije veseli, preprosti, a ponosni Slovenci. Preden sem se odločil za pogovor z njm, me je kar skrbelo. Le kako se bo dalo opisati bogato in pisano življenjsko zgodbo ter sto in sto dogodkov, vaj, nastopov in praznovanj ter vse, kar je Rok počel in ustvarjal ob rednem šolanju in delu do upokojitve ter sedem let po njej. Bralcem Slamnika pa se opravičujem, ker je pogovor sestavljen iz več celot, ki se med seboj prepletajo. Poskusimo. • Spoštovani prijatelj Rok, ali sem kaj narobe napisal? Kar popravi, prosim, in začni od otroštva naprej. Do leta 1943 sem poldrugo leto hodil v osnovno šolo Komenda. Takrat pa so jo partizani požgali. Nato smo Nasovčani do koma vojne imeli slovensko šolo, Ko-mendčani pa nič. Po vojni sem v enem letu izdelal 2. in 3. razred. V letu 1951 pa sem že končal nižjo gimnazijo v Komendi. V vseh šolah je bilo veselo in prijetno in rad sem se učil. • Kako je bilo doma v tvojih rodnih Nasovčah? Doma sem iz velike kmečke družine, v kateri je bilo deset otrok. Vsi smo že od malega poprijemali za vsakovrstno delo. Po gimnazijskih letih sem se šel učit k znanemu mizarskemu mojstru Kregarju v Šentvidu nad Ljubljano. • Si že mlad rad prepeval? O, seveda. Večina bratov in sester je imela dober posluh in glas. To imamo po mami, ki je bila odlična cerkvena pevka. Doma smo veliko prepevali, narodne in nabožne. Več bratov in sester nas je pelo tako v osnovnošolskem kot v gimnazijskem zboru, ki ju je vodil ravnatelj in zborovodja Ivan (ezeršek. Peli smo tudi v cerkvenem zboru v Komendi. Kolikor vem, je edino tu organist za nove pevce zahteval glasbeno predhodno izobrazbo, ki je trajala dve zimi. • Kako ti je šlo v Šentvidu? Med učenjem in delom sem hodil tudi v vajensko šolo. Vajencev pa nas je bilo od 10 (Jo 12. Bili smo pridni in veseli, a smo se kdaj tudi skregali in stepli. Res je, da je zame odlični mojster delal razlike. Meni je pustil, da sem imel do polnoči luč, drugim pa ne. Po »šihtu« sem do večera delal /anj, (X) večerji do polnoči pa zase. Veliko sem risal in slikal, tudi oljne slike, precej sem se ukvarjal z rezljanjem, največkrat sem izdeloval Bogke za na križ, največ časa in dela pa sem vložil v izdelavo različnih intarzij. Skoraj vse sem po-prodajal, da sem se s tem preživljal. Saj jo bilo rloma še enajst lačnih ust. Po učni dobi sem moral takoj k vojakom. Ko sem prišel nazaj h Kregarju, sem se (X) dveh letih pomočrtištva vpis.il v po poldansko šolo za starejše lesne tehnike in jo uspešno dokončal. Na tehniški šoli sem bil član mešanega in moškega \iov-skega zbora ter okteta, obenem pa obiskoval še šolo za solo pelje in kol solist tudi že nastopal. Takrat sem pel tudi pri Svobodi v Šentvidu, ki jo je vodil prof. |anez Kuhar. Po tehniški diplomi sem se zaposlil v podjetju Liko Borovnica, kjer sem bil poldrugo leto. Tudi tam smo takoj orga nizirali tri pevske zbore, moškega, mešanega in oktet. Vseskozi, odkar sem bil pd doma, pa sem ostal zvest domačemu cerkvenemu zboru v Komendi. Domov sem se vozil s kolesom, zadnji dve leti pred poroko pa z motorjem. Dvakrat sem jo mahnil kar s tekaškimi smučmi čez Vodice. In še to moram povedati, da sem si do poroke zajtrke in večerje kuhal sam. • Kje in kdaj sta se spoznala z ženo? Ker spoštujem in imam rad naravo, pisano z malo in veliko začetnico, veliko hodim v gore in planine. In tako sem na Veliki planini zagledal planinsko rožo oziroma Narobetovo Majdo iz |arš. Najprej sva na nedeljske izlete hodila z druščino, potem pa sama in tako se je začelo vasovanje. • Kako so takrat živeli domači v Nasovčah? Čudno. Oblast je tedaj imela v načrtu, da kmete fxj sovjetskem vzorcu uniči. Takrat je bilo v Jugoslaviji še okrog 70 odstotkov kmetov, ni pa bilo kmetijskega ministrstva. Če so kmetje hoteli preživeti, so se morali včlaniti v obdelovalne zadruge, kar je trajalo okrog štiri leta. Tudi moji sestri sta bili brigaelirki in zvečer sta morali Se p' jpisovati delovne ure pridnih in lenih »delavcev«. • Kdaj sta se poročila in kje sta živela? Po dobih rlveh letih |X)znanstva sva se leta Y>(>2 poročila in živela na ženinem domu. Takoj sva »računala«, da bi si zgradila lastno hišo. Toda niti v laršah niti v Domžalah ni bilo mogoče kupiti gradbene parcele. V Domžalah se je to vleklo in zazidalno območje, kjer smo zdaj, so ur- banistično uredili šele v letu 1972. In takrat smo začeli zidati novo hišo. Vmes pa sva si na lezerskem zgradila vikend hišico. Tudi tam je bilo veliko dela, da ne rečem kar garanja. S fičkom vsa vozila skale iz kamnoloma. • Kako sta zidala hišo in kdaj ste se vselili? Veliko je bilo dela in stroškov. Nekaj sva dobila kredita, pri gradnji pa so pomagali moj tast in prijatelji. Vsem sva še danes hvaležna. Po petih letih gradnje in opremljanja pa smo se vselili. Sinova sta bila stara 15 in 9, hčerka pa 13 let. • Kakšno je bilo tvoje pestro in s petjem prepleteno življenje po poroki? Za eno leto sem se zaposlil v podjetju UP Radomlje, in sicer sem bil direktor Ru-sove žage v Domžalah. V letih 1963 in 1964 pa sem bil v Termiki v Ljubljani, kjer sem vodil oddelek Montažne hiše, v tovarniškem časopisu pa objavljal svoje |X?-smi. Ogromno teh hiš smo prodali, predvsem po potresu v Skopju. Potem pa sem bil do leta 1991 oziroma do upokojitve »kuhan in pečen« pri Slovenijalesu v I juh Ij.ini. V komer« iali sem delal kot lohriie ni referent. Načrti, ponudbe, pogodbe z vso tehnično dokumentacijo, predvsem za opremo v šolah in vrtcih. V podjetju sem bil tudi podpredsednik Planinskega društva. ((rganiziral sem izlete, večkrat tudi v tujino. Šli smo na Grossglockner ali na Mortte Koso, enkrat pa v dolino Tare v Črni gori in drugam. Po poroki sem na Srednji glasbeni šoli pri prof. Blciweisovi študiral solo petje, kar je trajalo tri leta. Še to moram povedati, da sem takral, ko sem postal Jaršan, začel Kamniški koledniki v Tunjicah peti pri domžalskem cerkvenem zboru, pri katerem sem še danes. Tisto leto sem se včalnil tudi v domžalsko Svobodo, ki jo je 10 let vodil Tone luvan. Poleg tega sem deset let pt-l tudi pri mengeški Svobodi. • Daleč naokoli te ljudje poznajo, da si zaljubljen v pesmi in petje; si še kje drugod prepeval ali še poješ? |a, hm, precej je tega, povsod pa sem zraven s srcem. Od leta l972do I993scm |X'I pri Kamniški I iri, od leta 1986 pa sem član MePZ Lubnik Skofja Loka, ki g,l vo di prof. Tomaž Tozon. V letu 1990 sem šel s takrat najboljšim slovenskim cerkvenim zborom Števerjan na tridnevni nagradni obisk v Vatikan; tam smo peli tudi pri papežu, Drugič pa sem se kot pevec z njim srečal z MePZ Lubnik Škofja Loka. • Kako pa se vse to sploh izide? Sam ne vem, kako - kar se. Vaje so ali so bile? vsak dan pri drugem zboru in tudi kakšen nastop se da prestaviti. Z božjo pomočjo se vse uredi. • Si še kod drugod nastopal s svojim globokim basom? Sem in tja pri raznih gledaliških delih ali igrah, nekajkrat pa tudi na prireditvah Aciam Ravbar. Najlepše sem doživljal takrat, ko sem pel Tomčevo kantato laničar. Že dolgo let pa na novih mašah sodelujem s pevskimi zlKiri in kot solist. • Kdaj in kje ste se rodili Kamniški koledniki? Kot pevci se vsi trije že od nekdaj rx>-znamo. Večkrat smo se srečevali pri glasbeniku in župniku Francetu (jačniku. Z Janezom sva pela tudi pri Liri. S Tomažem pa sva leta 1977 prvič samostojno našlo pila v Arboretumu. Kol glaslx'ni trio smo bili povabljeni na Mengeško kočo, kjer je bila predstavitev planinske pesmaric e, za lem pa še v dolsko graščino. V letu 1989 smo se odzvali na povabilo na Sentjen lej sko zegnanje na C)lx"inah pri Trstu. Z nami je šla tudi napovedovalka in povezo valka dr. Mojc a ZajC-KraSOveC. Po našlo pu nam je nekdo dejal: »Zelo lepo, saj po jete in igr.ite kot koledniki« - in to ime so nas je prijela • Potem ste veliko nastopali doma in v tujini. Večjo turnejo smo imeli v letu 1990, ko smo šli za poldrugi mesec med slovenske izseljence v Argentino, Urugvaj in Brazilijo. Imeli smo bogat program slovenskih narodnih in cerkvenih pesmi. Z nami sta Rok Lap na slavju ob 50 letnic i Gozdarskega inštituta v Ljubljani bila pesnik in igralec Tone Kuntner in ansambel Slovenija. V 22 dneh smo imeli samo v Buonos Airesu 30 nastopov. Obiskali smo vse slovenske domove in šole. Bili smo prva skupina, ki je imela dostop do vseh različno mislečih Slovencev. Vsestransko pa so narodnostno najbolj zavedni in delavni tisti, ki so prišli tja po letu 1948. Druga turneja je bila v letu 1993 in je bila namenjena slovenskim izseljencem v Avstraliji. Pripravili smo 14 naslopov in z njimi začeli v mestih Porth in Adelaido, zatem pa še v meslih Melbourne, Ganlx?r-ra in Svdnev. Povsod so nas navdušeno sprejeli. V letu 1994 smo s Slaki poleteli na švedsko, naslednje leto pa za poldrugi mesec: v ZDA in Kanado. Obe državi smo prekrižarili, nekaj z avtobusi, nekaj pa z terjali. Precej smo gostovali tudi po evropskih državah. Vrstile so se Nemčija, Anglija in Švica, največkrat pa smo bili v Avstriji oziroma na Koroškem. Nekajkrat smo bili na I Irvaškem, najlepše pa je bilo v letošnjem maju v Sarajevu. Slovenci so cb zadnjega kotička napolnili dvorano, Slovenske narodne pesmi, spremljane s citrami in s prisrčnimi besedami v verzih pesnika in igralca Toneta Kuntnerja so poslušalce ganile do solz. Predsednica tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva nam je zaupala, da tako globoko doživetega slovenskega srečanja še niso doživeli. • Kakšne načrte imate Koledniki? Nekakšne načrte nam pripravljajo ljujdje, ki nas vabijo in ta koledar je |X)ln za tri mesece. In tako mi vsak načrt samo dodelamo s primerno izbiro pesmi in glas be. Dokler nas bodo poslu šalci želeli poslušati, bomo Koledniki živeli. Zgodilo pa se je že tudi, da smo imeli v treh mesecih 65 naslo|><>v. • V vaši hiši je vse pol-n<> pohval, priznanj in di mdtmm plom. Ali ti je katera posebno draga? To je pa težko odgovoriti. Vse so mi enako pri srcu. • Še nekaj iz vsakdanjega življenja. Ali se je mogoče kdaj zgodilo, da si bil več dni ali ur v letu od doma kot pa iliiui.i' Drugo vprašanje pa je: Ali soproga Majda kdaj protestira, ko se tolikokrat »potepaš« po svetu? Na prvo vprašanje se je Rok samo za smejal, na drugo pa je odgovorila žena: -( e je mož kje na turnejah v tujini, sem vi ",< l.i in ponosna nanj. Kadar pa mine leden, da ga noben večer ni doma, pa kakšno pripomnim, a nazadnje se vedno vse lepo pogovoriva. Rešitev je tudi sin Andrej, ki z družino živi v hiši.« Roku sem na vse to rekel: »Veš, prijatelj Rok, če ne bi imel tako vsestransko razumevajcx'e, skrbne, dobre in požrtvovalne soproge?, ne bi bil to, kar si. fahko si ji hvaležen za velik davek ali bolje dar, ki ga že dolga leta daje za slovensko kulturo.« In Rok mi je, smehljaje se, prikimal. • Sinova Andrej in Rok nadaljujeta s tvojo lesarsko stroko in imata veliko mizarsko delavnico. Kako jima gre? Sposobna sta in pridna ter zelo dobro poslujeta. • Kje pa je hčerka Miša, ki se je izučila za črkostavca? V Magu ureja slikovno gradivo in njegov arhiv. • Za konec. Ali bralcem lahko zaupaš, kakšno je bilo tvoje popoldne v petek, 23. oktobra 1998? liihko, bilo je rx>stro. Začelo se je že ob osmih zjutraj. Pride sporočilo o spremembi, da bomo Koledniki v Pragerskem nastopili v narodnih nošah. V akcijo stopi lu di žena, da vse pripravi. ()b desetih se odpeljemo. Ob dvanajstih generalka. Ob enih nastop ob odprtju popolnoma prenovljene opekarne Pragersko; nazadnje pogostitev. Vse traja uro in pol: Ob 17 uri pri Kovaču na Količevem drugi del zlate poroke, kjet sodelujemo v zabavnem de lu. < >b 19. uri v domžalski cerkvi pojemo pii masi za zac etek župnijskega slavja. ( )b 20. uri generalka cerkvenega pevskega zbora in Domžalske godbe za nedeljsko popoldansko slavje ob ')() lelnu i Župnije i lomžale, (>b 22. uri pa je na vrsti sreč a nje starejših mladeničev iz komenelske župnije, ki smo rojeni v letu 1935. Ibrejto )|X)|X)ldne« se je zjulraj /ac elo in se v so bolo Zgodaj zjulraj končalo. En Dur pozdrav, okrašen z basovskim ključem in še veliko lel prepevanja. FRANCE CERAR Domžale KRAJEVNA SKUPNOST KRITINA Slovesno so končali obnovo Kol smo že pis.ili, so v Krajevni skupnosti Krtina v letošnjem letu uspešno dokončali e elovilo obnovo c orkvo sv. Lenarta, ki s| 1,11 l.i med drage x enejše gotske in zgodovinske stavi«1 na Slovenskem. Spomeniško zaščiten objekt so začeli obnavljati v letu 1996, ko je bilo obnovljeno ostrešje in prekrita cerkev. Nato je bil obnovljen tudi zvonik, s sanacijo poškodovanih delov fasade let obnovo fasade in poslikave pa so bila dela v oklobru 1998 zaključena. Večji del finančnih sredstev je prispevala (>l>-c ina I )e mižalo, svoj dele/ je na osnovi javnega nato« aja zago lovilo tudi Ministrstvo za kulturo, krajani pa so veliko prispevali s prostovoljnim delom in plačilom krovca. Investicijo je |xxi strokovnim vodstvom Zavoda za ohranjanje kulturno in naravne do-clis« ine v Kranju izpeljala Krajevna skupnost Krtina, katere Svel je vodil g. I ran« Peterki. S lom pa delo Se ni končano, saj bo di i obnovo v letu 1999 nadaljevali z obnovo obzidja, katerega dol (približno .30 m) je že obnovljeno. Zaključek obnove sovpada tudi s 540-letnico prve omembe cerkve sv. Lenarta na Krtini. Na koncu del je bila maša, ki jo je vodil škof, gospod ložo Kvas, najzaslužnejšim pa so podelili tudi priznanja. Ta so preje li: Ministrstvo za kulturo RS, ()lx"ina Domžale, /avod za varslvo naravno in kulturne dediščine Kranj ter oba izvajale a Žurbi team in krovec Vinko Potočnik Oh tej priložnosti se je g. I rane- Pc>-terka, predsednik Sveta KS, zahvalil prav vsem, ki so pri obnovi sodelovali ali zanjo prispevali. V KS pa so v letošnjem letu ob pom«x'i finančnih sredstev, ki jih za lepše okolje namenja (»bčina Domžale, Očistili in pn-b.ii vali tudi vso zaščitno ograjo (cea 190 tekočih metrov) in naslove ob OtStah, ki so v upravljanju krajevne skupnosti in občine. V kratkem pa krajani lahko pričakujejo tudi nove napisne table. DECEMBER GRUDEN 27 Čeprav precej mrzlo vreme zavira napredovanje novo gradnje ob ((snovni šoli Krtina, v kateri bodo našli svoj pio stor avtomatska telefonska < entrala in prostori KS, lx> siav-ba v kratkem |xxl streho, izvajalci pa obljubljajo, da lxxk) z deli pohiteli. Dosedanji predsednik Sveta KS Krtina, Franc Peterka, se ob zaključku mandata vsem svojim sodelavcem v Svetu KS iskreno zahvaljuje, zalivala pa jo namenjena tudi krajanom za razumevanje in pomoč ler olx'ini za uspešno m idolova nje in finančna sredstva. Še posebej iskreno se za pomoč ob poplavah zahvaljuje vsem gasilcem in pripadnikom civilne zaščite, ki so s požrtvovalnim delom pomagali krajanom v njihovi nesreči. Prav vsem pa želi prijetno praznovanje decembrskih praznikov ler veliko siri o, zdravja in uspehov v lolu l'i'l'l1 V. V. Sporočilo za energetske svetovalce ter lokalne medije Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Agencije RS za učinkovito rabo energije namenja v letu 1998 11.5 mio SIT za denarne spodbude za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in gospodinjstvih. Subvencije so namenjene spodbujanju vgradnje energetsko učinkovite zasteklitve lako pri obnovi stavb kot pri novogradnjah. Na podlagi javnega razpisa MčiD AURE je bil za izvajalca projekta izbran Gradbeni inštitut ZRMK. Denarne spodbudo lx>ek> |x>deljcno za izdelke, ki dosegajo toplotno prehodnost oken (sleklo in okvir) < 1.6 VV/nVK (ISO/DIS I0077) ter toplotno prehodnost stekel < 14 W/m-'K in ustrezajo zahtevani skupini' za htevnosti C za prepustnost zraka in vodoto-snost |x> SISI 101H oziroma ustrezajo krite- iiji-ni z.i energetsko učinkovita eikn.i po uredili Vlade KS: t liedh.i o dobčitvi krile rijev energetske učinkovitosti, manjše pora-lxi pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke ralx' (Ur. I. K 8/9(>) oziroma imajo pridobljen Znak kakovosti v graditeljstvu. Višina denarno spodbude za občana znaša 1. zamenjava obstoječe zasteklitve / energetsko učinkovito zasteklitvijo (k < 14 VV/m'K) in vgradnja energetsko učinkovitih oken pri novogradnjah: spodbuda 1.000 STT/m2 zasteklitve; oz. največ 30.000 SIT na gospodinjstvo 2. zamenjava obstoje« Ihokai zenergel sko učinkovitimi: Spodbuda 5.500 SIT/m*' okna, oz. največ 66.(KX) SIT na gospodinjstvo. SVGT Energetsko svetovalna pisarna Kamnik-izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: 061 720-100, 721-321 ' Datum: 6. 12. 1998 Energijsko število Po slabem letu delovanja onorgetsko-svotovalne pisarne sem so odloČil, da v naslednjih številkah Slamniki predstavim najpogostejša vprašanja oz. težave, s katerimi so srečujejo svetovanci. Vsakdo izmed nas se je že vprašal, kolikšen jo lahko prihranek pri ogrevanju hiš in stanovanj, ni pa vedel, kako bi ga izmeril. ('.lede na to, da so bile pretekle zime dokaj mile, je lahko podatek o majhni porabi goriv dokaj zavajajoč. Zato sem pripravil nekaj |x>datkov za izračun energijskega števila za različne energen te. Energijsko število je specifično merilo (dejanske) rabe energije v prostoru in predstavlja razmerje letne- količine rabljene energije v objektu glede na ogrevano površino objekta: I Glede na znano letno |X)ralx> energenlov uporabimo |x>dalkoo kurilnosli pO sameznih energentov: energent Kurilnost II kurilno olje EL 10 kWh/l zemeljski plin 9,5kWh/m' propan-butan 12,(3 kVVh/kg črni premog 70 kWh/kg bukov les 2410 kVVh/pm* "prostorninski motor Q = m> *Hm; m^... koli« ina goriva NPE. ... neto površino lahko doli« ite iz razmerja UPI NI'I 0,(55, Hl'I ...bruto p« ivi šina PRIMER: Hiša izmer 10x11,5 m ima približne) 96 m' ogrevanih |x>vršin. IX'lx-lina oboda hiše je 30 cm (zid, 6 cm tervol, modularni zidak, fasadni omot). Strop proti |x>elstrehi je izoliran z 10 cm tervolom, na katerem je armiran lx'ton. Kritina je dvojna: na salonitne plošče sto položili dokro, mod tramove pa |xiložili 10 cm leivola. Na topli strani Izola« ije je parna zapora, slepi opaž lei iverne plosi e Kol energent uporabljale lahko kurilno olje že 15 li'l. I eln.i poi.iba se giblje okoli 25(X) I, vzdrževanje- gorile a in |x>či jo vsaj enkrat letno. A = 115x0.85 = 977.5 m' Q = H x m = 25000 kVVh t = 255,75 kWh/mJ. leto To pomeni, da je možno prihraniti še veliko energijo oz. dobljena vrednost pomeni veliko |x>ralxi energijo. Vrednost, ki ste jo dobili, lahko primerjate z vre-dnostmi v nastednji t. ti m -I i: vrsta objekta raba energije kWh/n i' delež objektov zob potratna hiša >250 19,7'/,, potratna hiša 2(X)-250 12,(1% povprečna hiša 150-200 31,9% varčna hiša 100-150 19,27,, zelo varčna hiša 50-100 14,8"/,, hiša prihodnosti <50 2,10"/,, ESP DOMŽALE-KAMNIK. 1'rodvidono jesubven« ioniianje oi lerget sko učinkovite zasteklitve oziroma oken v 370 gospodinjstvih v Sloveniji. Začetek ak-e ije za občane je bil objavljen v dnevnem časopisu predvidoma med 20.-23.10 896. Akcija lx> potekala ek> konca leta 1998 oziroma ck> izčrpanja sredstev. ( >bseg deii.iine spodbude preilvidonia zadošča za pokrivanje razlike mod nakupom oken z navadno dvojno zasteklitvijo (k = 3.0 VV/m-'K) in oken z energetsko učinkovito dvojno 7 prehodnost med 1] VV/m-'K in 1.3 W/ nVK. Subvencionirana okna morajo imeti vgrajeno opisaix> energetsko učinkovito zasteklitev in Izpolnjevati tudi dnine kriterije energetsko učinkovitosti, kot sei majhna le plotna prehexlnost celotnega okna (k < 1.6 W/m'K) in dobra zrakotesnost ter vodote-snost. Veliko naših proizvajalcev oken že ima ustrezne izdelke v Svojem proizvodnem programu, Nekateri med njimi so si zanje že pridobili tudi potrdilo o skladnosti z zahte vami Uredi«1 o k pri pridobivanju teh potrdil, lx>m«> zaprosili proizvajalce stavbnega pohištva, da nam za ustrezne izdelke iz njihovega programa posredujejo potrdila o preizkuša nju. Izdelke, za kalere bo ugolovljeno, da ustrezajo zahtevam, bomo uvrstili na »seznam energetsko učinkovitih oken oz. zasteklitev«. Seznam bo sprotno dopolnjevan, objavljen lx> na internetu ter perbili« no |» >■ Sredovan vsem energetsko svetovalnim pisarnam. Če se lxxlo občani odloČili /,i vguelnjo izdelkov iz seznama, jim ne bo potrebno pri vlogi za subvencijo posebej prilagati |x>trdil. Subvencija predstavlja Xr/„ do 15% ce-ne energetsko učinkovitoga okna. Rok vratila d,«I,iine naložbe v okna z energetsko učinkovito zasteklitvijo znaša 3 do 5 l<-i, kai subvencionirani ukrep uvršča med ekonomsko zanimive ukro|X'energetske1 obno-ve stavbe. Analize stanovanjskih stavb, grajenih pred letom 1980, kažejo, da lahko z zamenjavo eilislojočih oken z energetsko učinkovitimi dosežemo okoli 20% zmanjšanje ra-lx' energije in stroškov za ogrevanje, tako zaradi zmanjšanja toplotnih izgub skozi okna kot ludi zaradi manjših toplotnih izgub zaradi prezračevanja. Kakoveistna okna pa prispevajo tudi k |x večanju ugodja v bivalnem prostoru. Poteg finan« nega spodbujanja Investl« Ij je namen projekta tudi povečati osveščenost gos|X)dinjslev in graditeljev za UDOn> !x> energetsko učinkovite zasteklitve ter pronio« ija gospodarnosti odločitve za izvodi«) tega ukrepa. Tako želimo |x>s|xišiti uporabo tehnologijo energetsko učinkovite zasteklitve v slovenskih stavbah, kajti njen delež pri nas močno zaostaja za deležem energetsko iičinkovile zasleklitvo v evro|> skem stavbnem fondu. Akc ija sulwoixioniranja stroškovno učinkovitih uVrapOV učinkovite ralx' energije v stavbi bo prispevala k doseganju direktnih prihrankov pri rabi energije in k zmanjšanju emisije CO; ler dvignila energetsko okolo Sko osveščenost slovenskih graditeljev. Dr. MARIANA ŠI|ANEC ZAVRL Gradbeni inštitut ZRMK 28. oktober -praznik Krajevne skupnosti Jarše Rodica Ob dnevih, ki jih za svoj praznik izberejo krajevne skupnosti, je nekako že v navadi, da na tisti dan slavnostno otvorijo kakšen infrastrukturni objekt. Tudi ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše-Rodica je bilo tako. 28. oktobra so v sicer ne preveč prijaznem vremenu slavnostno otvorili in blagoslovili asfaltirano (elovškovo ulico ter semafor v križišču na Rodici. Ob veliki številčni prisotnosti krajanov ter narodnih noš je oboje blagoslovil dobski župnik, g. Vlado Po« -nik. Prisotni so ob blagoslovitvi skupaj molili in prosili Boga, naj bo na naših cestah manj žrtev prometnih nesreč. Po blagoslovitvi so zbrani odšli v dvorano Kulturnega doma Groblje. Tam je verstvo KS pripravilo krajšo proslavo, ki so jo lepo popestrili rec itatorji in pevski zl»rček Osnovne šole Rodica. Po slavnostnem nagovoru predsednika Sveta Krajevne skupnosti jarše-Rodica so, že četrto leto zapored, podelili tudi nagrade za najlepše urejeno domačijo v KS. Kot pa se na tovrstnih prireditvah spodobi, Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodic dobski župnik tik pred slavnostnim dogodkom -voritvijo asfaltirane jelovškove ulice. ot- je po zaključku kulturnega dela, ki so ga zaključili člani pevske sekcije Kulturnega društva Groblje, sledila gostija. To so krajani izkoristili za številne neformalne in prijateljske razgovore s člani vodstva KS ter seveda tudi med seboj. Tekst in fejto: JANEZ STIBRIČ Dobski župnik pri zahvalni molitvi med obredom blagoslovitve. Blagoslovitve in proslave se je udeležilo veliko število prebivalcev KS Jarše-Rodica. ZA VEČIO PROMETNO VARNOST NA RODICI Končno dočakali semafor S postavitvijo semaforja v križišču na Roditi je odpravljena še ena od prometnih »črnih« točk v naši občini. Križišče Domžale-Ro-dica-Mengeš, ki spada med bolj obremenjene v naši občini, je se-maforizirano in omogoča hitrejši, pa tudi varnejši pretok vozil na tem območju. V. V. ZBIRANJE POSEBNIH ODPADKOV Največ doslej Ob koncu letošnjega oktobra je v občini Domžale potekala akcija zbiranja in odvoza posebnih -nevarnih odpadkov. Spomnimo se, da je bila naša občina prva v državi, ki se je zbiranja teh odpadkov lotila celovito in sistematično ler ob upoštevanju vseh strokovnih izkušenj in inšpekcijskih priporočil. V obdobju od 23. do 30. oktobra 1998 je bilo v akciji, ki je zajela gospodinjstva vseh krajevnih skupnosti, zbranih skupaj 8152 kilogramov posebnih odpadkov, med njimi: • 1431 kg olj • 2169 kg barv • 60 kg zdravil • 231 kg pesticidov • 230 kg kozmetike • 300 kg kemikalij • 51 kg baterij • 3680 kg akumulatorjev. Akc ijo sta izvedla Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale in Ke-mis, d. o. o. Novost v akciji je bila ta, da so prvič zbirali tudi odpadne gume. Naslednja akc ija bo spomladi in bodo o njej pravočasno obveščena vsa gospodinjstva. V. V. BODICE Dve državni Zapravljiva Slovenija (za volilno propagando so šli debeli milijoni) Strank deset se kuje v zvezde zlate, priča smo zapravljanja, potrate. Stranke tri - dovolj - za tri primate. Za naslednje volitve še sto novih občin? In spet vse stranke bodo se hvalile, da več kot prej - županov so dobile. In ena domača Nova prometna moda Ali za ta »štos« že veste, da po snegu zdaj so v modi dolgo nezorane ceste; FRANC E(I KAR KADROVSKI INŽKNIRING, Ljubljana, Xal«>ška 69, tel. 1423 284 išče za podjetje s sedežem v Trzinu skladiščnega manipulanta, z osnovnim znanjem računalništva. Zaposlitev je redna in zanesljiva. Pohitite s prijavami - pisno ali po telefonu! 28 DECEMBER GRUDEN PA SMO JIH LE DOČAKALI Nove napisne table Občina Domžale J' /bmnih Že kar nekaj časa se na začetkih cest, ki vodijo v našo občino, srečujemo s tablami, ki opozarjajo, da vstopamo v občino Domžale. O VARNOSTI V NAŠEM MESTU Za vse dovolj dela Če za začetek napišem ugotovitev, da je nasilja tudi v našem mestu čedalje več, bo marsikdo skomignil z rameni, češ saj to pa čivkajo že vrabci na strehi, najbrž pa tudi številčni podatki kažejo na to. Pa ni čisto tako, saj je na okrogli mizi »VARNOST V DOMŽALAH« bil dan tudi podatek, da je bilo prekrškov in kaznivih dejanj v zadnjih letih evidentirano manj kot npr. v letu 1994, kar je ena plat. Druga je, da narašča število prekrškov zoper javni red in mir, saj je le-teh iz leta v leto več. Lahko za boljše počutje, večjo varnost v mestu storijo kaj tudi krajevne skupnosti, so se vprašali udeleženci omenjene okrogle mize, med katerimi so bili predstavniki različnih javnih zavodov, podjetij za varovanje, predstavnikov javnih služb in drugi, pogrešali smo »navadne« meščane. O tem, kakšni so bili zaključki okrogle mize sem povprašala g. Pavla Pevca, predsednika Sveta KS Slavko Slander, ki je v imenu vseh mestnih KS okroglo mizo tudi sklical. Povedal je: »Na okrogli mizi smo slišali vrsto zanimivih podatkov, ki od vseh udeležencev, pa tudi od drugih pristojnih za varnost v našem mestu, zahtevajo takojšnje ukrepanje. Županji bomo tako predlagali, da ustanovi sosvet, ki bo pripravljal predloge aktivnosti na področju varnosti. V njem naj bi bili zastopani predstavniki Policijske postaje Domžale, Upravna enota Domžale, predstavniki osnovnih šol, Cen- tra za socialno delo Domžale, Centra za mlade Domžale, Varnosti Mengeš, vanj pa se morajo vključiti tudi predstavniki stanovalcev ter last- nikov objektov. Občina naj bi financirala brezplačen telefon za anonimne prijave, sosvet pa bi se moral lotiti najprej naslednjih področij: • v posebno obliko izobraževanja vključiti otroke, ki zaradi težav z učenjem niso končali šol; • predlagati spremembo Zakona, ki policiji prepoveduje posredovati podatke o problematičnih osebah Centru za socialno delo in drugim institucijam, ki bi sicer lahko pomagale pri reševanju problematike; • zagotoviti večjo varnost v sodelovanju s šolami, vrtci, gostinci, trgovinami in obrtniki. Pred tem je potrebno opredeliti okoliše; • krajevne skupnosti lahko sodelujejo le pri izdajanju soglasij za prireditve in odprtost različnih lokalov, pri tem pa bi morale v prihodnje bolj upoštevati mnenja Upravne enote Domžale, • še več skrbi (pa tudi finančnih sredstev) namenjati za delo z mladimi, • z dosledno angažiranostjo vseh služb pregona in v dogovoru s starši razreševati problematiko agresivnih skupin, • vključevanje staršev pri ravnanjih z mladoletnimi prestopniki, • uvedba opazovalne službe za ožji center mesta, • zagotoviti, da organizatorji prireditev in lastniki lokalov upoštevajo določbe v dovoljenjih, • zagotoviti stalen nadzor nad javno razsvetljavo (menjava luči) - zlasti v bližini javnih zavodov (šol).« V. V. Ob zaključku leta v Dobu dokončana še ena investicija Aškerčeva ulica v Dobu je končno dobila asfaltno prevleko, Dob pa je tako dobil še eno lepo urejeno ulico. To je bila ena izmed zadnjih investicij iz letošnjega programa Krajevne skupnosti Dob, katere dosedanji Svet se je trudil, da bi ob pomoči krajanov ter finančni pomoči občine v kar največji meri uresničil dogovorjeni program. Ob zaključku leta se dosedanje vodstvo Krajevne skupnosti Dob zahvaljuje vsem krajanom za razumevanje in pomoč ter jim v letu 1999 želi veliko zdravja in sreče ter še več sodelovanja pri razvoju celotnega območja Krajevne skupnosti Dob. Prijetno praznujte! V. V. Nadvoz ali podvoz? Ljudje Že od nekdaj gradijo ceste z namenom, da bi lažje potovali in vozili lovore z enega na drugi kraj. Tudi bodoča vzhodna ljubljanska obvoznica ima namen razbremeniti preveliko prometno gnečo na obstoječih glavnih in lokalnih cestah. Da bi se izognili prometnemu infarktu, bodo za graditev nove ceste žrtvovane tudi velike površine odlične plodne zemlje. Nova hitra cesta bo grobo posegla tudi v obstoječi promet ni sistem podeželskih cest. Zato bo potrebno zgraditi dovolj novih podvozov ali nadvozov, da bo mogoče obdržati kolikor toliko normalen promet tudi v obstoječem lokalnem cestnem omrežju. In sedaj k stvari. Tudi skozi našo krajevno skupnost bo nova hitra cesta kot nadaljevanje vzhodne obvoznice, zarezala globoko rano, saj bo med drugim prerezala obstoječo lokalno cesto Pšata - Dragomelj, Mala Loka - Dragomelj ter krajanom otežila prevoz proli ()omža lam in nazaj. Prvotno je bila ob osnovni šoli v Dragomlju predvidena deteljica z nadvozom preko hitre ceste, za delovne stroje in pešce pa je bil predviden podvoz. Kasneje je bila deteljica ukinjena, ostala pa sta nadvoz ali podvoz. Na zadnjem sestanku zbora krajanov vasi Bišče - Mala Loka v okviru krajevne skupnosti Ihan v začetku oktobra smo izvedeli, da varianta cestnega prehoda z nadvozom ni mogoča. Ponujen je bil (X)dvoz v dveh variantah, in sicer z daljšo in krajšo cesto, z večjo verjetnostjo daljše variante. Vzrok odločitve za podvoz nam ni logičen. Kadar namreč pri nas dalj časa močno dežuje, reki Kamniška Bistrica in Pšata ter potok dobovšek večkrat prestopijo bregove, se vi asih razlijejo in zalijejo tudi obstoječo cesto Pšata-Dragomelj, ki poteka na nivoju zemljišča. Verjetno je zaradi tega tudi trasa nove hitre ceste speljana v nivoju zemljišča in ni spuščena po-denj, kot je to primer na drugih lokacijah hitre ceste v okolic i Ljubljane. Domžale Menim, da izgradnja podvoza ni smotrna, saj bi voda zalila podvoz ob daljšem deževju in prekinila prej omenjeni lokalni cestni povezavi, intervencijska vozila s te strani ne bi imela doslo pa, obisk otrok v lokalno osnovno šolo bi bil vprašljiv. Ker je nivo vode- v strugi reke Pšale v neposredni bližini ob deževju višji od nivoja načrtovane lokalne ceste v podvozu, na spust nivoja talne vode, ki se po močnejšem deževju zelo počasi niža, brez prepotrebnih večjih in dragih posegov v prostor ne moremo računati. Nisem strokovnjak za gradnjo cest. Na problem gledam s svojimi očmi v okvirih svojega znanja in znanja sokra-janov. Ne morem si razložiti, da bi se neutemeljeno porabil investicijski denar za gradnjo podvoza, ki bi bil ob daljšem močnejšem deževju poplavljen in promet nemogoč. Na ta način ne bi dose gli osnovnega namena investicije - vsaj enake ali boljše lokalne medsebojne cestne povezave prizadetih krajev, kol je današnja. Zato kot krajan lega področja prosim ustrezno strokovno služlx> občine v Domžalah, da mi odgovori in po jasni, kdo in kako bo preprečil zalivanje omenjenega podvoza ob slabem vremenu, ali pa spremeni odločitev in ustrezno podpre izgradnjo nadvoza. Me nim, da je problem podvoz ali nadvoz dovolj tehlen in zahteva vsaj temeljil in prepričljiv zagovor izgradnje cestnega podvoza tako, da bo ostala obstoječa cestna povezava po opravljenem pose gu neokrnjena. Razumem, da je zemlja kmetu osnova za preživetje, vendar tudi investirani denar ne sme poslabšali obstoječega stanja tistega, za kar je bil namenjen, če ga že ne more izboljšati. Potrebno bo najti najboljšo pot, ki bo ob porabljenih sredslvih najbolj ugodna in bo najmanj škodila lako krajanom kol skupnosti. MARKO FRECE, Bišče 32, 1230 Domžale Mirno in spoštljivo Krajevna Organizacija Z B NOV - Vir se je tudi letos skupaj s krajani Vira mirno in spoštljivo poklonila žrtvan nacizma, fašizma in njihovih pomagačev. Na spominski svečanosti (30. 10.) so poleg krajanov Vira sodelovali še: Praporščaki pobratenih sosednjih organizacij ZB, častna gasilska enota Vir in učenci Osnovne šole Rodica s pesmico in z recitacijo. Prisotne je o pomenu spomina na žrtve NOB s kratkim nagovorom spomnil tov. Bolhar. Za lepo ureditev okrog spomenika pa je poskrbel predsednik krajev- ne organizacije ZB Vir tov. Koplan s sodelavci. IDU I. B. 3. KONGRES ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Pod geslom: Za socialno pravičnost! je v Ljubljani potekal 3. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na njem so sprejeli temeljne dokumente in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Dušan Semolič, za sekretarja pa Kaj ko Lesjak. Na kongresu so se srečali vsi delegati združeni v ZSSS. V okviru programskih dokumentov so bili sprejeti dogovori za še učinkovitejše delovanje pri obrambi delavskih pravic in vsega tistega kar se S seje konference območne organizacije ZSSS Območna organizacija ZSSS je za torek organizirala konferenco, na kateri je obravnavala priprave na kongres ZSSS, predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog novega zakona o delovnih razmerjih. V razpravi o predlogu ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU so udeleženci podprli stališča predsedstva ZSSS in obenem poudarili, da morajo sindikati v pogajanjih o spremembah pokojninske in invalidske zakonodaje vztrajati na naslednjih stališčih: - za pokojnino, brez odbitkov, mora zadoščati 40 let delovne dobe, - uzveljaviti je treba večjo razliko med predlagano upokojitveno starostjo za moške in ženske (moški 63, ženske 60 let) - nacionalne pokojnine se naj ne zagotavljajo iz prispevkov delavcev - varstvo invalidov se naj uredi z ustreznimi predpisi. Po večmesečnem usklajevanju s scx:ialnimi partnerji je bil izdelan predlog ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH. Stališča partnerjev so različna. Udeležen- .ili. i A F" Rt: D t: K Prodajni center Jarše Udeleženci konference Območne organizacije ZSSS Domžale pred vhodom v novi Prodajni center Napredek v Zg. Jaršah s svojima gostiteljema predsednikom sindikata Janetom Mušičem in glavnim direktorjem Stanetom Skokom in gostom predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem. ci konference območne organizacije ZSSS Domžale, so sprejeli naslednja stališča: - Zakon mora nedvoumno določiti, da se pravice in odgovornosti delodajalcev in delojemalcev, razen področja delovnega reda in discipline ter področje varstva in zdravja pri delu, urejajo v kolektivnih pogodbah. - Opredelitev malega delodajalca (do 50 zaposlenih) je v predlogu zakona neustrezna. - Besedilo predloga zakona se mora dopolniti z nujnimi elementi postop kov pomirjanja, arbitraže in izvensodnih poravnav v individualnih sporih. - Novi zakon naj ohrani sedanji sistem začasnega in trajnega razporejanja delavcev in začasnih viškov. - Novi zakon naj uredi nekatere osebne prejemke in povračila materialnih stroškov (regres za letni dopust, stroške za prehrano med delom, stroške za prevoz na delo in z dela). - Zakon ne sme dovoljevati drugačnega (slabšega) urejanja pravic v kolektivnih pogodbah. 3. KONGRES ZSSS bo 5. decembra letos v Ljubljani. V kadrovskih pripravah na kongres ZSSS sej sodelovali tudi domžalski sindikati. Novih predlogov za najodgovornejše funkcije v ZSSS ni bilo podanih, izražena pa je bila | iol na podpora Dušanu Semoliču in ostalim cJosedanjim funkcionarjem ZSSS za opravljanje funkcij v prihodnjem mandatnem obdobju. J. A. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALE Prazničnost, vrvež in mrzlično pričakovanje ob koncu leta ustvarjajo posebno razpoloženje. Dovolite, da vam v imenu Območne organizacije ZSSS Domžale zaželimo veliko sončnih in vedrih dni, majhnih sreč in drobnih pozornosti. Jusfi Arnuš sekretarka je v praksi pokazalo za dobro. Tega pa ni lako malo. loda novi časi prinašajo nove spremembe. Svobodni sindikati želimo in moramo vplivati na razvoj te naše družbe, da bo tudi po meri delavstva - ne le po meri oblastnikov, delodajalcev in še koga, ki vidi zgolj svoj interes, ne glede na ceno in življenje zapo-slenih in brezposelnih. Ker že dolgo ve mo, da delavcu ni bilo, ni in ne bo nič podarjeno, moramo prav sindikati - svobodni sindikati Slovenije še posebej -ime:ti veliko znanja, volje in mex":i, da bomo združeni uveljavili tudi delavsko vizijo države Slovenije. Pot do socialne države pelje preko socialnega dialoga in ta je v krizi. Toda brez sodelovanja s sindikati ni demokracije, brez razvile industrijske demokra-< ije in vladavine prava pa ni napredka gospodarstva. Svobodni sindikati se zavedamo pomena gospodarske rasli. Vendar mora le-lo spremljat i socialna varnost zaposle nih. Primerjava Z evropskimi podjetji bo možna takrat, ko bodo tudi zaposleni piejemali evropske plače?, ne pa balkanske (neredne in nizke;). Na Kongresu so se delegali oprede lili za cilje, na podlagi katerih bo /veza svobodnih sindikatov tudi v bodoče nadaljevala lxij za ohranjanje pravic delavcev. J. A. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Pred koledarjem prihodnosti Nihče ne bo preštel dobrih želja, ki si jih bo člerveštvo izreklo ob prihajajočem novem letu. Nihče ne bo preštel razkošnih in drobcenih radosti, ki smo jih bili deležni v iztekajočem se času. Nihče skritih in razkritih trpkosti. Saj tudi ne gre za to, da bi se spremenili v računarje, samo zal«), da bi zelo natančno izračunali zasebne uspehe in neuspehe. Kar je bilo, je bilo. Kljub vsemu pa se oko težko odtrga od koledarja, ki nam je namenil 365 dni, da smo se v njem lahko uresničevali. Delavci vseh strok in tudi sindikati, kot njihovi zastopniki. Saj so nas leple take iu drugačne krivice in bridko je prisluhniti delavki ali delav« u, ki ni dobil že dva meseca pla če, ki so ga vrgli na cesto, ki s«' spTašu je: »Ali sem jaz še jaz?« »Če ste želeli ubili srečnega človeka v meni, potem vam je to uspelo«. Se bridkojše je sočusl vov.ili z mlado delavko, ki jo je dele ida jalee. odpustil, ko je zvedel, da je zanosila. Ali, z delavcem, ko je izgubil delo s.iino zalo, ker ni želel terjatev za neiz pl.H'vin regres, premalo izplačane plače »prostovoljno« Spremeniti v stvarne kapitalske vložke. Tudi ni mogočo kar brezbrižno op.i zovati poc elja naketarih delixlajal«ev, ki pritiskajo na delav« e na vse mogctfe načine v želji, da rešijo oziroma postavijo podjetje spel na noge. O morebitnem kratenju človekovih pravi« pa ne razmišljajo, kajti ob zid tudi njih pritiskajo krute zakonitosti tržnega gospodarstva. Ni se mogcK'e nojevsko zavarovali pred ne nehnimi udari različnih sprijenosti, «'es saj je vse tako prav, saj kaj pa lahko na redim, kajli česar nočem videli, ne vidim, česar nočem slišati, ne slišim in ni mi potrebno nič slorili. In ko se s priokusom grenkobe poslavljamo od prejšnjega leta, s kakšnim upanjem zremo v prihodnje leto? Preročišče v Delfih nam bi nekdaj najbrž lahko poslreglo z ustreznim odgovorom in Salamon gotovo ne bi bil v zadregi z modrim nasvi'loni. Toda čas resničnih modrecev, kol da je minil. In vsak sam se1 v svoji stiski vse prevečkrat znajde nebogljen. ( lovešlvo pa najbrž ne bi bilo ne |ne živelo, kaj šele napredovalo, če v ljudeh ne bi bilo želje po razvoju in rasti. Za našo državo jutrišnjega dne pa ne bo nič manj kot za današnjo, pomembna vo<" j.i Mu ialna pravičnost in strpnost, In, ko se zaziramo v koledar prihajajo ega leta, nas lota nemo vabi, da bi ohranili vrednote v prid humanega na predka prihodnje družbe in socialno pravično države. Kdo si ne bi želel živeti v trdni varnosti in prijaznosti? Zato dodajamo, ranljivi in ranjeni, upajoči in Irdoživi, svoj delavsko-sindi-kalni delež za čim bolj c elostno in soc i-alno pravično podobo naše družbe. J. A. Domžale VRTEC URŠA Pogovori z ravnateljico Darko Bitenc Starši smo v današnjem času zelo obremenjeni. Zato je še toliko bolj pomembno, kako za naš »naraščaj« poskrbijo v vrtcu. Ni dovolj samo varstvo, ampak še marsikaj drugega, kajti le vsestransko dobro pripravljen otrok bo z lahkoto stopil skozi šolska vrata. 1. KATERE TEMELJNE NALOGE IN CILJE UVELJAVLJATE V VVZ URŠAi Največji poudarek je trenutno na sodelovanju s starši. Ne mislim klasičnega sodelovanja, ampak tistega, ki nudi nekaj več, npr. res tople in prijetne odnose prijateljstva in medsebojne strpnosti ter razumevanja. Seveda tudi sodelovanja, ko starši pomagajo nam, mi pa njim. Veliko si prizadevam, da hi bili odnosi med zaposlenimi dobri in v duhu sli pnosti, strokovnega sodelovanja in ne nazadnje prijateljstva. Le tisti za|x>sleni, ki se v krogu svojih sodelavcev dobro pex'ulijo, lahko dobro ..delujejo« ludi pri delu z otroki in hkrati pri sodelovanju s starši, /adeva je najprej povezana z od zivom staršev, ki naj bi bil s tem pozitiven. Tako je vse skupaj povezano v eno samo smiselno celoto, v kateri se vrti dom, družina, vrtec, zaposleni... in vse mora »štimati«. ()bslajajo temeljne naloge in < Nji, ki so zapisani v našem letnem načrtu. Najdete jih v vsaki naši garderobi in starše na naših druženjih z njimi seznanjamo. Navezujejo se na splošne usmerlive države in inšliliie ij svetovanja. Kot temeljni cilj, ki je meni kot ravnateljici naj-vežnejši in iz katerega izhajam in sem ga podrobneje opisala. Seveda pa bi se o tem dalo mnogo povedati. Ne bi smela izpustili izobraževanja kadra, pa cilja, ki govori 0 tem, da je potrebno vnašali v vrlei več radosli in veselja. Upoštevali pravite staršev in otrok... 2. KDAJ SE ODPRE VRTEC IN KAKŠEN JE DNEVNI RED? Naš vrtec se odpre ob 5. iO uri. Anke ta in spremljanje prisotnosti otrok, ki smo ga izvedli lansko šolsko leto, je pokazala, da starši |X)trebujejo varslvo zjutraj malo kasneje kol pred leti. Pcnx)lclan se ta potreba po varstvu podaljšuje. Tako smo pri nas, kot eden prvih vrtcev v Sloveniji, podaljšali varstvo do 18.30 ure ter tako predvsem ustregli željam slar šev, ki delajo zunaj Domžal oz. v popoldanskem času, Dnevni red našega vrtca bistveno ne odstopa od drugih vrtcev. U|x>šleva bio ritem otrok, njihove potrebe in želje. Vzgojno delo je organizirano med dnevom. Veliko je individualnega dela z otroki oz. dela v malih skupinah. Program vzgojnega dela je vnaprej planiran in strokovno |x>dprt na vzgojnem zboru. Pri izdelavi letnega načrta sodelujejo poleg vzgojnih delavcev tudi starši. Upoštevamo napotke strokovnjakov na nivoju države, želje naše občine. 3. ALI PREDVIDEVATE V LETU 1999 IZBOLJŠAVE IN NOVE OBLIKE DELA? Precej se ukvarjamo z Izboljšavami in novitetami. Seveda je pri vnašanju vse- ga novega treba biti previden in zadevo, ki jo uvajaš, moraš res dobro poznati. Že leta nazaj so bili programi dela v vrtcih dobri, sedaj gre v glavnem za to, da se uvajajo zadeve, ki so res novost, ali pa programi, ki skušajo razbremeniti starše. Nova dognanja na podrex"ju vzgoje tu di prinesejo nekaj novega. V glavnem si prizadevamo, da smo dobro informirani in skušamo slediti dogajanjem na tem |XKlročju. Is Kot res novo obliko dela smo v letošnjem letu uvedli projekt »Kultura in mladi«. V sklopu lega smo otrokom našega vrtci pripravili abonma »Vrtca Urša« v kulturnem domu V Domžalah. Sprojek-tom smo pravkar pričeli in odziv je krasen. Kot noviteto som želela spodbuditi vzgojiteljic e s šolo za otroke s posebnimi potrebami na Rodil i. < )dziv vzgojiteljic jo bil kar velik ()lrcx i so zadovoljni in predvidevam, za kanček strpnejši in notranje I«pgatejši. Skupaj z vzgojiteljicami smo skušalo nekaj prispevali na področju, kako se znajti v prometu. Uredili smo kabinet z rekviziti. Vzgojno delo na to temo bo potekalo lxrlj v jeseni in pa kasneje s|x> mladi, ko bo možno vzgojno delovati zunaj ob danih okoliščinah. Letos smo pričeli tudi s projektom, ki vključuje 13 otrok. Otroci se usposabljajo DO (»sobnem programu priprave na smučanje. Projekt izvaja študentka Fakultete za Sport. Drugi projekti so stalni in utečeni. Nekateri že potekajo kot redne oblike dela, npr. kros kot športno udojstvovanjo, »Uršin živ-žav«, projekt »vaše roke-na-še roke«... 4. KAKŠNE PROJEKTE IN NOVOSTI PREDVIDEVATE? V novem šolskem letu, torej v letu 1999, bi rada bolj poskrbela za otroke, ki vrtca ne obiskujejo. Uvedla bi oddelek otrok, ki bi prihajali v vrtec vsak popoldan po nekaj ur. Dejavnosti bi bilo vzgojno in program ne bi bil namenjen hkrati še varovanju tako, kot je to dopoldan. Starši, ki sicer vrtca ne (X)trebujejo, bi otroka pri|X'ljali k nam le zaradi programov vzgojnega dola. /aclevo je |x>- trebno še utemeljiti, preštudirati organi- zacijsko in finančno izpeljati ter seveda pridobiti pristanek občinskih veljakov. Letos že delujeta dve skupini, kol obli ka Ure pravljic:, vendar hodijo ti otrcxi le enkrat tedensko, želijo in pravico imajo do enakega programa, kot tisti v dopoldanskem času. Pripravljamo tudi projekt, v katerega bi zajeli otroke s posebnimi potrebami, Pri tem mislim na otroke, ki potrebujejo dietno prehrano. Nekaj smo jih sprejeli že letos. Ni prav, da ti otroci zaradi tako majhnega, a zanje in pa njihovo starše, tako velikega problema na more jo biti v vrtcu. Želim si, da bi v vrlec povabila moške osebe. Otroke v vrtcih vzgajamo le ženske. Zakaj, ne vem. Morda mi bo to uspelo kot civilno služenje vojaškega roka, lo jo zdaj le še ideja in moj načrt. Idej in dobrih misli je še veliko. Vsega naenkrat se ne da. S projekti je tako, da je boljši učinek, če se uvajajo počasi, se ukorehinijo in urastejo v naš način vzgojnega dela, polom pa s|X'I kaj novega... 5. KATERE STALNE PROJEKTE ŽE IZVAJATE? Izvajamo vse projekte na nivoju države. Veliko sodelujemo pri projektih, ki se razpisujejo med letom, izobražujemo kader in sledimo novostim. Trenutno smo nekje v sredini izvedlx' projekta računalniškega opismenjevanja v Pripravah na šolo. Izvajamo projekt »Zlati sonček«, ki je navezan na šport in zdrav način življenja, uvajamo »Cie i bralno značko«, vsaka vzgojiteljica pa izvaja še različne tako imenovane »mini projekte« vezane le na njeno skupino otrok in staršev. Eden novejših je, »dan odprtih vrat« za starše otrok, ki jih na novo sprejemamo, Starši si lahko pred vpisom otroka ogledajo vrtec, način dela, kuhinjo, se Spoznajo s programi... 6. ALI IMATE MORDA OBOGATIT-VENE PROGRAME IN KATERE? Vsako loto razpišemo različne obliko dodatnih ali, če hočete, obogatitvenih programov. Te programe v glavnem starši plačujejo dodatno, vendar so cene ugodne, mi pa stalno kontroliramo vzgojno upravičeno izvajanje. Največjo zanimanje je za plesne vaje, kjer je trenutno vpisanih okrog 120 otrok, za tečaj angleščine pa je vpisanih okrog 40 otrok. Imamo že stalno obliko teniških tečajev, letos še posetan program za mlade smučarje. Izvajamo zimovanje in letovanje. Imamo stalno obliko izvajanja izletov, mnogokrat tudi s starši. Kot pomcx* staršem, obiskujemo zobozdravnika, knjižnic o. ( Uroke vozimo v gledališče, muzeje,... 7. ALI ORGANIZIRATE TEČAJE TUJIH JEZIKOV, KDO JE IZVAJALEC? KATERE JEZIKE PRIPOROČATE IN PRI KATERI STAROSTNI STOPNJI? Tečaj angleščine vodi firma »Linkot«, z njo imamo že nokajlelne izkušnjo. Njihova oblika dela je primerna starosti otroka in je vezana na igro. Tečaj plesa vodi firma »Miki«. Starši so z njihovim delom zadovoljni, vzgojiteljice pa tudi. Tenis |xiučuje g. Majdič že vrsto let kvalitetno: vedno v majhnih skupinah z možnostjo da izposoja rekvizite. Vse, kar je v zvezi s športom, jo vezano na firmo »Leštan-Leštan«. Tu sodelujejo strokovnjaki, ki se s športom poklicno ukvarjajo in poznajo telesni in duševni razvoj predšolskega otroka. Njihovi vzgojni prijemi so tako pravi. Pogovor je vodila SAŠA KOS NOVA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA Kako bo pouk v prvem razredu prilagojen leto mlajšim otrokom Zgodnejši vstop v prvi razred terja spremembe pri organizaciji in vsebini dela in ne nazadnje opremi bodočih prvih razredov. Učiteljice in vzgojiteljice, ki bodo polovico učnega časa skupaj v razredu, so že spoznale nove učne načrte, ki jih bodo uporabljale. Učni načrti so šli kar štirikrat skozi rešeta praktikov. Pripravljala so upoštevali praktične izkušnje, pripombe in zahtevke učiteljic po spremembah, tako da pripravljeni načrti upoštevajo starosti in razvojni stopnji prilagojene metode in pristope pri poučevanju in učenju. Po mnenju učiteljic in vzgojiteljic so sedanji predlogi ustrezni za učence v novem prvem razredu. Pripravljeni so tako, da uspešno povezujejo dobre izkušnje iz programa priprave na šolo in sedanjega programa prvega razreda. Tisti, ki jih načrti posebej zanimajo, jih najdete na straneh Interneta h\tp:// www.mss.edus. si. /u-nac/ ucni_4.htm. Dolžina učne uro ne bo predpisana, tako kot že zdaj na šolah, ki uvajajo in-legriran pristop, pač pa jo bo narekovala vsebina pouka, sposobnost otrok, aktualna učna situacija. ()rganizac ija pouka bo izpeljana tako, da bo primerna z.i šest letnike: |x>uk so lx) prepletal z igro, igra lxi učila, skoznjo bodo otroci sprejemali nove informacije, urili potrebno veščino in osvajali navado. Slovilo ur |x>-uka v prvem razredu se bo sicer povedalo za eno uro, prvošolc i lxxlo imeli .'() ur pouka, Iz primerjalne analize pa izhaja, da ima od vseh evropskih držav sa- mo Nemčija manj ur pouka v I. razredu kot Slovenija. I )f ileljica in vzgojiteljic a lx)sta enakovredni partneric i v razredu, ena z več' poznavanja pravega, »šolskega« dela, druga z več znanja o delu s šestletniki. Polovico učnega časa lx>sta z učenci obe, obe se bosta za to delo morali dodatno usposobiti in pridobiti licenco za delo v prvi triadi. Takšno usposabljanje že teče, na OŠ Rodica je bilo izpeljanih nekaj modulov iz naravoslovja, načrtovani so še ostali, več učiteljic in vzgojiteljic pa obiskuje izobraževanje v I jubljani. Veliko prvošolcev že dandanes ob koncu šolskega leta v izkazu nima cx:en, pač pa učiteljice njihov napredek opisno spremljajo. Nova šola lx) tak način ocenjevanja uzakonila za celotno prvo trilet-je. Učiteljic o bodo napredovanje vsakega posameznika skrl >no spremljale. Opažanja lx>do zabeležile v poseben obrazec, ki bo vscix>val ludi standarde znanj. Slarše bodo sproti, temeljito pa ob koncu šolskega lota seznanile, kako njihov olrok standardizirane cilje dosega. Učilnice šostletnikov bodo prilagojene, urejeni bodo količki za igro, za mirno delo, knjižni kotiček in kotiček za počitek. Pohišlvo lxi ergonomsko oblikovano, omogočalo bo shranjevanje večine šolskih potrebščin, tako da bodo pretežke torbice le še preteklost. V kotičkih za |xxitek lx> mogcx"e uporabiti ležalnike in mehke blazine, ki bodo omogoča' le počitek. Vhod in garderobni prostori tel sanitarije bodo, kolikor bo le mogo če, lcx"eni od listih, ki jih bodo uporab Ijall Starejši vrstniki, kar naj bi prispevalo k manjši ogroženosti in večji varnosti najmlajših šolarjev. Podobno lx) organizirano prehranjevanje, z ustreznim urnikom in nadzorom bo zagotovljen red in varnost. Poleg malice, ki jo bo Ministrstvo tako kol sedaj, bodo prvošolc i lahko deležni tudi regresiranega kosila na tako, kot teče prehrana v vrtcu. Posebno pozornost pripravljala devetletne šole namenjajo varnosti najmlajših šolarjev. Tako učenci v 1. razredu ne bodo smeli v šolo brez spremstva, ustrezno bo potrebno umiriti motorni promet v neposredni bližini šol (kar smo v Domžalah že storili!), vsi prvošolc i pa bodo imeli pravico do brezplačnega prevoza v šolo. O tem, ali lxido prvo-šolčke vozili v šolo starši (s pravico do |X)vrnilve stroškov) ali šolski avtobus, se lx>mo dogovarjali na šolah in v lokalnih skupnostih. Šola bo vozačem zagotavljajo varstvo do pričetka pouka, tistim, najbolj zgodnjim tudi jutranje varstvo, |X> |x>uku pa ixxiiljšane> bivanje po približno enakem sistemu in organizaciji kol loče že sedaj. Nova organizac ija šole predvideva za prvošolčke še počitniško varstvo, bodisi v okviru šole, Zveze prijateljev mladine ali v okviru vrtca, šole pa naj bi varovanje otrok ponudile staršem prvošol c ev v vseh pouka prošlih dnevih, ko so starši na delu. Šola se temeljite) pripravlja na sprejem mlajših otrok, ob lom pa ne zanemarja priprav na novosti, ki jih lxxb deležni nekaj starejši šolarji. O teh pa pri hodnjič. ANDREIA POGAČNIK JARC, ravnateljica OŠ Rodica VABILO KD JOŽE GOSTIĆ HOMEC S/>( kliška pevska, skupina SIRENE vas vabi na BOŽIČNI KONCERT ki bo: - v soboto, 26. 12. 1998 v Marijini cerkvi na Homcu, ob 18.30; - v sredo, 6. 1. 1999 v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču (Ljubljana) ob 19.00: - v soboto, 9. 1. 1999 v frančiškanski cerkvi v Kamniku, ob 19.30; - v soboto, 16. 1. 1999 v cerkvi sv. Martina v Velenju, ob 18.30. Zborovodkinja: Petra Grkman, klaviature: Tomaž Pirnat, kontrabas: Žiga Golob Informacije na telefon: 061/727-814, 061/727-287. Na tiskovni konferenci v Ljubljani Državna založba Slovenije nas je povabila na tiskovno konferenco, in sicer na predstavitev novih knjig iz birke Dober dan, roman, katere naj bi se udeležili učenci petih in šestih razredov OŠ Dob. Izbrani učenci smo morali prebrati knjige Ivana Sivca ali knjige janje Vidmar. Prišel je četrtek, 22. oktobra 1998. Tega dne smo se odpeljali v Ljubljano: Odšli smo z miniavtobu-som. Ko smo prišli v Pionirsko knjižnico, so nas pričakali prijazni knjižničarji in gospa iz Državne založbe. Najprej smo si ogledali zbirko knjig. Nato smo odšli v pravljično sobo. Usedli smo se na otroške Jutro Zjutraj, ko zbudim se, sonce mi prekrije oči, da se kar blešči. Slečem ven in od veselja L,ii Žarim. Vidim zarjo, ki mi pravi: »Dobro jutro!« Že zagledam drobne ptičke, ki veselo pojejo in mi pravijo: »Vstani in prepevaj z nami!« KATARINA GAJZAR, 5. a. stolčke in začeli opazovati okrog sebe. Počasi se je dvorana začela polniti. Prišla sta oba pisatelja, novinarji in urednica za mladinsko kni-ževnost. Po kratkem pozdravu, se je tiskovna konferenca začela. Najprej je imela besedo direktorica knjižnice, nato urednica, potem pa sta pisatelja predstavila svoji novi knjigi; g. Sivec Čarobno violino, ga. Vid-marjeva Princesko z napako. Nato smo bili na vrsti mi, učenci dobske šole, ki smo obema postavljali zanimiva vprašanja. Odgovarjala sta nam navdušeno in vztrajno. Mnogo smo izvedeli o pisateljevem delu in o tem, kako se zgodbe iz pisateljeve domišljije prelivajo na papir. Ko smo z vprašanji končali, nas je gospa Bojana Lavrenčič povabila na prigrizek, še prej pa nam je razdelila lepo zavita darila, majice z napisom DZS in se nam zahvalila za sodelovanje. Pisatelja sta se vpisala v šolsko spominsko knjigo, potem še v posameznikove in nas zelo pohvalila. Preden smo se dokončno poslovili, nas je intervjuvala novinarka iz radia. Lahko ste nas poslušali v ponedeljek, 2.11., in v sredo, 4.11., na prvem programu radia. NEŽA NOVAK, 5. b Spominska slovesnost Dne 21. 10. 1998 smo imeli na Osnovni šoli Dob prireditev S pesmijo v nove dni. Namenjena je bila dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve. Prireditev se je začela ob 19. uri in je trajala več kot eno uro, Potekala je v telovadnici. Udeležilo se je je ogromno ljudi, med njimi je bilo največ staršev in zaposlenih delavcev šole. Nastopajoči so bili vzorno in lepo pripravljeni, zato je prireditev potekala tekoče. Najprej se je s svojimi pesmimi predstavil otroški zbor, nato je bib nekaj deklamacij in nazadnje mladinski pevski zbor. Posebna pohvala gre vsem nastopajočim, predvsem pa organizatorjem te prireditve, ki so se zeb potrudili. Prireditve, kot je bila ta, imap za vse nas velik pomen, saj nas vedno znova opozarjap na pomembne dogodke in državne praznike, obenem pa tudi prijetno družijo vse nas. POLONA ŠIRCELJ, 8. b VesefBožič in srečno novo Četo 1999 vam zefi vas OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 RAČUNALNIŠKA GRAFIKA Svetovni grafični festival tudi v Domžalah Med sedem slovenskih mest, ki so gostila letošnji Svetovni grafični festival, so se uvrstile tudi Domžale. Medtem ko so si v drugih mestih lahko ogledovali litografije in suho iglo, jedkanice in akvatinte, monotipije, seri-grafije in mezzotinte, lesoreze ter mešane tehnike in malo grafiko, smo v Domžale dobili konec novembra razstavo računal- niške grafike in drugih grafik. Med gledalce jo je pospremila ga. Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti občine Domžale, ter Stobljanski oktet, med gosti na odprtju pa sta bila tudi g. Stane Žerko, v.d. direktor umetniške zadruge AGART, ki je bil organizator festivala, ter predsednik omenjene zadruge g. Andrej Goršič. V. V. PLANINSKO DRUS1V0 KTV SLOVENIJA 30 DECEMBER GRUDEN /lamnik NOVOLETNO DARILO VSEM Odprta mamografska ambulanta v ZD Domžale V zadnjem obdobju v Zdravstvenem domu Domžale ni minilo leto, da ne bi z manjšimi slovesnostmi odpirali nove pridobitve, katerih namen je in bo tudi v prihodnje, da bi bili vsi pacienti v okviru možnosti potrebnih storitev deležni kar v Zdravstvenem domu v Domžalah in jim posameznih storitev ne bi bilo treba iskati v Ljubljani. Tak namen ima tudi mamografska ambulanta. Ta je v okviru Oddelka za ženske bolezni v Zdravstvenem domu Domžale začela z delom 19. novembra 1998. Z njo se tudi občina Domžale vključuje v slovensko mrežo ambulant, ki skrbijo za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Zaradi finančnega prispevka.Občine Domžale je ta zdravstvena storitev za vse občanke občine Domžale do konca letošnjega leta brezplačna. Investiciji, ki je obsegala nakup aparature, ureditev primernih prostorov (temnica) ter izobraževanje strokovnih kadrov, so namenili 14,5 mio SIT, od tega je Občina Domžale prispevala 3 mio SIT. Ker zaradi administrativnih problemov za meseca november in december ni bila mogoča sklenitev aneksa k pogodbi med Zdravstvenim domom Domžale in Zdravstveno zavarovalno skupnostjo RS, je Občina Domžale kot sofinancerski delež prispevala 2 mio SIT, kar omogoča nemoteno deb (preglede) omenjene am- Domžale Mamograf - upanje mnogih žena in deklet, da bo bolezen pravočasno odkrita. bulante za vse pacientke iz občine Domžale v letošnjem letu. Kot je na kratki prisrčni slovesnosti, ki se jo je udeležila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, poudaril g. lanez Svoljšak, direktor Zdravstvenega dorha Domžale, nova aparatura pomeni zaokrožitev Oddelka za ženske bolezni in hkrati omogoča tudi druge storitve (slikanje kolkov, ultrazvočni pregledi drugih organov, odčitavanje slik). Hkrati se je zahvalil vsem, ki so pri ureditvi mamografske ambulante sodelovali ter zaželel dr. Voglerjevi in njenemu strokovnemu teamu uspešno delo. V. PO NASVET IN REŠITEV TEŽAV V FIZIOTERAPIJO ZRNEC Osteoporoza ■ prikrita bolezen našega časa Osteoporoza je bolezen kosti. Te postanejo krhkejše in se zato lažje zlomijo. Pogostejša je pri ženskah, predvsem po 50. letu starosti, vendar lahko prizadene tudi mlajše ženske. Za osteoporozo pravimo, da je prikrita bolezen našega časa: običajno ne vemo, da jo imamo, niti kdaj se je začela, kajti v večini primerov se razvija daljše obdobje in v začetnih fazah ne boli. Zanjo zvemo šele, ko se srečamo z njenimi posledicami - z zlomi kosti. Ti se najpogosteje zgodijo v kolku, hrbtenici in v zapestju. Bolniki z osteoporozo imajo ponavadi značilno držo: zaradi posedanja in zlomov vretenc se telesna višina zmanjša, hrbet postane močno ukrivljen in zgrbljen. Predvsem pa je osteoporoza zask-bljujoča zaradi zapletov, ki nastanejo pri zdravljenju zlomov, in zapleti so pri starejših ljudeh zek) pogosti. Približno 80"/) ljudi, ki so si zlomili kolk, po šestih mesecih še vedno ne more hoditi! Ali ste vedeli, da eden od petih ljudi, ki si zlomijo kolk zaradi osteoporoze, umre v letu dni po poškodbi? Torej osteoporoza pomeni resno tveganje za naše zdravje in celo za naše življenje. Da bi se uspešno spopadli s to boleznijo, jo moramo poznati, predvsem pa moramo vedeti, da jo lahko preprečimo. Če pa jo že imamo, lahko uspešno zaviramo njeno napredovanje. Danes bi želeli predstaviti pomen re- dne telesne dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih pri preprečevanju nastanka osteoporoze in pri preprečevanju njenega napredovanja. • Prva stvar, ki jo moramo vedeti, je, da se kostna masa, ki daje kostem čvrstost, nabira v njih od rojstva do nekako tridesetega leta starosti. Nato se postopoma začne dogajanje v obratni smeri: kostna masa se začne postopoma iz kosti odplavljati. • Količina kostne mase, ki se nabere v kosteh do tridesetega leta, je veliko odvisna od telesne dejavnosti. Če telo v mladosti redno urimo, se bo v kosteh nabralo več kostne mase. Telo ima večjo odpornost proti zlomom tako v mladosti, pa tudi v kasnejših letih. Če ne gojimo redno telesne aktivnosti, se bo v mladosti v kosteh nabralo manj kostne mase. Tveganje za zlome je tako večje že takrat, z loti pa se stopnjuje. • Redna telesna dejavnost v vseh starostnih obdobjih je nujna iz več razlogov: • krepi in ohranja zdravje, vzdržljivost ter sposobnost za opravljanje dejavnosti, ki nam jih nalaga vsakdanje življenje: • preprečuje nastanek osteoporoze; • zavira njeno napredovanje; • krepi pozitivni odos do telesa; Ker je glavni zaplet pri osteoporozi nagnjenost k zlomom in težavno celjenje, je glavna naloga preventivnih programov pri tej bolezni usposobiti starejše ljudi za preprečevanje padcev. Pri tem igra redna telesna dejavnost s f3 ©11S Kersnikova 12, 1230 Domžale Tel.: 710-361, GSM (041) 633-075 želi vsem svojim strankam in občanom PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PR/\ZNIKE SERVIS IN TRGOVINA RTV TEHNIKE Dušan Hribar, s.p. Ljubljanska 110, Domžale (novi blok zraven gostilne Keber) Nudimo popravila in prodajo - TV sprejemnikov - avdio in videorekorderjev - radijskih sprejemnikov - HI-FI naprav Delovni čas: 8.00-12.00 14.00-18.00 sobota: 8.00-13.00 Tel.: 722-752, GSM (041) 512-842 Srečno novo leto 1999 Se priporočamo! strokovnim vodstvom temeljno vlogo. Narava bolezni in specifičnost popu-lacije namreč zahtevata drugačno obliko telesne vadbe, kot je v praksi pri mlajših ljudeh in pri ljudeh, ki niso obremenjeni s to boleznijo. Redna skupinska vadba razen boljšega telesnega počutja nudi tudi zabavo in možnost srečanja novih ljudi. Fizioterapija Zmec poleg redne fi-zioterapevtske ponudbe nuti naslednje strokovne programe telesne vadbe: SKUPINSKE VA)E ZA HRBTENICO: vaje so namenjene ljudem, ki imajo pogoste težave z bolečino v hrbtenici; ZMERNA TELESNA VADBA: vadba je namenjena ljudem, ki želijo prijetno povečati telesno sposobnost na področjih gibljivosti, moči in vzdržljivosti; TELESNA VADBA ZA PREPREČEVANJE OSTEOPOROZE IN PADCEV: namenjena je starejšim občanom; Vaje bodo potekale ob sredah zvečer na OŠ DOMŽALE, Bistriška 19, in ob ponedeljkih zvečer na OŠ DOLSKO. Ponovno se bodo začele 13. in 11. januarja 1999 in bodo trajale do konca maja 1999. Za informacije in prijave pokličite na telefon 376-004 ali na tel. 16-26-736. Prizajno vabljeni! V SVOJE ZDRAVJE JE VREDNO VLAGATI! BARBARA ZRNEC višja fizioterapevtka ZA BOLJŠO INFORMIRANOST VSEH UPOKOJENCEV Izšla prva številka Glasnika Društvo upokojencev Domžale pod vodstvom novega predsednika, g. Vinka Peclja, išče vedno nove poti do starejših občanov - upokojencev; teh je v naši občini kar več kot 1500. Vsem njim je namenjen GLASNIK; v uvodu upokojenci predstavljajo svoje pestre dejavnosti v letošnjem letu, ki se je za novo vodstvo pričelo z občnim zborom društva v aprilu ter nadaljevalo z vrsto prireditev, dejavnosti, izletov, koncertov, majhnih in velikih srečanj, ki so našli svoj odmev v novem glasilu. Članki so popestreni z veliko fotografijami, na upokojence se uredniški odbor obrača z vpra-šalnim kuponom, srečno pa je upokojencem in njihovemu časopisu zaželela tudi naša županja. Zelo zanimiva so poročila odborov DU, ki vsak na svojem področju poskrbijo, da je življenje starejših občanov lepše. Vsi upokojenci, blizu 1500 jih je GLASNIK že prejelo, bodo najbrž z veliko radovednostjo polistali strani, kjer bodo prebrali o programu de- • TRGOVINA Z AVTODELI • ZAVORNE PLOŠČICE LUCAS ZAVROM DISKI BREMBO FILTRI FIAM DODATNA OPREMA Radomeljske č. 24c, Radomlje Tel./faks: 727-894, trgovina 727-233 VESELE BOŽIČNE PPAZN1KE IN USPEŠNO NOVO LETO 1999! Vse odhaja Ko ob reki X ustavi mi moj korak, se spomnim na dneve, ki preživel jih je vsak. Dnevi otroštva, dnevi brezskrbnih poli, zakaj so odšli, zakaj jih več ni... Vse brzi, vse odhaja nič ne ostaja, vse hiti. Le spomin v srcu ostane in Živi do konca dni. Nekoč bom sama, sredi polja, nikogar ob meni več ne bo. Le smrt prišla bo z dnevom jasnim in odšlo Življenje moje ho v neht>. Zakaj vse mine in vse gre, zakaj pozabi se vse Življenje samo eno je, je in gre in ni ga več.... TINA GRČ AR Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 1999 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike. Imamo velik izlx>r otroških tort, tudi Hokejista in Formulo. Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi oh praznikih in nedeljah. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999 Mengeška 26, 1236 Trzin, tel.: 715-699 la za leto 1999, v katerem bodo zanesljivo našli kaj zase. Morda se bodo udeležili enega izmed koristnih predavanj, sodelovali na srečanju s sosednjim društvom, se vključili v eno izmed športnih aktivnosti ali pa skupaj odpotovali na izlet ali okrevanje. Zelo zanimiva je rubrika ZNANI OBRAZI, v kateri tokrat spo- GLASNI. DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMZA ^5 znamo gospo Štefko Mazovec, dobrodošla pa je tudi predstavitev storitev Doma upokojencev Domžale za vse starejše občane, ki niso v domu, pa bi pomoč potrebovali. Se bi lahko naštevali članke, pesmice in druge prispevke, ki jih prinaša prva številka glasila Društva upokojencev Domžale Glasnik. Če vas zanima, poglejte ga in med vrsticami boste prebrali tudi iskreno zahvalo vodslva društva vsem sponzorjem in pokroviteljem, za katere je g. Vinko Pecelj ob izidu prve številke pripravil prisrčno slovesnost. V GLASILU pa ne manjka niti prazničnega voščila, mi pa smo si izposodili zadnjo kitico voščila LETO ODHAJA ge. Silve Mizerit, ki naj tudi vsem vam prinese v letu 1999 veliko lepega: Da hi Se v letu, ki zdaj prihaja, in vseh naslednjih, kar jih ostaja, znali pregnati iz srca mraz in zimo, drug drugemu si iskreno želimo. V. V. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale Upravna enota Domžale na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, St. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-1-326/98 z dne 14.10. 199« (l Ir. list RS, št. 76/98) in skladno s 94. členom Zakona o,splošnem upravnom postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine 6 samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1, 45/1/94) s tem JAVNIM NAZNANILOM poziva VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE DOMŽALE, DA DO DNE 5. 1. 1999 pri 1 Ipravni enoti I )om/alc priglasijoSV< >jezalilevke i/ naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanje vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov pri tej upravni enoti. UPRAVNA ENOTA DOM/.A I I Branko Hcferle, dipl. pravnik ZVEZA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV DOMŽALE želi vsem občanom veliko sreče in zdravja v letu 1999, še zlasti pa vsem udeležencem v cestnem prometu varno vožnjo! vabi na •KpMCJ^E-tjA Z/BOK?! LI-slej bo največ: skrbi namenjene strokovnemu delu v klubu, kjer bo stro kovni odbor bedel nad delom z mladimi atleti, hkrati pa poskrbel, da bo usklajeno teklo tudi delo trenerjev s starejšimi, že uveljavljenimi atleti. Atletski klub Domžale bo tudi v letu 199") organiziral tradicionalne prireditve: • olimpijski tek • državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v krosu ter Dnevnikov kros • medklubski miting. Sprejet je bil tudi dogovor o zadolžitvah posameznih članov Izvršnega SREČANJE VSEH RODOV OB 20-LETNICI ATLETSKEGA KLUBA DOMŽALE Priznanja najboljšim Atletski klub Domžale je uspešnih prvih dvajset let delovanja zaključil s svečanim srečanjem vseh rodov kluba, katerega temelje so 12. oktobra 1978 postavljali naslednji tedanji športni delavci in atleti: Janez Rozman, Marjan Košir, Borut Košir, Jožica Kral), Radovan Cvetek, Marjan Corza, Emil Maver, Tomaž Jarc, Alfonz Hostnik, |ože Potrbin, Metod Klemene, Franc Habjan, I l.i Košir, Jurij Vulkan, Vidko Zule in Vidko Belšak. Za prvega predsednika jc bil izvoljen g. Janez Rozman, za njim je mesto predsednika prevzel g. Jurij Vulkan, v letu 1981 pa je bil za predsednika izvoljen g. Marjan Corza. Atletski klub Domžale je ob svoji dvajsetletnici pripravil tudi lično brošuro, v nji so podrobno zapisani vsi najpomembnejši športni in organizacijski dosežki. Ob tej priložnosti je opravil tudi volilno-programsko sejo kluba, na kateri je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Marjan Gorza, novi podpredsednik je postal g. Tomaž Hrovat, klub pa je sprejel tudi program dela za naslednji dve leti. V njem bo največ skrbi namenjene izboljšanju sodelovanj,] z osnovnimi šolami in vključevanju mladih v klub, organizaciji vseh atletskih tekmovanj v občini, v/goji lastnih strokov nih kadrov, nadaljevanju dela pionirske atletske šole ter delom atletskega programa kluba (teki na krajših progah, srednjih in dolgih progah, met kopja in met krogle), organizaciji republiških atletskih tekmovanj, i/lxj|jšanju vadbenih pogojev vseh atlelov (obnova atletske steze) ter pridobitvi generalnega sponzorja kluba. V slavnostnem delu srečanja vseh generacij smo |x>solx'j prisrčno pozdravili nekatere ustanovne člane, na predlog vrxlstva |>a so posebne (ilakete ob 20-lelnici Atletskega kluba Domžale prejeli nask"dnji: člani vodstva AK Domžale: ga. Ela Košir, g. Marjan Košir, g. Jože Potrbin, g. Roman Lazar, g. Ivo Barič, gdč. Marija Vodlan, gdč. Urška Lavrač, g. Tomi Vreš, g. Mar jan Tancik, g. Marjan Corza in ga. Vera Vojska; za strokovno-trenorsko delo: g. Damjan Berdik in g. Ione Založnik; za organizacijsko delo: g. )ože Smolnikar in g. Aleš Pranju; za tekmovalne dosežke športniki: Irena Mihalec, Tomaž Drolc, Damjan Barič, |c > že Pirnat, Boštjan Brnot in Bojana Vojska; sponzorji, ki so kadarkoli pomagali Atletskemu klubu Domžale: lože Duhovnik, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale; g, Andrej Flis, I.B Banka Domžale, g. Franc Alojz, Ela Kamnik, g. Slane Skok, Napredek I )omžale, g. lanko Volkavrh, To-sama I tomzale ter g. Marko Ravnikar, Fotokopirnica Domžale. Atk'ti so bili veseli čestitk županje Občine Domžale g. Cvete Zalokar Oražem, g. Boštjana Lekana, [predsednika Smučarsko skakalnega kluba i/ Ihana, skupaj s katerim AK Domžale organizira tradicionalni olimpijski tek, ter g. Marjana Štruklja, predsednika Športnega društva Krašnja, ki je skupaj s čestitkami in željo /a uspe šiiim sodelovanjem tudi v prihodnje prinesel za vsakega od članov Atletskega klu ha I )omžale pravi trojanski krof. Srečanje vseh generacij kraljice športov iz Domžal je minilo v sproščenem razpoloženju, v katerem ni manjkalo tudi tekmovalnega ozračja. V lx>rbi za nagrade je v družabnih igrah med mlajšimi tekmovalci zmagala Suzana, med pari pa sla si tortrj, narejeno klubu za 20. rojslni dan, prislužila Marija in Marjan. K prijetnemu razpoloženju je pris|X'val tudi pravi klubski srečolov, za katerega so dobitke prinesli ju bilanli kar sami. Vsem se AK I )omžale iskreno zahvaljuje in hke.it i vabi vse člane kluba, njihove prijatelje in simpatizerje, da tudi prilvidnjih dvajset let ostanejo zvesti kraljici šjx>r- ta. V. V. odbora. Ob tem povejmo, da bo klub v prihodnje Se več skrbi namenjal vadbenim pogojem vseh atletov, ki naj bi v bližnji prihodnosti dobili v našem športnem parku boljšo atletsko stezo. Ob zaključku letošnjega jubilejnega 20. leta uspešnega dela Atletske'ga kluba Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem obdobju kakorkoli pomagali. Hkrati želimo vsem veliko sreče, zdravja in š|x>rtnih uspehov v vseh dneh leta 1999, še posebej pa čestitamo našemu ustanovnemu članu prof. Metodu Klemencu za Bloudkovo plaketo, ki jo je dobil za življenjsko delo, katerega del je vtkanega tudi v delu Atletskega kluba Domžale. V. Ena najboljših atletinj AK Domžale v letu 1998 Bojana Vojska se je s svojimi dobrimi teki na 401) metrov z ovirami in prvo mednarodno zmago uvrstila tudi v ožji izbor za najboljšo atletinjo med slovenskimi starejšimi mladinkami. V DOMŽALAH ALPINIZEM ŠE NI ZAMRL V spomin našemu alpinistu janežu Jegliču V nedeljo, 18. oktobra 1998, je bila na umetni steni v hali KC Domžale prva tekma v prostem plezanju v spomin našemu alpinistu janežu Jegliču, ki se je lani ponesrečil v Himalaji. Takma je bila tipa master, tako da je na njej nastopilo 13 najboljših slovenskih športnih plezalcev in 6 plezalk. Pomerili so se le v eni smeri, ki jo je postavil Stanko Zidan, in zmagovalec je postal tisti, ki je dosegel največjo višino. Najuspešnejša sta bila Tomaž Valjavec pri fantih in Natalija Gros pri dekletih. Tekmovanje je organiziral vedno marljivi Silvo Karo z drugimi člani AO Domžale. Za pomoč bi se radi zahvalili vsem sponzorjem: SKB, Občina Domžale, Radio HIT, Mobitel, PD Domžale, Napredek Domžale. V spomin na laneza legliča pa smo člani odseka organizirali tudi plezalni tabor v Ospu. Tabor je potekal od petka, 23. do nedelje, 25. oktobra. Največ obiskovalcev se je tabora udeležilo v soboto, ko je imel v krajevnem kulturnem domu Silvo Karo projekcijo diapozitovov iz številnih odprav. Da pa tabor ne bi bil le gledanje diapozitivov, so poskrbeli številni plezalci iz Slovenije in tujine, ki so v tistem času preplezali veliko smeri v ospskih stenah. Če pa bi koga zamikalo, da se nam pridruži, se lahko oglasi v društvenih prostorih na Kopališki 4 (pri bazenu) kjer lx>mo nove člane vpisovali v alpinistično in plezalno šolo, ki jo bo vodil Aleš Janžekovič. Vabljeni! Profesor telesne vzgoje Metod Klemene se je rodil 4. julija 19.34 v Ljubljani in se je po opravljeni maturi na 6. državni gimnaziji v Ljubljani vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani in jo uspešno končal. Svoje pedagoško delo je začel na Ciradbeni srednji šoli v Ljubljani. Že v gimnazijskem času se je poleg tekmovanj v atletiki začel aktivno ukvarjati s tenisom, kateremu je ostal zvest do današnjih dni. Tako lahko rečemo, da se v njegovem celotnem aktivnem obdobju - do upokojitve konec leta 1997 prepletata pedagoško delo v osnovnih in srednjih šolah ter fakulteti z organizacijskim in trenerskim delom v atletiki in tenisu. Deloval pa je tudi kot profesionalni športni delavec in sicer kot tehnični sekretar OZTK Celje ter profesionalni trener tenisa pri ŠD Olimpija v Ljubljani. Ob službovanju na posameznih šolah se je ves čas srečeval s problemom pomanjkanja primernih športnih objektov, zato je veliko svojega časa in volje posvetil gradnji športnih objektov. Na njegovo pobudo, pa tudi ob njegovem aktivnem fizičnem delu, je bilo zgrajenih veliko objektov - med njimi tudi šolski športni stadion in teniški igrišči pri sedanji OS Rodica. V času svojega službovanja v Celju je bil iniciator razvoja tenis na tem področju, pobudnik gradnje teniških igrišč v mestnem parku, enako pa si je prizadeval po preselitvi v Radomlje, sa je tudi tu dal pobudo za gradnjo dveh igrišč in ustanovitev teniškega kluba, ki je še sedaj aktiven. V času službovanja na I. osnovni šoli v Celju je leta 1967 organiziral Pionirsko atletsko olimpiado, ki je že naslednje leto prerasla v Mednarodno olimpiado mladih. Zaradi odmevnosti in uspešnosti zamisli olimpiade mladih je bil kasneje ustanovljen Mednarodni komite športnih iger šolarjev, katerega prvi predsednik je bil prav Metod Klemene, ki je leta 1986 v Luzani prejel mesto častnega predsednika ustanovitelja komiteja, ki je kasneje postal sestavni del MOK. C. Klemene je napisal tudi več knjig s področja tenisa, za svoje delo na športnem področju pa je prejel številna priznanja tako občinskih športnih zvez in klubov v Celju kot v naši občini, še posebej pa omenimo priznanje MOK, zlato knjigo in pisno zahvalo J. A. Samarancha, kot ustanovitelju Mednarodnih športnih iger šolarjev pa mu je mesto Gelje podelilo ZLATO PLAKETO, dobil pa je tudi plakete številnih drugih mest, ki se vključujejo v to tekmovanje. G. Metodu Klemencu ob prejemu najvišjega državnega odlikovanja iskreno čestitamo! V. VOJSKA Klemen Miklič in Alenka Ziernfeld Foto: Primož Bečan KK PIRUETA Nina enajsta na svetu Kotalkarji domžalske Piruete ne sodijo le med najboljše slovenske in evropske umetnostne kotalkarje, ampak celo v sam svetovni vrh. To se je tokrat pokazalo v oddaljeni Kolumbiji. Med 8. do 15. novembrom je v kolumbijskem glavnem mestu Boeoti namreč potekalo svetovno člansko prvenstvo v umetnostnem kolalkanju. Sodelovalo je 33 tekmovalk iz 19 dežel sveta, Slovenijo je zastopala ena sama tekmovalka, in sicer Nina CJRIIJ, članica Kotalkarskega kluba Pirueta Domžale. Po odlično izvedeni kombinaciji je zasedla solidno enajsto mesto in pokazala, da velja nanjo računati tudi v prihodnje. Omeniti je tle ba, da je bila konkurenci izjemno huda, saj so iz Evrope prišle samo najboljše kotalkarice in boj je bil neizprosen. Poleg tega je Nino na tekmovanju spremljala še prav posebna smola. Kotalkarski strokovnjak, ki ji je (e lo pomagal pri pripravah za ta pomemben nastop, se je zadnjih 14 dni pred tekmovanjem iz športno-politič-nih vzrokov umaknil in prepustil Nino samo sebi. Vsekakor gre pri tem za nešportno potezo trenerja, ki je še posebej nedopustna, če pomislimo, da je bil tudi eden vodilnih ljudi Kotalkar-ske zveze Slovenije in da njegovo dejanje meče slabo luč na sam kotalkar-' ski šport pri nas. Vendar Nino trener-jev odhod ni razburil toliko, da ne bi uspela pokazati, kaj zna. Kar se je zgodilo, se je pač zgodilo, upamo pa lahko, da bo to dobro opozorilo tako za sam klub kot za funkcionarje Ko-talkarske zveze, da se kaj takega ne bo več primerilo Dodatne težava je bila ta, da je Nina v Kolumbijo prispela šele dan jxed tekmovanjem, medtem ko so bile nekatere ostale ekipe (na primer Italijani) na prizorišču že In tedne prej. Pri nadmorski višini 2600 metrov - tako visoko namreč leži Bogota - in pri časovni razliki šestih ur, bi bila vsekakor koristna aklimatizacija, ki pa si je naša tekmovalka zaradi finančnih in drugih razlogov žal ni mogla privoščiti. Morda pa bo klubu to uspelo dru go leto, ko bo podobno prvenstvo potekalo v Brisbanu v Avstraliji in za ka- terega je Nina že naredila podroben strokovni načrt. Kljub omenjenim težavam s trenerjem in popolnoma drugačni klimi pa je treba priznati, da je Nina, sicer študentka prava, v Bogoti dostojno zastopala Slovenijo in obenem promovirala tudi domžalske; občino. In ko smo ravno pri domžalski občini: veliko zaslugo za Ninin uspešni nastop ima med ostalimi tudi ponovno izvoljena domžalska županja Cveta Zalo-kar-Oražem; njej se ob tej priliki zahvaljuje društvo in tudi takmovalka sa ma. Posebna zahvala gre še Športni zvezi Domžale in Nininemu dedku, ki je pomagal po finančni plati, saj so stroški za udeležbo na takem tekmo- vanju izredno veliki in sami starši tega ne bi zmogli. Hvala torej vsem, ki ste pomagali tako ali drugače, da se je Nina kot edina predstavnica Slovenije prvenstva sploh lahko udeležila in pokazala, da imamo Slovenci odlično kotalkarje. Kotalkarski klub Pirueta je, kot se spodobi, na svojo najuspešnejšo tekmovalko v članski kategoriji upravičeno ponosen, prav tako pa so ponosni tudi na vse druge tekmovalce, ki obetajo nove uspehe in uspešno sledijo poti najstarejše Piruetnice Nine. Andreja Kmetic p* 32 DECEMBER GRUDEN /bmnik Domžale MOTOKROSIST ROMAN JELEN Dvakratni državni prvak Po osvojenem visokem 4. mestu na evropskem prvenstvu v motokrosu v razredu do 125 ccm je za Romana (elena na domačih stezah zagotovo največ vreden prv naslov državnega prvaka v razredu do 125 ccm. Dirkača, doma iz Pšate, sicer pa člana AMD Sitar pneumatic teama iz Kamnika, so v preteklih letih pestile poškodbe, tako da ni mogel doseči zastavljenih ciljev. Letos pa : vodil od prve do zadnje dirke in zasluženo osvojil laskavi naslov. Skozi vso sezono je kazal konstantno formo in na koncu sezone slavil s pred-stjo 31 točk. »V bistvu sem naslov pričakoval. Dobro sem treniral in tudi sreča je bila na moji strani.« je dejal novi Šampion. Naslov državnega prvaka je osvojil tudi v superkro su (do 125 ccm), v katerem so bile le tri dirke, potekale pa so prav ob koncu sezone. Tudi v tej zvrsti moto-krosa, ki je pri nas se premalo uveljavljen, je pokazal, da je najboljši v Sloveniji (do 125 ccm). Piko na i pa je postavil z zmago v pokalu Alpe-Adria. Že drugič je bil 19-letni Roman Jelen uvrščen v reprezentanco za Pokal narodov, ki velja za motokro-sistično olimpiado, kar je za mladega dirkača nadvse lepo priznanje. S sotekmovalcema, Sašom Kragljem in Boštjanom Kampušem je Slovenija v Foxhillu v Angliji dosegla doslej največji uspeh - 9. mesto. Pri realizaciji so Romanu pomagali uresničiti letošnji program: Sitar pneumatic center Dunlop Kamnik, Cistrol, SKB banka, UFO, Premier, Valvoline, AS Domžale, Zavarovalnica Maribor, Fitaes center Ložar in še nekateri. MIRAN KOKAL) Roman |elen (v sredini), levo njegov mehanik Luka Vesel, desno sotekmovalec v klubu Rok Sitar. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE PREDSTAVLJA Zlatko Tkalec Skozi šolo karateja v Karate klubu Domžale je šlo veliko članov in še več pionirjev. Bilo pa je tudi veliko takih, kateri so zelo uspešno predstavljali naš klub na tekmovanjih, tako Sankukai kot tekmovanjih Karate zveze Slovenije, državnih ter evropskih tekmovanjih. V zadnjem času pa so poleg uspehov v članskih vrstah v ospredju izredno dobri rezultati mladega perspektivnega tekmovalca Zlalka Tkalca Zlatko Tkalec, rojen pred 14 leti, je pričel trenirati karate že pred dobrimi šestimi leti, ko je kot nadebuden začetnik pričel spoznavati zakone in principe te veščine v KK Domžale. Obiskuje osmi razred OŠ Domžale in s tem daje vsem svojim vrstnikom 1. mesto Državno prvenstvo KZS za dečke in deklice, Sevnica 23. 5.1998 starejši dečki borbe do 50 kg 2. mesto Slovenija open, Sevnica 6. 6.1998 starejši dečki borbe do 50 kg 1. mesto 2. pokalna tekma za mladince, Ljutomer 4. 10. 1998 starejši dečki borbe do 50 kg 1. mesto Sankukai pionirsko tekmovanje, Domžale 15. 11. 1998 Dečki borbe 12-14 let vzoren prikaz, da se trdo delo na enem področju obrestuje tudi drugod, tako tudi pri udeležbah na različnih tekmovanjih uspešno zastopa občino Domžale, kar nam je vsem v ponos. V karateju je dosegel stopnjo zelenega pasu ( 3. kvu) in z dobrimi borbenimi rezultati prišel v ožjo borbeno selekcijo v centralnem klubu, KK Fo rum-u iz Ljubljane, ki pošilja svoje te- kmovalce na različna tekmovanja evropskega in svetovnega formata. Vse to Zlatko tudi s pridom izkorišča za lasten razvoj in napredovanje, kar pa mu tudi pomaga pri demonstratorskem delu v trenerski skupini v KK Domžale. Najpomembnejši rezultati, ki jih je Zlatko dosegel v letu 1998, pa ne potrebujejo dodatnega komentarja. C. J. Lastovka v tej sezoni igra fantastično Košarkarski klub Lastovka v sezoni 1998/99 - vse kaže - načrtu-preboj v 2. SKL, saj je po 6. kro-ih ekipa še brez poraza, igra ko-rkarjev Lastovke pa kaže na to, da bomo na njihov prvi poraz čakali še kar nekaj časa. O premoči nad tekmeci veliko pove podatek, da skupna pozitivna razlika v koših + 176 ali v povprečju skoraj 30 točk razlike na tekmo. Poleg tega ima Lastovka tudi najboljšo obrambo v vseh ligah, saj v povprečju prejme samo 56,67 koša, kar je manj od slovite obrambe Union Olimpije. Lastovka pa ima močan adut tudi v številnih navijačih, ki so postali že po nekaj tekmah zaščitni znak kluba, saj spremljajo ekipo tako doma kot na gostovanjih in s svojim navijanjem ustvarjajo pravo košarkarsko razpoloženje. Da se prepričate o vrhunski igri Lastovk in njihovih fantastičnih na- vijačih, pridite na tekmo 8. kroga '.. SKL med Lastovko in Gorenjo Vasjo, ki bo v nedeljo, 8. novembra v Hali komunalnega centra v Domžalah ob 20. uri. Pridite v čim večjem številu, da skupaj pozdravimo nov uspeh domžalske košarke. Rezultati 1. krog: 2. krog: 3. krog: 4. krog: 5. krog: 6. krog 7 krog: Lestvica po 6. krogu: Lastovke v tej sezoni: Lastovka : Kostanjevica 72:61 (.34:28) Lastovka : DGN Ljubljana 9734 (4531) Smlednik : Lastovka 52:% (24:50) Lastovka : Kaj.) Grosuplje 84*3 04:2')) lesenice : Lastovka 64:86 (2142) : Lastovka je bila prosta Interstik : Lastovka 63:82 (3142) 1. Lastovka 6 6 0 516:340 12 + 176 2. Kaja Grosuplje 6 5 1 494:381 11 +113 3. Interstik 6 i 3 414439 ') -25 4. Pingvini 5 3 2 417:343 8 +74 5. Kostanjevica 5 3 2 348:329 8 +19 6. DGN Ljubljana 6 2 4 330447 8 -117 7 lesenice 5 2 .3 347:315 7 +12 8. < ,oren|.i V.is 5 1 4 150: i/6 6 -26 '). SI) Smlednik 6 0 6 304:530 6 -226 Domžalski veterani gostili Zlatopoljce V prvi polovici meseca novembra smo zlatopoljski nogometaši odigrali prijateljsko nogometno tekmo z ekipo veteranov nogometnega kluba Domžale. V lepem sončnem dopoldnevu smo se zbrali pred klubskimi prostori, koder so nas čakali gostitelji. Že takoj na samem začetku se je razvilo pravo prijateljsko vzdušje, kar je naznanilo, da se bo tudi tekma odvijala v pravem sožitju in zadovoljstvu obeh ekip. Ob pomožnem igrišču, koder smo igrali, se je zbralo tudi nekaj gledalcev, kateri so budno spremljali borbeno in fer srečanje. Lepo igro, brez grobih prekrškov, sta prikazali obe ekipi, v pravem športnem duhu pa smo z večjo mero veselja zapuščali igrišče Zlatopoljci, saj je bil rezultat ugodnejši za nas. Da smo se letos ponovno srečali, je bila želja obeh ekip že na lanskem prvem srečanju. Selektor domžalske ekipe veteranov g. Bojan Osolin in predsednik N. K. Domžale g. Stane Oražem pa sta z nami delila mnenje, da moramo tudi v bodoče gojiti tako dobre prijateljske odnose, ter srečanje organizirati tradicionalno vsako leto. Za koordinacijo in omogočanje medsebojnih srečanj se jima člani Š. D. Zlato Polje najlepše zahvaljujemo, ter želimo še v bodoče zglednega sodelovanja. T. HABjANIČ Poročilo CPV za september, oktober in november Količevo 4. 9. 1998 ob 24.30 je osebno vozilo peugeot 305 sibvito trčilo v betonsko ograjo. Dva potnika v vozilu sta dobila hujše poškodbe, tema so pomoč nudili gasilci, dokler ni prišel zdravnik. Poškodovanca so prepeljali v bolniško oskrbo z reševalnim vozilom. Kot kaze, sa trčila zaradi prevelike hitrosti in spolzke ceste. Trzin 13.9. ob 0457 so se poklicni gasilci iz CPV Količevo odpeljali na kraj prometne nesreče med vugom 45 in WV transporterjem. V osebnem vozilu je bila ukleščena voznica. Po prihodu so gasilci zavarovali kraj dogodka in s tehničnimi posegi, kot so rezanje in raztegovanje pločevine, rešili poškodovanko iz zveriZene pločevine. Prepeljali so jo v bolniško oskrbo s spremstvom zdravnika. Osebno vozilo yugo 45 je bik) popolnoma uničeno, tako da so z motorja odtekale tekočine, katere so gasilci s kemsorbom pobrali in očistili cestišče. Blagovica 5.9. ob 4.20 so gasilce poslali na magistralno cesto M-K), kjer se je zgodila huda prometna nesreča pri gostilni Benkovič. Osebno vozilo VVV polo je čelno trčilo v nasproti vozeče tovorno vozilo Man madžarske registrske tablice. V osebnem vozilu je ostalo pet ukleščenih deklet. Gasilci so zaščitili kraj nesreče, rešili ukleščene osebe, potem pa sodelovali z zdravstvenim osebjem pri oživljanju poškodovank, toda zaman. Poškodbe so bile prehude, tako da sta voznica in sopotnica zadnjega sedeža podlegli poškodbam na kraju nesreče, druge tri pa so prepeljali v zdravniško oskrbo. Vir 6.9. ob 1044 je zagorelo pod pokrovom motorja osebnega vozila citroen koprske registracije med vožnjo po cesti M-X). Po prihodu so gasilci odprli pokrov motorja in ogenj pogasili. Ogenj je verjetno nastal zaradi okvare na električni inštalaciji. Domžale 12.9. ob 00.26 sta močno čelno trčili dve renaul-tovi vozili R-18 in laguna, v kateri ni bilo hudih telesnih poškodb na potnikih. V prvo omenjenem vozilu sta bila ukleščena voznik in prednji sopotnik. Ciasilei so ju rešili iz ukleščene pločevine in prepeljali v Klinični center v Ljubljano z reševalnim vozilom in zdravniško oskrbo. Sopotnico z zadnjega sedeža so pred prihodom gasilcev rešili že reševalci. Potem je bilo potrebno očistiti cestišče, ker je iz obeh vozil iztekb precej snovi. Obe vozili sta bili popolnoma uničeni. Domžale 18.9. ob 1917 so na M-10 verižno trčila štiri vozila. Vozilo zastava 101 je bilo popolnoma uničeno. V njem ukleščenega voznika so rešili gasilci CPV Prepeljali so ga v bolniško oskrbo. Gasilci so morali očistiti se cestišče, ker so iz veh vozil iztekala bencin, olje, hladilna tekočina in akumulatorska kislina. Dolenje 22.9. ob 15.20 je dežurni gasilec sprejel telefonski klic preko št. 112, da gori stanovanjski objekt. Med intervencijsko vožnjo so dobili dodatno pojasnilo, da gori kozolec, zalo so poklicali na pomoč še gasilska društva iz Rov, Radomelj in Homca, ki so se klicu takoj odzvali. Gorelo je suho seno na latah kozolca, ogenj se je razširil na kozolec dvojnik, zato so naj-pn 'i i »i« ijili in ločili zublje od kozolca dvojnika potem pa ogenj lokalizirali in dokončno pogasili z vodo. Požarno stražo so prevzeli domači gasilci iz Rov. Šentožbolt 25. 9. ob 2.22 so sprejeli sporočilo, da je vozilo opel kadett drselo po betonski ograji in se prevrnilo 8 m globoko na streho, pri tem je ostal ukleščen mrtev voznik, sopotnika so rešili na kra| prispeli reševalci m ga odpeljrli v Klinični center. Gasilci so vozilo z vitlom postavili na kolesa in izrezali iz pločevine truplo. Podsmrečje 29. 9. ob 16.2.5 so odhiteli gasilci reševat ukleščenega voznika, ki je vozil osebni avto r-18 iz smeri Trojan proti Ljubljani. Iz neznanega vzroka je prevozil nasprotni pas in se zaletel v parkirano vozilo Cestnega podjetja iz Ljubljane. Iz objema zverižene pločevine so ga rešili gasilci, reševalno vozilo pa je poškodovanega odpeljalo v Klinični center v Ljubljano. Šestkrat je hib potrebno posredovanje pri odpiranju stanovanjskih vrat, štirikrat zapiranje vode zaradi okvar na aparaturah, dvakrat reševanje onemogle osebe iz stanovanja in enkrat reševanje otroka iz pokvarjenega dvigala za prevoz oseb. Šumberk t. K), ob 12.50 se je zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti na mokrem cestišču. Neznani povzročitelj je precej hitro pripeljal po sredini ceste v ovinek, nasproti vozeča voznica je to opazila zadnji trenutek, zato se je izognila čelnemu trčenju in se umaknila skrajno desno zunaj vozišča, ki je bilo poraščeno s travo. Desno prvo kolo je zadelo v večjo skab in vozib mitsubishi galant se je prevrnilo na streho. Ob prihodu gasilcev je bila voznica že zunaj vozila, zato so gasilci kraj zaščitili zaradi nadaljnjih naletov in očistili cestišče. Krtina 3. 10. ob 12.35 so z regijskega centra za obveščanje iz Ljubljane obvestili enoto, da vaščan popravlja osebno vozika Med posegom se je odkimila bakrena exlvodna cev, ki je peljala od jeklenke s propan butan plinom do motorja vozila. Vozile) je bik) parkirano pred garažo stanovanjske hiše in v bližini so kurili kotel za žganje. Zato so gasilci najprej |X>gasili ogenj pod kotkrm, domaČim pa prepovedali kuriti. Vozilo so peš porinili na gozdno pot, po prihodu strokovnjaka iz plinarne so od-monlirali jeklenko, jo odnesli v bližnji gozd in zavarovali. Trojane 18.10. v poznih popoldanskih urah je voda | irioefe za-livati kleti in stanovanja na širšem območju. Gasilci so priskočili na pomoč, kjer se je le dalo, da so vaščanom pomagali rešiti premoženje. Iz objektov so izčrpali veliko vode. Trojane 19. 10. ob 2314 so bili poslani gasilci na viadukt Baba, kjer je zagorelo okrog motorja tovornega vozila, verjetno zaradi okvare na električni instalaciji. Ognjeni zublji so zajeli potovalno kabino, na priklopniku pa ogenj ni naredil škode. Najprej so ogenj pogasili mimoickX:i vozniki z ročnimi gasilnimi aparati na prah, a ni bilo pravega učinka. Ogenj so hitro pogasili gasilci iz CPV s peno. Domžale 29.10. ob 19.22 uri je močan veter podrl preko ceste smreko pri športnem parku, zato je; bil zaprt promet v obe smeri. Gasilci so smreko razžagali, počistili cestišče, da je promet stekel. Domžab 31. 10. ob 9.58 je nastala prometna nesreča, ko je voznik vozila r-twingo spregbdal s stranske ceste vozilo HMW, ki je vozib po magistralni cesti v smeri Domžale-I juhljana. Twin-go je zapeljal na magistralko pred BMW-jem in takrat je počilo štednje vozilo v bok twinga, kjer je sedela starejša oseba in na mestu podlegla poškodbam. Gasilci so s prevrnjenega vozila in i/ objema zverižene pločevine rešili truplo. Poklicni gasilci so prišli na [X)moč devetkrat: trikrat so morali vlomiti vhodna vrata stanovanj, kjer je nastala okvara na instalaciji centralnega ogrevanja, da so zaprli ventile, trikr.il so |X> čistili cestišče po manjši prometni nesreči, dvakrat so bili obveščeni, da gori stanovanje, a se je le žgala pozabljena jed na prižganem štedilniku, enkrat so se vžgab saje v dimniku, ki ga je bilo potrebno temeljito očistiti. Kampolje 5. 11. ob 1.10 je zaradi obilnega deževja vod.i po plavila magistralno cesto in na njej ustavila več: tovornih vozil in dve osebni, v katerih je bilo pet oseb, te so premočene, a brez poškodb rešili gasilci in jih odbijali na varno. V mesecu novembru je bilo še nekaj manjših intervencij, petkrat so gasilci očistili cestišče po prometni nesreči in črpali vodo iz kletnih prostorov zaradi okvar na vodovodnih instalacijah, dvakrat so morali vlomiti vhodna vrata v stanovanja in enkrat pogasili ogenj na odpadnern papirju. Vsem občankam in občanom želimo gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale mirne in vesele božične praznike ter srečno, zdravo novo leto 7999. Šahovske novice Piše: Bogdan Osolin Domžale V soboto, 21. novembra 1998, je bil v šahovski sobi pri Balinarskem klubu Domžale že tradicionalni šahovski turnir ŠD Napredek Domžale, na katerem je sodelovalo 17 šahistov. Po 9. krogih pospešenega šaha (2x15 min.) se je na prvo mesto zavihtel mojster Vladimir Ivačič, ŠD Napredek Domžale. Tik za petami mu je bila na koncu ženska FIDE mojstrica Petra Ipavec, Ljubljanski šahovski klub, kajti zmagovalca turnirja je zaradi istega števila točk odločil šele boljši srednji buholc (46,545,5). Na odlično tretje mesto se je uvrstil prvo-kategornik z Vira Vitomir Janjič, ŠD Napredek Domžale. Šahovski turnir je vzorno vodil glavni sodnik turnirja Franc Poglajen. Končni vrstni red: 1. Vladimir Ivačič (M), 2. Petra Ipavec (ž FM) 7,3. Vitomir janjič (I. kat.), 4. Vid Vav-petič (MK) 6, 5. Igor Kragelj (FM), 6. Stanko Nikolie (MK), 7. Janez Grčar (III. kat) 5,5, 8. Boris Skok (MK) 5, itn. Škofja Loka V hotelu Transturist v Škofji Loki se je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije in v tehnični izvedbi Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj končala letošnja i. slovenska šahovska liga-za hod (27 11.-29.11. in 4.-6.12.1998). Po 7 krogih po Bergerjevem sistemu (vsak z vsakim) sta si prvo mesto s popolnoma enakim šahovskim izkupičkom razdelila ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana in AET Tolmin. Za vstop v I. super slovensko ligo bosta tako morala odigrati še en dvoboj. Zanimivo je, da se je njun neposredni dvoboj odigral šele v zadnjem krogu, ki bi moral odločati o zmagovalcu lige, vendar se je končal le z borbenim remijem (3:3). Z neodločenim izidom s ŠD BMP Trebnje tudi v zadnjem krogu se je ŠD Napredek Domžale z uvrstitvijo na predzadnje mesto, 7 mesto, uspelo obdržati v 1. ligi. Najlepšem zmago so šahisti ŠD Napredek Domžale (Stanojevič, Ivačič, Karnar, Vavpetič, Rebernik, Košir) dosegli v 4. krogu, ko so visoko (4,53,5), premagali SD dr. Milan Vidmar Ljubljana, kasnejše »srečne« zmagovalce lige. Za SD Napredek Domžale so igrali: MM Branko Stanojevič (1,5/5), M Vladimir Ivačič (2/7), MK Marjan Karnar (4/7), MK Vid Vavpetič (4/7), MK Boštjan Rebernik (3/4), MK Janez Hribar (1,5/4), Bojan Osolin I. kat. (1/4), MK Franci Košir (1/1), MK Boris Skok (0/1) in MK Bogdan Osolin (1/3). Najlx)ljši in zavidanja vreden rezultat na 1. deski je naredil turški velemojster Šuat Atalik (ELO rat. 2585, ŠD AET Tolmin), ki je »pometel« z vsemi svojimi nasprotniki (717, 100%). Končni vrstni red: 1.-2. ŠD dr. M. Vidmar Ljubljana. ŠD AET Tolmin II, 3. ŠD Koper Žusterna 7, 4. ŠD BMP Trebnje, 5. SS SKPD Tomo Zupan Kranj, 6. ŠD Vrhnika 6, 7. ŠD Napredek Domžale 5, 8. ŠD Novo mesto 4. Ljubljana Ljubljanski šahovski klub je \xxi pokroviteljstvom Nove: Ljubljanske banke d.d. v nedeljo, 22. novembra 1998, organiziral 6. turnir v pospešenem šahu. V 9. krogih je med 34 šahisti prvo mesto že drugič zapored osvojil velemojster in slovenski olimpijce: Georg Mohr. Najbolje uvrščeni šahist ŠD Napredek Domžale je bil mojstrski kandidat Boris Skok, ki se je s 5 točkami uvrstil na zelo solidno 16. mesto. Končni vrstni red: 1. Georg Mohr (VM) 7,5, 2. Vojko Zorman (MK) 7, 3. Janez Barle (MM) 6,5, 4. Tomaž Navinšek (M), 5. Leon Mazi (FM), 6. Matjaž Justin (M), 7. Tomaž Mi-kac (FM) 6,... 16. Boris Skok (MK) 5,... 19. Janez Grčar (III. kat), 4,5,... 21. Vladimir Ivačič (M),.... 24. Alojz Cerar (I. kat.), 25. Janez Bizjak (IV. kat.) 4, itn. i Na 14. mednarodnem šahovskem turnirju Iskra AET Tolmin v pošpeše nem šahu je v soboto, 14. novembra 1998, med .38 šahisti presenetljivo zmagal lil)! mojster Ante Jurkovič (I lf) i al ing 2315). Za seboj je pustil kar tri velemojstre: Bogdana Laliča (2560), Jevgenija Svešnikova (2575) in Ognjena Cvitana (2525). Na odlično 11. mesto se je povzpel mojstrski kandidat Jože Skok iz Domžal. I )o-l>ro se je odrezal tudi drugi Domžal-čan Janez Bizjak. Končni vrstni red: 1. Ante Jurkovič (FM), 7,5, 2. Bogdan Lalič (VM), 3. Jevgenij Svešnikov (VM) 7, 4. Janez Barle (MM), 5. Leon Mazi (FM), 6,5, 6. Vladimir Hrešč (MM), 7. Vojko Srebrnič (MK) 6, 8. Bogdan Podlesnik (MM), 9. Ognjen Cvitan (VM),... 11. Jože Skok (MK) 5, 5,... 30. Janez Bizjak (IV. kat.) 3,5, itn. Stari trg ob Kolpi Na odprtem članskem šahovskem turnirju Šahovskega kluba Stari trg ob Kolpi v pospešenem šahu je 14. novembra 1998 med 14-imi šahisti po 7 krogih osvojil prvo mesto slovenski šahovski mojster Vladimir Ivačič, ŠD Napredek Domžale. Končni vrstni red: 1. Vladimir Ivačič (M), 6, 2. Stanko Podkoritnik (MK), 3 Uroš Kobe (I. kat) 5, 4. Darja Kapš (ž MK) 4,5, itn. Mladinski šah Društvo šahovskih mentorjev ljubljanske regije je 20. novembra 1998 v prostorih OŠ Poljane organiziralo 2. odprti šahovski turnir za osnovnošolce ljubljanske regije v šolskem letu 1998/99. Na njem je sodelovalo kar 79 mladih šahistk in šahistov, ki so se pomerili v 7. krogih švicarskega sistema (FIDE dirigirana varianta) v pospešenem šahu (2x15 min.). Povsem nepričakovane} se je na prvo mesto zavihtel manj znani brezkatege>rnik 14-letni Primož Pcčnik, OŠ Prežihov Voranc. Spet se je zelo dobro odrezal 11-letni Luka Lenič (4. mesto), ŠD Napredek Domžale. Končni vrstni red: 1. Primož Peč-nik 6,5, 2. Sebstjan Lož (III. kat.), .3. Miki Šešič 6, 4. Luka Lenič (II. kat.), 5. Istok Bilbija (IV. kat.) 6, 6. Anže Borišek (III. kat.),... 22. Rok Zabret (III. kat.), 28. Žiga Osolin (IV. kat.) 4, itn. Komenda Šahovski klub Komenda je v soboto, 5. decembra 1998, organiziral Miklavžev turnir v pospešenem šahu (2x15 min.). Pravice} de} nastopa so imeli igralci, rojeni leta 1983 in kasneje. Po 9. krogih je med tridesetimi udeleženci zmagal 10-letnl drugoka-tegornik Luka Lenič, ŠD Napredek Domžale. Prvi trije so prejeli spominske diplome in medalje, za praktične nagrade, ki so jih prejeli prav vsi udeleženci turirja, pa je poskrbel - Miklavž. Končni vrstni red: 1. Luka Lenič (II. kat.) 8, 2. Klemen Zabret (III. kat.) 7, 3. Jure Jerovšek (III. kat.) 6,5, 4. Aleš Zmrzlikar, 5. Primož Car (III. kat.), 6. Gašper Luka (IV. kat.), 7. Alenka Trpin (IV. kat.) 6, itn. i Za šahovske sladokusce V 4. krogu letošnji' 1. slovenske šahovske lige-zahod je za SD Napredek Domžale proti SD dr. Milan Vidmar Ljubljana na 6. deski lepo in pomembno zmago priigral mojstrski kandidat Franc Košir iz Ma-le Loke pri Domžalah. Najlepša je bila vsekakor njegova 10. jioleza Sf5! • Košir Franc (MK) : Starič Tadej (MK) 1. d4 Sf6 2. c4 g6, 3. Sc3 Lg7 4. e4 (16 5. f3 c6 6. Lg5 a6 7 Dd2 b5 8. Ld3 Sbd7 9. Sj;e,'l).i5 K). (HI 1,4 II. Sdle.5 12. d'. < :Sbd7 S3.h:gf.f:g6 14. Dg.5 S:b3 35. Tbl SdcS 36. Sf.5 Tf8 37. Thl 1:15 38. grfS Sdl 39. f:g0 Sf4+ 40. Kg 1 S:j;6 41. Le8 Sd4 42. L:gb h:g6 43. D:g6+ Dg7 44 I ):i;7+ K:g7 45. Kf2 b3 46. Ib1 Kf6 47. Kei Ke7 48. f4 S< 2+4'). Kd.3 e:f4 50. I:b( Se3 51. Tb7+ Kf6 52. Td7 Sg4 53. T:d6+ KgS 54. Kc2 Se5 55. Te6 1-0 Domžale -m DECEMBER O *1 GRUDEN t mengebdd ' PROTIVLOMNI IN PRTIPOŽARNI SISTEMI ' VIDEONADZORNI SISTEMI ' SISTEMI VSTOPNE KONTROLE ' REGISTRACIJA DELOVNEGA ČASA ' ELEKTRONSKI SISTEMI OBHODNE KONTROLE STE MORDA ŽE RAZMIŠUALI, DA BI SE UČINKOVITO ZAVAROVALI PRED VLOMOM, KRAJO ALI ROPOM? ČE STE, POTEM PREBERITE NAŠE SPOROČILO! VARNOST MENGEŠ, d.i, VAM Z ALARMNIM SISTEMOM UČINKOVITO ZAVARUJE VASE STANOVANJE, HISO, PREMOŽENJE, VIKEND IN POSLOVNE PROSTORE - VSE ZAUPNO IN PO KONKURENČNIH CENAH! V DECEMBRU SMO .VAM PRIPRAVILI ŠE POSEBNE UGODNOSTI -DECEMBRSKI PRAZNIČNI POPUST. ČE VAS ZANIMA, POKLIČITE TELEFONSKO ŠTEVILKO 727-122 ALI 737-324 IN DOGOVORILI SE BOMO - ZA NAS OBISK IN DOGOVOR O SODELOVANJU. ČE SE BOSTE ZA MONTAŽO ALI PRIKLOP NA NAŠ DEŽURNI CENTER ODLOČILI V LETU 1998, BOSTE IMELI DVA MESECA BREZPLAČNO 24-URNO INTERVENCIJO - NE GLEDE NA TO, KDAJ V LETU 1999 BOSTE ŽELELI MONTAŽO ALARMNEGA SISTEMA. varnost mongob,del. UPRAVA: Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje DEŽURNI CENTER: Slovenska 24, 1234 Mengeš VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 041-749-213 Radomlje V PRIČAKOVANJU FRAZNIKOV 5M0 ZA VA5 POPESTRILI PONUDBOI Trenutno na zalogi več kot 2000 različnih igrač po ugodnih cenah za vse starostne skupine na 150 m2 prodajne površine! Možnost plačila na več čekov ali s plačilnimi karticami KARANTA, EUROCARD! 13^1^.3:^1 & Pričakujemo vas med tednom od 9.00 do 19.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. I''""- 1 (( ■MM Vljudno vabljeni! vaš NIKI. Center za tuje jezike Otroci, dijaki in odrasli VJABUGMI VI TGČAJG MGPMGGA JGZIkA hA OS VlGNCUA PGRkA V] DOMŽALAH. PRUAVI€ SPRGJGNANO OD 4. JANUARJA 1999 NAPRGJ, OSGBNO ALI PO T€L€RDNU\ 061 711-187 DOPOLDNG IN 041 739-780 POPOLDNG. RODEX PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 2,5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT P-106 P-206 P-406 1. 330.000,00 SIT 1.546.000,00 SIT 2.946.000,00 SIT P-406 COUPE P-PARTNER ' BOXER 5.286.000,00 SIT 1.596.000,00 SrT(5%p.d.) 2.402.000,00 SIT(5%p.d.) VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE S%£Č9tO V02JH30 I/UBIU 1999. 34 DECEMBER GRUDEN Frizerski salon MU delovni čas: ^ od8-19ure ' Capude^ sobota uL Ma^ od 7.-13. ure 1230 bomžale ned, pon. ZAPRTO tel.&faks: 061/721 -459 VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO V LETU 1999 TRGOVINA Z AVTO D ELI SIMfiX FILTRI, OUA, ZAVORNE OBLOGE, SVEČKE, AKUMULATORJI, PNEVMATIKE, PLATIŠČA ZA VSA VOZILA. GUME: MICHELIN /nSCUKL1 145/80-13 CLASSIC T2 7.200 SIT 175/70-13 CLASSIC T2 9.550 SIT 155/70-13CIASSICT2 8.000SIT 185/60-14ENERGYXT2 13.980SIT 165/70-13 CLASSIC T2 9.780 SIT 195/50-15 PILOT SX X OTV 13.480 SIT PRODAJA IN MONTAŽA NA ENEM MESTU! DOMŽALE, Masljeva 11, tel./faks: 721-656, 722-691 1 REMAUI.T t*M VULKANIZERSTVO Lenček Dušan, s.p. Prevoje 33 1225 Lukovica tel./faks: 061/735-258 mobitel: 0609/634-519 VAM Z NOVIMI PNEVMATIKAMI ŽELI VARNO VOŽNIO, VESELE BOŽIČNE PRjAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999. V zadnjem letu tega tisočletja bodite modni, srečni in zadovoljni z urejeno pričesko. Veeele božične praznike In srečno novo leto 1999 vam želi Frizerski salon Perovo 26, Kamnik 061/813-971 3MBA inženiring PVC okna - vrata - senčila ZAMENJAVA STARIH OKEN -NOVOGRADNJA UGODNI KREDITI T+0% 061/168-28-13 mobitel: 0609/643-293 064/863-370 mobitel: 0609/621-085 angleščina nemščina \ f italijanščina f aclcent on Language doo 061 712 658 ACCENT - Šola za tuje jezike • Ljubljanska 36, Domžale => AVTOŠOLA =» VARNOSTNA SI A :ŽBA JUS-SECURITY d.o.o. Ljubljanska c. 102, DOMŽALE Delovni čas: od 8.-12. in 15.-18. ure Telefon: 719-890, 041/638-007 VeSSlS BOftČJVC 911 SMČNO NOVO MIO /999 NISSAN Praznični popusti Tel.: 16 27 100 Vrtanje za centralne napeljave, klime, vodovodne inštalacije ter zračnike, izrezi za okna in vrata REZANIE IN VRTANJE BETONA IANEZ VOLKAR, s.p. Tel.: 061/847-257 041/741-775 Laze v Tuhinju l/tetH- &6ufiru iz Ihana. Vsi njeni Niti zlxtgt>n} nisi rekel, niti roke nam podši, smrt te v/eb je i>tet.ino, v srcih naših ixjš ostal. ZAHVALA V enainpetdesetem letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni moZ, oči, sin, brat in stric Stane Burja iz Nožic, Pionirska 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga [»spremili na zadnji poti. toplo se zahvaljujemo podjetju Varnost in Invarsl Mengeš ter sodelavcem Svil.init Kamnik /a |x>moč. Hvala tudi pevcem Lire Kamnik in g. Župniku /a opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Nožice, december 1998 35. OBLETNICA SMRTI JOŽETA GOSTIČA Ansambel zagrebške Opere na Homcu V SPOMIN HEI - ifVM i1 '. /JBil Štirinajstega decembra mineva leto dni, odkar nas je zapustila dobra žena, mama, babica in prababica Ana Marinček iz Češenika Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni V soboto, 28. novembra, je bila v Operi Hrvaškega narodnoga gleda lišča v Zagrebu slovesnost ob 35. obletnici smrti slovenskega tenorista Jožeta Costiča in ob 20. obletnici smrti zagrebške sopranistke Marijane Radev. Ob tej priložnosti so v avli gledališča odprli razstavo; zvečer jo sledila slavnostna uprizoritev Verdijevega Trubadurja. Prireditve so se udeležili številni Gostičevi prijatelji in občudovalci. Spregovorili so: direktor HrvaŠkega narodnega gledališča, predstavnik hrvaškega ministrstva za kulturo in nekateri |>ev< i, ki so obujali spomine na skupne na- sli i|)c z loželom ( .osličem, lako kot pred desetletji so bili med navzoči nii tudi mnogi ,galerijašij ki so Gosti-(a spremljali od začetka kariere in niso zamudili nobene njegove pred- stave. Mnogi se spominjajo predstave Giordanovega Andrčja Cheniera ob 30 teti lici njegovega umetniškega delovanja leta 1959, ki ie bila pravi spektakel z vrsto pozdravnih nagovorov, kupi brzojavk in cvetja ter aplavzom, ki je še po spuščanju zavese trajal pol ure. V Zagrebu je prvič nastopil leta 19.32 kot lanko v Prodani nevesti, zadnjič leta 1963 kot Man-rico v Trubadurju; v Zagrebu je bil stalno angažiran Od leta 1937 do 1963. Poleg lega je bil od leta 19.S1 do smrti si,lino angažiran v Dunajski državni operi. Njegov repertoar je bil izredno širok in je segal od liričnih vlog do Verdijevega Olella in do VVa-gnerjevih herojskih likov. Nastopal je v vseh najpomembnejših evropskih Opernih hišah, od beneške La I eni _ ce in milanske Scale do Velike opere v Parizu, londonskega Covent Gardna in opere v Barceloni, povabljen pa je bil tudi v Metropolitanske opero in v Bayreuth. Slovesnosti ob 35. obletnici Gostičeve smrti se bodo nadaljevale v njegovi domači cerkvi na Homcu, kjer je bilo vsak božični večer pri bogoslužju mogoče slišati njegovo petje. V soboto, 19. decembra, bo ob 12. uri sveta maša, pri kateri bodo spomin nanj s svojim petjem počastili ansambel in operni solisti Hrvaškega narodnega gledališča. Vabljeni. MARKO MARINČIČ V SPOMIN 8. decembra 1998 je minilo leto dni od smrti Katarine Malenšek (Vahove mame iz Dragomlja) Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in se je spominjate v dobrem. , Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 14. oktobra je minilo leto dni, odkar ni v& med nami drage mame Anice Zalokar z Vira, Bukovčeva 4 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti se je iztekla Življenjska pot atu, staremu atu, pradedu, bratu in stricu Janezu Kocijančiču iz Studenca pri Krtini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Marketa Bistrica, Radomlje za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše ter denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. TomaŽu Mušiču za nesebično zdravniško |X)nxx' na domu, prav tako g. Župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete Žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Življenje tvoje je hib delo, trpljenje in lx>j, uZivaj\yri Bogu večni mir in pokoj. ZAHVALA V oseminosemdesetem letu starosti je tiho odšla od nas naša dobra in skrbna mama, babica, prababica, teta in tašča Kristina Učakar roj. Prašnikar, Pukelčeva mama iz Soteske pri Moravčah Najprej iskrena hvala sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našo mamo obiskovali med njeno boleznijo. Zdravnikom, ki so jo operirali in zdravili, medicinskim sestram in drugim. Gospodoma župnikoma iz Moravč in Brda za tolažbo in obiske na domu ter vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali. ()b boleči izgubi pa hvala vsem, ki ste počastili njen spomin, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali za cerkev in sv. mase in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvala g. župniku Primožiču za lepo opravljen |>ogrebni obred, ge. Minki za ganljive besede slovesa, vsem nosačem, praporščakom, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sestri Silvi in njeni družini za vsa odrekanja, skrb in dolgoletno nego naše nebogljene mame. Vsem drugim Šajčevim iz Sp. Kosez pa hvala za potrpljenje in razumevanje. Žalujoča hčerka Marija z družino ZAHVALA V petinšestdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil brat in stric Jože Učakar iz Zaboršla pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala kolektivu Univerzale za darovano cvetje ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, darove za svete mase ali v dober namen. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem! Vsi njegovi Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V 49. letu starosti nas je po kratki in kruti bolezni zapustil naš dragi sin, brat, stric in nečak Filip Prosenc Selo pri Moravčah 5 Ob njegovi smrti se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, prispevke za svete mase in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se ga. Andreji in zdravniku Marjanu Mušiču za obiske na domu, gospodu župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni oh>red. Hvala pevskemu zboru za zapete žalostinke, hvala g. Jožetu Klopčiču za poslovilen govor in gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar je nepričakovano odšel od nas dragi mož, oči in dedek Jože Kunaver Za njim sta ostali žalost in praznina, ki se ju ne da zapolniti. Vsem, ki se ga radi spominjate, prisrčna hvala. Njegovi: Slavka, Maja, Irma, Robert in Eva z družino V življenju le skrbi in r/e/u sta imela, sedaj od vsega trudi sta zaspala, odmB sta tja, kjer ni več bolečin, a na vaju večen bo ostal spomin. ZAHVALA Zapustila sta nas brat in sestra, stric in teta, svak in svakinja Ciril in Marija Jašovec Mlinarjeva iz Radomelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Jarcu za lepo opravljena obreda ter sveti maši, pevcem Stobljanskega okteta ter kranjskim pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi Domžalski godbi za dvakratno udeležbo na njuni zadnji poti. Hkrati pa se zahvaljujemo ge. Eriki Gorjup za cvetlične aranžmaje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njuni *!/■ DECEMBER JO GRUDEN /lamnik Domžale Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na mrzla tla, in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu starosti zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in teta Pavla Iglic roj. Orehek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, denarno pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem lečečim zdravnikom, patronažnim sestram, posebno sestri Irmi in Centru za socialno delo Domžale za izvajanje pomoči na domu, še posebno negovalki Mojci za njeno skrb in nego. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede, trobentaču za zaigrano Tišino in pevcem iz Lukovice za lepo zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Znesek v vrednosti darovanih sveč je družina poklonila Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Gospodu Marjanu Cenclju v slovo Slovo od g. Marjana Cenclja pomeni slovo od prijaznega moža, vselej pripravljenega na pogovor, še zlasti o območju, s katerega je prihajal. Odlikovala ga je namreč lastnost, ki danes ni prav pogosta. To je zvestoba do rodnega kraja, do ljudi v teh majhnih vaseh, za katere mu ni bilo nikoli žal časa in prizadevanj, če ni šlo prvič, je šlo drugič. Tudi ob zadnji seji Občinskega sveta naše občine, ko je malce negotovo, vendar s samo njemu prirojeno trmoglavostjo in trdno prepričanostjo, da pomaga gasilskemu društvu, katerega zvest član je bil, vložil amandma. Njegovi kolegi so ga radi podprli, saj so vedno, ko je šlo za dobro stvar, lahko računali tudi na njegov glas, njegov podpis. Za naše ljudi bo to, je velikokrat rekel, za naše ljudi, ki so dali toliko, da več ne morejo, je poudarjal in vedno menil, da občina mora dati prednost krajem, kot so: Brezovica, Žeje, Sv. Trojica in drugi. Nikoli, tudi če mu ni uspelo, in to ni bilo prav velikokrat, ni bil slabe volje. Vedno znova in znova je iskal rešitve za probleme, ki jih je poznal bolje od marsikoga od nas. Veliko drobnih problemov z različnih področij, predvsem pa s področja kmetijstva, pa tudi turizma, je bilo rešenih prav zaradi njegovih prizadevanj, saj je vsakomur rad priskočil na pomoč. Bil je pravi ljudski tribun, ki je rad prisluhnil vsem, zlasti pa malim ljudem. Ti ga bodo še posebej pogrešali, saj ni nikoli odrekel pomoči. Zelo ga bomo pogrešali njegovi sodelavci. Manjkalo nam bo njegovo iskreno prijateljstvo, ki ni poznalo strankarskih meja, v času nesporazumov nam je vlival prepričanje, da bo jutri za vse nas lepši dan. Ostaja pa njegova zvestoba rodnim krajem, številni rešeni problemi in naš ponos, da smo bili sodelavci in prijatelji človeka, brez katerega na tem delu naše občine ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Hvala ti, sodelavec in prijatelj, gospod Marjan Cencelj. Morda ti nismo tega povedali z besedami, vendar sem prepričana, da si vedel, da smo te spoštovali, cenili tvoje delo in iskreno prijateljstvo, ki v vseh nas ohranja lep spomin nate. CVETA ZALOKAR ORAŽEM, županja Občine Domžale Našega Marjana ni več Le kdo ni poznal Marjana Cenclja, vedno nasmejanega gozdarja, občinskega svetnika, svetnika KS Dob, gasilca, skratka, človeka, ki je svoje življenje preživel med ljudmi in zanje. Marjanova življenjska pot se je začela sredi leta 1942 v Lazah v številni delavsko kmečki družini. Že v rani mladosti je okusil vso težo življenja malega človeka. Takoj po končani osnovni šoli se je zaposlil v takratni gozdarski službi, kateri je ostal zvest do svoje prerane smrti. Po očetovi smrti je prevzel domačo kmetijo. To pa je bil čas, ko je imela država najbolj mačehovski odnos do hribovskih kmečkih ljudi, saj je želela razvijati samo industrijo in urbana mestna središča. Z ženo Marijo sta ustvarila družino ter postavila kmetiji novo hišo in gospodarsko poslopje, kamor so se njegovi bratje in sestra radi vračali v pomoč in na družinska praznovanja. Težke življenjske razmere in pa izredni čut za sočloveka ga je že v mladosti aktivno vključil v delo organov KS, območnega gasilskega društva in drugih ustanov. Zaradi svoje vestnosti, prepričanosti in vedrine smo mu vse bolj zaupali pri vodenju in od- ločanju gradnje vodovodov, cest, melioraciji zemljišč, komasaciji, javne razsvetljave..., skratka, povsod kjer se je gradilo, je bil Marjan med najzaslužnejšimi. Posebno bogato vsebino ima Marjanovo delo v našem društvu, kamor se je vključil leta 1976. Z njegovim prihodom je društvo postalo središče gibala pri razvoju področja pod Sv. Trojico. S svojimi izkušnjami, znanjem in ogranizacijskimi sposobnostmi je v društvo vnesel nove vizije razvoja. Neštetokrat je poudarjal, da smo tudi hribovci vredni boljšega življenja, da pa bomo to dosegli, se moramo združiti, poenotiti in pomagati drug drugemu v miru in nesreči. Z izboljševanjem življenjskih razmer in napredovanja življenjskega standarda je vse bolj izstopal star gasilski dom, ki ni več ustrezal potrebam prebivalcev. V društvu smo se leta 1987 dogovorili, da zgradimo nov dom in za predsednika imenovali Marjana Cenclja, ki je delo prevzel z vso resnostjo, kot vse doslej, saj sedaj ugotavljamo, da je bilo to njegovo življenjsko delo. Aktivno je sodeloval pri projektiranju, pridobivanju dovoljenj, finančnih sredstev, nabavi gradbenega materiala in prevozih le tega..., skratka, Marjanu je bil poznan vsak kotiček in vsaka dejavnost pri gradnji, saj je vedel, čemu je kaj namenjeno, kar je prišlekom tudi rad povedal in pokazal. Ko je bil dom toliko zgrajen, da je že dopuščal razne prireditve, je bil v mnogih primerih glavni organizator z željo da ustreže krajanom. Razvoj gasilstva ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage Mare Rugelj 1929-1998 se zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaliti se želimo še ravnatelju OŠ g. Marijanu Stoparju in nečakinji gdč. Marini Rugelj za poslovilne besede, mladim flavtistom in recitatorkama z OŠ Vencelj Perko ter g. Pavlu Juhantu za počastitev pokojničinega spomina in pogrebni obred. Mož Milan in hči Nika z družino. Domžale, Ljubljana, 4. decembra 1998 nam je narekoval zamenjavo dotrajanega gasilskega vozila. Ko smo se letos spomladi odločali o nabavi novega avtomobila, je dejal, da moramo kupiti avto, ki 1x3 služil vsaj 20 - let. A kaj ko za to nismo imeli dovolj denarja. To je dobro vedel kot društveni blagajnik. Na seji je predlagal, da moramo združiti svoja sredstva in zaprositi družbeno skupnost za pomoč. In res smo ob 40-letnici v avgustu uspeli pripeljati nov avto po njegovi zaslugi in pomoči družbene skupnosti, pa čeprav še brez opreme. Potem je Marjan že razmišljal kje dobiti sredstva za opremo. Vse je že pripravil za izpeljavo te naloge, toda žal mu je nenadoma smrt preprečila dokončanje te naloge. Vzela nam je človeka, ki je imel še mnogo načrtov, saj je na zadnji seji pripovedoval, kaj še storiti v domu, asfaltirati cesto Sv. Trojica - Konfin, Žeje - Dobovlje, dokončanje javne razsvetljave... Z Marjanovo smrtjo je družina i/ gubila skrbnega moža, očeta in gospodarja, društvo zvestega, delovnega in iznajdljivega člana, krajani pa človeka, ki je znal prisluhniti vsakomur kadarkoli, za kar ni nikdar zahteval ali pričakoval plačila ali zahvale. Težko sprejemamo dejstvo, da bomo morali odslej delali sami. Nastala je nepremostljiva vrzel, ki jo bomo s težavo premagali. Pogrešali bomo njegovo vedrino, napredne ideje in organizacijske sposobnosti ter delovno vnemo. Težko je najti ustrezne besede, ki bi izrazile vsaj delečk skromne zahvale, za vložen trud, opravljena dejanja in modre odločitve. Pa vendar, trudili se bomo, da ohranimo trdne vezi z ženo Marijo, hčero Mojco ter sinovoma Marjanom in lanezom, v društvu pa nadaljujemo delo, kot nam ga je začrtal Marjan. Gasilci PGD Žeje - Sv. Trojica G. Marjanu Cenclju v spomin Vsi te bomo iskreno pogrešali, saj nam boš manjkal na sejah Sveta Krajevne skupnosti Dob, katerega član si bil. Tvojo preudarno in odločno besedo bomo pogrešali na sejah različnih odborov, pogrešali pa bomo tudi tvojo družabnost, tvoja številna povabila, da se ne le na sestankih, temveč tudi v sproščenih pogovorih dogovorimo o delu. Delo je bil stalen spremljevalec na tvoji življenjski poti, ki si jo v veliki meri namenil prizadevanjem za razvoj krajev, kjer si živel, pa tudi za razvoj cele Krajevne skupnosti Dob. Vedno smo ti zaupali, da prav ti najbolje veš, kaj krajani potrebujejo. Prav tako pa so ti zaupali krajani, saj so vedeli, da njihove probleme vedno in povsod postavljaš na prvo mesto in si prizadevaš, da bi jih rešil. Zate ni bilo besed ne morem, ni mogoče, se ne da. Vedno si, skupaj z nami, znal poiskati rešitve. Cenili smo tvojo ljubezen do rodnih krajev, na katere nisi nikoli pozabil, tvojo poštenost in vztrajnost, tvojo pripravljenost, da sam tudi z delom in denarjem prispevaš k razvoju naše krajevne skupnosti. Lahko rečem, da ti nikoli ni bilo žal časa za ljudi in da smo vedeli, da boš zaupane naloge vedno pravočasno in dobro opravil. Žal bomo morali zaradi tvoje prezgodnje smrti odslej delati sami, ob tem pa se bo v naš spomin vedno vračal tvoj lik, spoštovani sodelavec in prijatelj Marjan. Na tvoje predano delo nas bodo spominjale ceste in vodovodi, dom krajanov v Žejah, pa tudi številni drugi uspehi, v katere si vgradil svoje delo. Spominjali se bomo tvojega prizadevnega in vztrajnega dela, ki ga bomo še kako pogrešali. Spominjali pa se bomo tudi dobrega tovariša, kakor si nas sam rad imenoval, ki je za vsakogar vedno in povsod našel čas in dobro besedo. Pogrešali te bomo, dragi prijatelj Marjan, in vedi, brez tebe v naši krajevni skupnosti nebo nikoli več tako, kot je bilo s tabo. PAVLE CERAR, predsednik Sveta KS Dob A DAN II: SILNI MORAL 1'RITI, I(X'IIVI DAN,O}DANSOLZAN, KO LRIHA UHO SI K Kili, A VSE SOLZE, VES IOK ZAMAN. S. Gregorčič V SPOMIN Rezka Kepic (1920-1998) 25. novembra 1998 smo se na šentpavelskem pokopališču dostojno poslovili od pokojne Rezke Kepic iz Dragomlja 22, po domače Ivčkove mame. V rosni mladosti je izgubila svojo mamo, kar je na poseben način zaznamovalo njeno življenje. Ker je oče odšel v tujino s trebuhom za kruhom, je njena mama »izposlovala«, da je eno leto prej »končala« šolo in odšla na delo v opekarno. Tam je mlado dekle opravljalo zelo težko delo in s tem pomagalo preživljati družino. Z možem Ivanom sta v Dragomlju z veliko odrekanji zgradila hišo. Rodila je dva sinova - Ivana (Ivčka) in Marjana. Bila je izredno skrbna, varčna in stroga. Njena velika ljubezen je bilo petje, zlasti cerkvenih in drugih pesmi. Rada je molila, zato ji še posebej želimo, da ji Bog čimprej odpre rajska vrata. Šentjakobski župnik Toni Burja in malološki gospod dr. Bogdan Dolenc sta se z izbranimi besedami poslovila od nje, Kranjski oktet pa je z najubranejšim petjem počastil njen spomin. M. B., S. D. V SPOMIN Devetindvajsetega novembra sta minili dve leti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, atek in stari ata Lojze Logar Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob grobu. Vsi njegovi V dvainosemdesetem letu starosti se je iztekla življenjska pot naše drage žene, mame in stare mame Katarine Slapar -Maruške rojene Kotnik iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku Lojzetu Golobu za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Tomaž, sinova Branivoj in Tomaž z ženo Marjanco, vnuki Petra, Andreja in Tomaž ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega Marjana Udovča iz Krašnje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem Mode Ljubljana za vso pomoč, podarjeno cvetje, sveče in druge darove ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala Cirilu in Ani Podmiljšak, govorniku za lep poslovilni govor, Moškemu pevskemu zboru iz Lukovice, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in gospodu Igorju Zajcu za lepo zaigrano Tišino. Vsi njegovi Ni bil še božič, ko zadnjikrat si zaigral nam: »Sveta noč«. Kmalu zatem si odšel od nas za vedno proč; čeprav nekoč otrok si rekel; »Veš, jaz pa ne bom nikoli umrl...« S/mmin nate živi. V SPOMIN 11. decembra je minilo pet žalostnih let, odkar si odšel v večnost, naš dragi mož, oči, sin in brat Marko Cerar z Vira Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Še vedno ne moremo dojeti, da si /a vedno odšel! Tako prazen in tih je zdaj naš dom... Ata, pogrešali te lx>mo, pa ne samo mi, pogrešal te bo naš cbm, pogrešale te bodo rože, gozd, vsak kamen in vsaka steza, ki vodi do našega ck>ma... Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata in dedka Franceta Klopčiča po domače Jurkovega ata iz Moravč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, in ga pospremili na njegovi zadnji poti! Posebno se zahvaljujemo gospodom župnikom za lepo opravljen obred! Hvala moravskim godbenikom, katerih skladbe je imel naš ata tako rad! Hvala moravskim gasilcem in ZZB za lepe poslovilne besede in prav tako hvala tudi moravškemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi ter lovskemu društvu Moravče za spremstvo na njegovi zadnji poti! Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili! Vsi njegovi Domžale IN MEMORIAM Stane Stražar 1929-1998 nadaljevanje s 7. strani Stražarju je poklicno delo pri Elektro Ljubljana omogočilo, da je na drobno in v živo spoznal območje in ljudi tedanje občine Domžale, to je od Trojan in Moravškega do Trzina ter od Pšate do Topol, Šmarce in Volčjega Potoka. Slednja kraja z delom Duplice, ki so v nekaterih poglavjih naših knjig tudi opisani, pa so že del kamniške občine. V svojih knjigah krajevne zgodovine je objavljal tudi veliko ljudskih pričevanj -tocej besede živih ljudi. Prav ta pripovedovanja in posamezni viri so najbolj prepričljiv dokaz prave zgodovine. Stane je bil rojen za ljudskega zgodovinarja, pri zahtevnejših nalogah pa so mu pomagali številni strokovnjaki. V svet zgodovine ga je zapeljala Podlogarjeva knjižica Škocjanske drobtinice. Že leta 1960 je Stražar napisal brošuro 80 let gasilstva v Domžalah. V 70. letih je izšla njegova prva Kronika Doba, v letu 1974 pa ihanska knjiga Svet pod Taborom. Z 800 strani kronike je leta 1980 obogatil Moravsko dolino. Naslednje štiri knjige, Črni graben (1985), Ob bregovih Bistrice (1988), Mengeš in Trzin skozi čas (1993) ter Župnija Dob skozi stoletja (1996), pa so že imele po 15 zaklju- čenih poglavij, le mengeško-trzinski kroniki je bilo dodano 16. oziroma 13. poglavje Boj za samostojno Slovenijo. Te štiri knjige, ki vsebujejo, razporejeno po poglavjih, od sedem do devet tisoč zgodovinskih podatkov ter po 700 do 800 različnih slik, bodo še za naslednje rodove bogat vir zgodovinskih informacij. Svojevrstna knjiga, ena zelo redkih v Sloveniji, je zgodovina prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev v nekdanji občini Domžale, z naslovom Na pomoč. Več zadnjih let je izredno delavno, navdušeno in predano slovenskemu kulturnemu svetu zbiral gradivo in pisal še kroniko in zgodovino na Domžalskem - žal pa je to ostalo le v nedokončanem rokopisu. Slovenski zgodovinarji so Staneta Stražarja sprejeli v svoje društvo, z drugimi strokovnjaki pa so ga poimenovali kar za sodobnega domžalskega Valvasorja. Naš Stane pa ni bil samo knjižni molj, ki je noč in dan ZAHVALA V sedem insedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric Anton Požar z Vrhpolja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem drugim za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Farkašu iz ZD Domžale. Iskrena hvala gasilcem PGD Vrhpolje in drugim gasilskim društvom za prapore in spremstvo na zadnji poti ter gospodu župniku Vinku Čampi za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, pevcem z Vrhpolja in Moravč, govornikoma za lepe besede slovesa. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Po hudi bolezni nas je v 57 letu zapustila draga žena, hčerka, sestra in teta Jožefa Brdajs roj. Robnik iz Brezij Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste ji ob njeni hudi bolezni stali ob strani, predvsem osebju Onkološkega inštituta, dr. Zakotniku, dr. I ožarjevi in patronažni sestri Dragici. Zahvala tudi gospodu župniku Pečniku za opravljen cerkveni pogrebni obred, trobentaču za zaigrano Tišino in g. Vrbančiču za opravljene pogrebne storitve. Vsi njeni tičal med kupi arhivskih virov in izpiskov, med obilico zgodovinskih knjig ter vsakovrstnih prefotografiranih dokumentov iz številnih muzejev, arhivov, knjižnic in različnih institucij, med kopijami neštetih urbarjev, nazadnje pa še med »kupi« zapisov s srečanj in pogovorov s številnimi krajani, da je tako ustvarjal knjige. Ogromno dela za vsako Kroniko je imel tudi z zbiranjem slikovnega gradiva. Polegi tega je trideset let sodeloval z Glasbeno-naro-dopisnim inštitutom, ki mu je pomagal pri zbiranju pe-semskega gradiva; to je prav na našem območju izredno pisano in bogato. V prosvetni dejavnosti je začel z režijo ljudskih iger že v letu 1949. S tedanjim Gledališčem pod kozolcem je postavil duhovni »temeljni kamen« za današnje, širom po Sloveniji znano, Poletno gledališče na Studencu. Na Krumpreku se je zvrstilo več kot trideset kulturnozgodovinskih prireditev Adam Ravbar, ki jih je številnim gledalcem ustvaril in predstavil Stane Stražar s svojimi sodelavci. Bil je tudi uspešen dolgoletni predsednik Društva za raziskavo jam Simon Robič Domžale. Na njegovo pobudo je bil zgrajen in večkrat povečan Jamarski dom na Gorjuši. Karkoli se je že tu delalo - Stane je bil zraven z dušo in telesom. S pridnimi jamarji je dolga leta raziskoval okoliške jame - obiskovalcem pa je bil noč in dan pripravljen pokazati in opisati bližnjo Železno jamo. Njegova zbirateljska žilica je največ pripomogla, da imamo v Domu zanimiv speleološki in slamnikarski muzej. Pet let je bil urednik občinskega glasila Slamnik. V tem času je izdal turistično-zgo-dovinsko knjigo Oj ta slamnik, v kateri je objavljenih 150 najstarejših razglednic z našega območja. Pri kulturnem društvu Miran Jarc je izšla knjiga Poslednji let, v njej je Stražar zbral pričevanja preživelih ameriških pilotov s sestreljenega bombnika med drugo svetovno vojno. Med domačini njegovega rojstnega Škocjana in okolice je priljubljena Stanetova knjiga Ljudje ob Rači. Napisal pa je tudi dramo iz vojnega časa Bratova kri. Njegovo izredno naporno delo je bila postavitev spomenika vsem žrtvam druge svetovne vojne in revolucije na območju dobske župnije. Pisatelj Ivan Sivec: je v njegovi mengeški knjigi zapisal: »V Stražarjevih stoterih listih je zdaj za zmeraj ujeto mengeško srce. Veliko, živahno, trdoživo, večno. Nič več ga ne morejo zastreti oblaki enega pogleda, nič več ga ne morejo odnesti viharji časa, nič več ga ne morejo streti kolesa zgodovine. Če ne bi bilo Staneta Stražarja, sodobnega Valvasorja, polihistorja, poznavalca vseh področij naše zgodovine, ta knjiga ne bi nikdar nastala. Kdo ve, mu bomo znali sploh kdaj reči hvala, v svojem imenu in v imenu svojih vnukov?« DECEMBER GRUDEN 37 Veliki slovenski pesnik Anton Aškerc je v Čaši nesmrtnosti napisal tudi za Staneta (odlomki): Čaša tvoja je - življenje tvoje! Sam napolni z večnosti jo lekom! Vlivaj vanjo vsak dan dobra dela, dela slavna za rojake svoje, za rojake in za domovino. Prej ne nehaj vlivati v posodo, dokler polna ti ne bo do roba, dokler polna čisto ni do - groba!... Truplo tvoje pač strohni v gomili, ali čaša tvojih del ostane! Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s p/7/em njenim bode se napajal -v delih svojih živel sam boš večno!.. FRANCE CERAR V naših trt ih ti naprej živiš. Zalo pol nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Jam lučka ljulx*/ni vedno nori in tvoj fiunteh med nami živi. V SPOMIN 14. novembra je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena in mati Marija Hrovat iz Doba Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Mož Vid z otrokoma V SPOMIN Gospodu Stanetu Stražarju Ko je nepričakovano in nenadoma odjeknila novica, da je umrl gospod Stane Stražar, se je pred očmi njegovih sodelavcev, prijateljev zvrstila pisana paleta dejavnosti, knjig, prireditev, in časopisnih strani, katerih ne bi bilo, če ne bi bilo gospoda Staneta Stražarja. Dolgo časa smo skupaj z njim in z njegovimi najbližjimi upali, da tega dokončnega slovesa še ne bo kmalu, da zla usoda, ki svojih žrtev ne izbira, ne bo še kmalu posegla po človeku, ki je imel še toliko načrtov, v čigar mislih je bilo Se toliko besed, fotografij, iskrivih stavkov in prireditev, imen občanov, vasi in mest, ki zaradi njegove smrti nikoli ne bodo zagledale belega dne. Gospod Stane Stražar je pravi Valvasor nase občine, saj je napisal obsežen ciklus del, ki odkrivajo preteklost in sedanjost ljudi in krajev domžalske občine, smo zapisali pred leti v obrazložitev, ki mu je prinesla zlato plaketo občine Domžale. In še: je tudi desetletja neutrudni družbeni delavec, ki na različnih področjih dela in ustvarjanja pomembno prispeva k razvoju naše občine, zelo pomemben pa je tudi njegov prispevek ne le domžalskemu, temveč tudi slovenskemu jamarstvu. Njegovo zanimanje za ljudsko izročilo se je oblikovalo že zelo zgodaj. Iz njegovih prvih obdobij je igra Bratova kri, že v letu 1960 pa je napisal brošuro 80 let gasilstva v Domžalah. Ob 750-letnici Doba je v letu 1970 izdal Kroniko Doba, ki je postala pojem ne le zgodovinske, temveč tudi kronike sedanjega življenja posameznega območja, ki je zanimiva za vse: domačine, pa tudi tiste, ki posamezni kraj le obiščejo. Sledile so: Svet pod Taborom, Moravska dolina, kronika gasilstva Na pomoč, nato Črni graben, Ob bregovih Bistrice, Mengeš in Trzin skozi čas ter njegova zadnja, kroni ka, Župnija Dob skozi stoletja. Upali smo, da to ne bo njegova zadnja kronika, saj je kljub bolezni ali pa prav zaradi slutnje bližajoče se smrti, Se bolj pospešeno zbiral gradivo za knjigo, v kateri bi našli svoje korenine številni Domžalčani. Žal te knjige avtor ne bo nikoli podpisal, naša naloga pa je, da v okviru možnosti zbrano bogato gradivo o zgo- dovini in sedanjosti našega mesta in bližnje okolice koristno uporabimo za bodoče rodove. Neizbrisna je tudi njegova sled na področju organiziranja različnih prireditev, od katerih naj omenim kj tradicionalno prireditev Adam Ravbar, ki je prav pod njegovim vodstvom skozi desetletja kvalitetno ra sla in postala osrednja občinska prireditev ob državnem prazniku. Veliko truda je vlagal v Jamarsko društvo Simon Robič Domžale, ki je eno najuspešnejših ne le v občini, temveč tudi v državi, saj se s svojim pestrim delom ne omejuje le na jamarstvo, temveč pomembno prispeva k ohranjanju zgodovinskega izročila in dediščine sedanjim in prihodnjim rodovom. Njegova prizadevanja so vtkana v urejene podzemeljske jame, v lep jamarski dom, sled njegovih prizadevanj najdemo v številnih zbirkah, predvsem pa kaže njegovo veliko ljubezen do ljudskega izročila in kulturne dediščine slamnikarska zbirka, ki je brez g. Staneta Stražarja nikoli ne bi imeli. Pomembno je tudi njegovo več-desetletno delo na področju kulturne dejavnosti ter njegovo publicistično delo v okviru občinskega glasila, kjer je nekaj let opravljal tudi funkcijo glavnega in odgovornega urednika. Pa Se na nekaj ne smemo pozabiti. Gospod Stane Stražar je pred desetletji postavljal temelje tedanjega Gledališča pod kozolcem, ki je tudi ob njegovi pomoči postalo danes v vsej Sloveniji znano poletno gledališče na Studencu. Njegovi prijatelji iz Kulturnega druStva Miran Jarc bodo morali svoj zlati jubilej v prinejdnjem letu žal praznovati brez neutrudnega člana in režiserja, pozabili ga ne bodo nikoli. Prejemnik zlate plakete Občine Domžale, avtor Številnih knjig in kronist, kulturni in društveni delavec Stane Stražar odhaja in hudo nam je, ker se poslavlja dovek, ki bi nam in bodočim rodrjvom želel oF>-raniti Se veliko imen, veliko drobnih dogodkov in doživljajev, ki so oblikovali zgodovino občine, katere pomemben in nepozaben del ostaja. Ostaja pa spomin na prizadevnega vsestranskega javnega, družbenega in kulturnega ter društvenega delavca, ki je dal vsem nam ne samo tisto, kar je moral, temveč vse tisto, kar je mogel. In ostajajo tisoče strani, ki bodo porurnenele, se morda tudi obrabile, nikoli pa ostale brez vsebine, ki jim jo je desetletja pisal g. Stane Stražar. Hvala Vam, g. Stane Stražar, za vse opravljeno delo, saj vas uvršča med najpomembnejše može novejše zgodovine naše občine! CVETA ZA LOKA R ORAŽEM, županja Občine Domžale ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ati, stari ata in stric Peter Cerar st. iz Studenca Od njega smo se poslovili 24. novembra 1998. Vsem se za izraze sožalja in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lep pogrebni obred, gasilcem PGD Studenec za poslovilne besede, drugim gasilskim društvom in praporščakom ter pevcem iz Kranja za zapete poslovilne pesmi. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti ljubega moža in strica Franca Langa iz Žič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem Kartona Količevo in vsakemu posebej, ki ste se poklonili v njegov spomin, ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku, moškemu zboru in praporščakom. Vsi njegovi 38 DECEMBER GRUDEN /hmnik Domžale Vsem varčevalcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje z zeljo, da bi uspešno sodelovali tudi v letu, ki prihaja. Vesele Božične praznike ter veliko zdravja, sreče in uspehov v letu 1999 Vam želi banka domžale VSEM SVOJIM STRANKAM ŽELIMO VESELE 30ŽICNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999 Pooblaščeni prodajalec in serviser • vozil OPEL avtotehna - KOSEC d.O.O., Kamniška 19, Domžale, Salon: tel.: 061/716-092, Servis: tel.: 061/715-333 OPEL^ [iimiimtiijiiiim TONE KOMATAR, Vir, Koliška cesta 1, telefon 711-623 Delovni čas: od 9. do 12. in od 14. do 19, sobota od 8. do 12. ure, ponedeljek zaprto SLO - 1230 DOMŽALE, Siamnikarska 4 KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA >4 061/713-015 041/638-070 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OLJE EL - ekstra lahko kurilno olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo z listino o kakovosti blaga. HITRA DOBAVA CONI PLAČILNI POGOJI (popust za takojšnje plačilo!) ... in zeblo vas ne bo ... &iečet& nova teto- ?W9 PRALNICA CISTO o * VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999 IN VAM SPOROČAMO DA SMO SE S 1. DECEMBROM 1998 PRESELILI NA NOVO LOKACIJO: NAŠ NOVI NASLOV JE PRALNICA ČISTO LJUBLJANSKA 106 (nova stavba nasproti gostilne Keber) TEL.: 714-011, 813-994 1230 DOMŽALE V NAŠI PRALNICI PEREMO: **}JfK<4* - VSE VRSTE PERILA 3W£ - VSE VRSTE ODEJ (tudi merino) r " - VSE VRSTE ZAVES, TUDI LAMELNE (z demontažo in montažo) - VSE VRSTE GOSTINSKEGA PERILA (prti, nadprti) NAJ SE VAŠ DOM, ALI POSLOVNI PROSTOR, ZAŠIJE V ČISTOČI SKUPAJ S PRALNICO ČISTO! Vse lastnike malih živali obveščamo, da s 1.1.1999 delujemo s spremenjenim nazivom in spremenjenim delovnim časom. Vsem lastnikom malih živali želimo srečno novo leto. VETERINARSKA AMBULANTA REX Ambulanta za male živali Slomškova 30, Domžale, Rodica, tel.: 714-247 RODICA^ /Yg) Odprto: od ponedeljka do petka od 11. do I'), ure, ob sobotah od'), do 12. ure Za vaš obisk se priporočamo. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C. 061/720-020 TRGOVINA 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 e-mail: Iv&sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: stšsam.si Franšlzing: Siporex-SAM SAK, d.o.o., KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071 <0 OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več ,f NUDIMO VAM vse vrste gradbenih materialov: opečne izdelke, kritine, sehiedel dimnike, železo in armaturne mreže, stavbno pohištvo, parket, hidro in termo izolacije, zidarsko orodje in drugo potrebno za GRADNJO IN OBNOVO. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. HVALA ZA ZAUPANJE. Domžale Ljubljanska 91, 1230 Domžale tel./faks: 061 721-057, GSM: 041 741-752 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSE LEPO V LETU 1999 knjigovodske storitve SiCvo 9{gvakis.p. Ljubljanska 84, 1230 Domisle tel,/li*S"06l/714-640, GSM: 041/752-252 NOVA TRGOVINA V DOMŽALAH: Bistrica ob Bistrici... Že kar nekaj let - menda jih mineva šest, je preteklo, odkar sta Simona in Zoran Ocepek v Domžalah na Rojski cesti 20 a o dprla lastno samopostrežno trgovino z mešanim blagom. Bila je med prvimi zasebnimi trgovinami, vsekakor pa prva v tem koncu Domžal, kjer v bližini teče reka Bistrica. Po njej sta Simona in Zoran Ocepek povzela tudi ime. V tej trgovini so se že v prejšnjih, skromnejših razmerah oskrbo- zelo povečano in tudi z izbiro blaga obogateno trgovino, ki po novem deluje na več kot 100 kvadratnih metrih površine. S prejšnjih 45 kvadratnih metrov je to za več kot še enkrat povečana površina, ki kupcem omogoča tako imenovani oskrbovalni servis z vsem, kar družina doma vsakodnevne) potrebuje. Kaj vse boste lahko kupili v novi trgovini? Ocepkovi so vam v novi trgovini Bistrica ponudili vse vali ne le kupci iz tega, vzho-dnejšega dela Domžal, zaradi dobre izbire, cen in pravšnje trgovske prijaznosti so prihajali tudi ljudje od drugod; celo iz precej oddaljenih krajev so prihajali v to trgovino po nakupih. V minulem tednu sta Zoran in Simona odprla v istem objektu Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV in video aparatov na domu • daljince za vse tipe tv aparatov • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. • NOVOLETNA AKCIJA: * montaža sat in klasičnih anten. Telefon: 061/727-042 041/637-971 VES1L ( >Ui< ili • 711 229 in želene programe vam brezplačno pošljemo po pošti. MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! O VAŠI PRIHODNOSTI RAZMIŠLJAMO SKUPAJ Z VAMI! VZAJEMNI SKLADI astk vpisno mesto izpostava 060 Ljubljanska 90,1230 Domžale Tel.: 061 714 838, GSM: 041 / 757 806 E-mail: venet@mrak.si AHAČIČ Dornžale SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje • popolna IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje • malih gospodinjskih aparatov Gorenje, Siemens, Bosch, Tefal • barvnih TV Gorenje, glasbenih stolpov • kuhinjskih nap, pomivalnih korit • itd. perila Gorenje ~ 4Z725 STT pralni stroj Simple & Logical - 112.995 STT barvni TV gorenje, 51 TTX ~ 39.160 STT barvni TV gorenje, 55 TTX ~ 42.680 STT barvni TV gorenje, 63 ST TTX - 73.938 STT * VESEL* BOŽIČ IN $ SREČNO V LETU 1999 6fc jfe Sfe Možnost nakupa na več Odprto od a do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. pRAV. NASLOV ZA NAKUP APARA gorenje _ MIZARSKE STORITVE POHIŠTVO, KUHINJE IN OMARE RAZLIČNIH OBLIK IN VELIKOSTI DOSTAVA IN MONTAŽA Avbelj Milan. s.p. Stegne 1, Moravče S£ PRIPOROČAM! TEL.: 061/731-476 GSM: 041/641 446 Srečno 1999! dragi prijatelji! iTImVw.i