aktualno 5 Analysis of public financing of sports in the Republic of Slovenia in terms of main sources of financing Abstract Because sport is a mixed (public and private) good it makes sense to be financed also with public funds. Most public funding of sport in Slovenia is associated with the local communities, followed by state and EU funds, while a smaller share is contributed by the Foundation for Sport. Public funds for sports over the last 15 years have increased much in nominal terms. However, if we remove the effect of inflation and adapt the numbers to a constant level of GDP , the increase of public funds for sports is much smaller. Virtually all types of public funding for sport is closely related to the economic situation in the country which means that the funds for sports increase/decrease when the GDP and the state and local budgets increase/decrease. Keywords: sport, finance, public sources, Slovenia. Tomaž Čater, Vinko Zovko Analiza javnega financiranja športa v Republiki Sloveniji z vidika glavnih virov financiranja Izvleček Ker je šport mešana (javna in zasebna) dobrina, je seveda smiselno, da se ga fi- nancira tudi z javnimi viri. Največ javnega financiranja športa v Sloveniji odpade na lokalne skupnosti, sledijo sredstva drža- ve in EU, manjši delež pa prispeva še Fun- dacija za šport. Javna sredstva za šport so se nominalno v zadnjih 15 letih zelo povišala, če pa iz tega nominalnega po- večanja odstranimo vpliv inflacije in nato javna sredstva za šport preračunamo še na neko stalno raven BDP , pa je to pove- čanje precej manjše. Praktično vse vrste javnih sredstev za šport so tudi tesno po- vezane z gospodarsko situacijo v državi, kar pomeni, da se sredstva za šport po- večujejo/zmanjšujejo hkrati s povečeva- njem/zmanjševanjem BDP ter državnega in lokalnih proračunov. Ključne besede: šport, finance, javni viri, Slovenija. Foto: Arhiv Vinko Zovko 6 Uvod „ Podobno kot na številnih drugih podro- čjih je tudi na področju športa eno glavnih vprašanj njegovo financiranje. To še po- sebej velja v obdobjih suhih krav oziroma zaostrenih narodnogospodarskih razmer, ko se javna sredstva na vseh področjih obi- čajno začnejo krčiti. Toda, koliko se zares spreminjajo sredstva, namenjena športu, in kakšen, če sploh, vpliv ima na to gospo- darska situacija v državi? Ker jasnih izrazito dolgoročnih študij na tem področju v Slo- veniji nismo zasledili, je namen tega član- ka prispevati k bazi znanja o spreminjanju (zmanjševanju oziroma povečevanju) jav- nih sredstev za šport v zadnjih 15 letih, torej tudi v obdobju, ko je šlo slovensko gospo- darstvo skozi recesijo. Naš cilj je analizirati glavne javne vire financiranja športa v Slo- veniji v obdobju 2001–2015 in njihovo spre- minjanje primerjati z osnovnimi kazalniki narodnogospodarskih aktivnosti. Ugotoviti in primerjati želimo tudi trend gibanja po- sameznih vrst javnih sredstev za šport, na koncu pa podati tudi nekaj predlogov za fi- nanciranje slovenskega športa v prihodnjih letih. Prispevek temelji izključno na upo- rabi sekundarnih podatkov, ki so dostopni v različnih javnih bazah, z metodološkega vidika pa predvsem na uporabi metod komparacije, analize in sinteze. Prispevek je v nadaljevanju strukturiran v tri glavne točke: v drugi točki najprej predstavljamo dosedanja teoretična in empirična spozna- nja na proučevanem področju, ki izhajajo iz dosedanje strokovne in znanstvene lite- rature, v tretji točki analiziramo nominalne in realne spremembe posameznih vrst jav- nih sredstev za šport, nato pa v četrti točki te spremembe primerjamo še z gibanjem bruto domačega proizvoda (BDP) ter pro- računov države in lokalnih skupnosti. Teoretično ozadje in „ dosedanje empirične ugotovitve s področja javnega financiranja športa v Sloveniji Izvajalci športa financirajo svojo dejavnost na različne načine oziroma iz različnih virov. Med najpogostejše razdelitve virov financi- ranja športa sodi Šugmanova idr. (2002) klasifikacija, ki deli vire na javne in zasebne. Praktično edina resna mednarodna študija, ki je dokaj celovito analizirala in primerja- la financiranje športa med posameznimi evropskimi državami, je stara že več kot 20 let (Andreff idr., 1994), od takrat naprej pa se morajo raziskovalci na tem področju več ali manj zanašati le na študije po posa- meznih državah. Ugotovitve nekaterih slo- venskih študij o financiranju športa kažejo, da predstavljajo pri nas zasebni viri veliko večino (kar dobrih 85 %) celotnega finan- ciranja športa (Bednarik idr., 2010; Jurak idr., 2014). Med njimi so daleč na prvem mestu izdatki prebivalstva, ki predstavljajo več kot tri četrtine vseh zasebnih virov, medtem ko izdatki podjetij predstavljajo manj kot četr- tino vseh zasebnih virov (Jurak idr., 2010). S tega vidika je torej jasno, da je slovenski model financiranja športa nadvse podo- ben modelom, ki so značilni za področje Evropske Unije (Bednarik idr., 1998). Ker v tem prispevku zasebnih virov ne ana- liziramo, v nadaljevanju nekoliko podrob- neje predstavljamo le posamezne vrste javnih virov. Javna sredstva za financiranje športa delimo na (Šugman idr., 2002): državna sredstva, ki se vsako leto dolo- • čijo v državnem proračunu, pri čemer ta sredstva zaradi nedostopnosti ločenih podatkov obravnavamo skupaj s sredstvi EU za šport; sredstva lokalnih skupnosti (občin), ki se • vsako leto določijo v občinskih proraču- nih; sredstva Fundacije za šport, ki jih ta pri- • dobi od iger na srečo. Vloga javnih virov pri financiranju športa je povezana s koristmi športa za družbo kot celoto (zlasti pozitivni učinki na zdravje in posledično na zdravstveno blagajno, večja produktivnost, socialna vključenost, naro- dna pripadnost prebivalstva itd.), v modelu trga športnih storitev (Bednarik idr., 2010; Jurak idr., 2010) pa igrajo javne finance zla- sti vlogo spodbujevalca povpraševanja po storitvah športnega trga. To svojo vlogo država izvaja zlasti s pomočjo nacionalne- ga programa športa (Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji, 2000; Reso- lucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023, 2014), katerega namen je soustvariti pogo- je za razvoj športa kot pomembnega de- javnika razvoja posameznika in družbe ter prispevati k zmanjševanju neenakosti na področju dostopnosti do športne vadbe. Kljub socialistični preteklosti, ko je bil šport v Sloveniji večinoma financiran iz javnih virov, zlasti lokalnih skupnosti in velikih dr- žavnih podjetij (Bednarik idr., 1998), je delež javnih virov v vseh virih financiranja športa pri nas v zadnjih letih zelo nizek, celo manj- ši od 15 %. Čeprav je ta delež celo nekoliko nižji kot v sosednjih in v razvitih zahodno- evropskih državah (Sever idr., 2000; Bedna- rik idr., 2001), pa je slovenska posebnost ta, da je zaradi majhnega trga (in posledično precejšnjega izpada sponzorskih sredstev in sredstev od TV pravic v primerjavi z ve- čjimi evropskimi državami) od javnih financ še vedno zelo odvisen tudi vrhunski šport (Bednarik idr., 2010; Jurak idr., 2014). Raziskovalci, ki se ukvarjajo s proučevanjem financiranja športa, ugotavljajo, da postaja šport vse pomembnejša gospodarska pa- noga (Jurak idr., 2010), ki se tudi vse bolj globalizira (Andreff, 2008). Posledično je logično pričakovati, da šport ne more biti neodvisen od gospodarskih in širših druž- benih razmer oziroma da se bodo naro- dnogospodarske razmere odražale tudi pri financiranju športa (Čater, 2009). Ekonomski razlog za takšno razmišljanje je predvsem v tem, da šport, čeprav je nedvomno po- membna, ni življenjsko nujna dejavnost. Ker ne gre za zadovoljevanje osnovne potrebe ljudi, je seveda dohodkovna elastičnost povpraševanja, opredeljena kot relativna sprememba povpraševanja zaradi relativne spremembe dohodka (Prašnikar, 1999), ve- čja od 1, kar pomeni, da enoodstotni padec BDP povzroči več kot enoodstotni padec financiranja športnih dejavnosti. Gre pre- prosto za to, da se s krčenjem celotne vreče razpoložljivega denarja (pa naj bo to bodisi državni proračun, proračun podjetja ali pa družinski proračun) zgodijo strukturne pre- razporeditve njegove porabe, pri čemer se izdatki za financiranje osnovnih življenjskih dobrin (živila, zdravje itd.) v absolutnem smislu zmanjšajo za manj (manjša dohod- kovna elastičnost povpraševanja; e < 1) kot izdatki za financiranje manj nujnih oziroma »luksuznih« dobrin (večja dohodkovna ela- stičnost povpraševanja; e > 1). Pretekle tuje študije o vplivu nedavne fi- nančne in ekonomske krize na financiranje športa, ki so se sicer večinoma osredoto- čale na segment vrhunskega športa, ne kažejo povsem enotnih rezultatov. Vpliv krize je bil tako npr. relativno dobro viden v severni Ameriki (tako pri vseh petih glavnih profesionalnih ligah, kot tudi na področju univerzitetnega športa) (Humphreys, 2010; Denhart idr., 2009; Aughey idr., 2011), pre- cej manj pa npr. na področju evropskega klubskega nogometa, še posebej v najve- čjih ligah, kot so angleška, nemška, franco- ska, španska in italijanska (Deloitte, 2013). Po drugi strani pa o zelo hudih posledi- cah krize na šport poročajo raziskovalci iz aktualno 7 nekaterih drugih držav, kot sta npr. Turčija (Coşkuner idr., 2011; Devecioğlu idr., 2011) in Moldavija (Cainarean idr., 2011). V Sloveniji izvedene raziskave o vplivu krize na šport kažejo na precej različen vpliv na različne tipe športnih organizacij. Medtem ko naj bi bile neprofesionalne športne organiza- cije zaradi stabilnega trenda prihodkov in strukture stroškov najmanj prizadete, so bile predvsem zaradi manjše kupne moči prebivalstva bolj prizadete polprofesional- ne športne organizacije, še najbolj pa so in bodo krizo občutile profesionalne športne organizacije, razloga za to pa sta predvsem dva – manjša prodaja lastnih proizvodov in storitev ter nezmožnost nadaljevanja pozi- tivnega trenda financiranja iz javnih virov, ki je v preteklih letih deloval kot učinek t. i. »javnofinančnega dopinga« (Jurak idr., 2014). Analiza javnega finan- „ ciranja športa v Slove- niji po virih financira- nja Našo empirično analizo javnih sredstev za šport v okviru tega poglavja delimo na dva dela, in sicer na analizo strukture in analizo spreminjanja javnih sredstev za šport v ob- dobju 2001–2015 (glej Tabelo 1). Struktura javnih sredstev za šport po virih financiranja Med vsemi javnimi viri v celotnem anali- ziranem obdobju največji delež predsta- vljajo sredstva iz proračunov lokalnih sku- pnosti, čeprav se njihov strukturni delež z leti nekoliko zmanjšuje (iz 80,9 odstotkov v letu 2001 na 63,4 odstotkov v letu 2015). Sredstva za šport iz EU in državnega pro- računa v celotnem analiziranem obdobju zasedajo drugo mesto, pri čemer pa se nji- hov strukturni delež v celotnem obdobju povečuje (iz 12,9 odstotkov v letu 2001 na 28,6 odstotkov v letu 2015). Najmanj k jav- nim virom za financiranje športa prispeva Fundacija za šport, pri čemer se tudi struk- turni delež teh sredstev počasi povečuje (iz 6,2 odstotkov v letu 2001 na 8,0 odstotkov v letu 2015) (glej Sliko 1). Spreminjanje javnih sredstev za šport po virih financiranja Opazimo lahko, da so se skupna javna sredstva za financiranje športa od leta 2001 (63,4 mio EUR) do leta 2015 (130,5 mio EUR) nominalno več kot podvojila (indeks nominalne rasti 2015/2001 znaša 205,7), pri čemer so k temu nominalnemu pove- čanju prispevala nominalno večja sredstva iz vseh treh glavnih virov. Čeprav se zdi, da gre za zelo dobro novico o ekstremnem povečanju javnih sredstev za šport, pa na- tančnejša analiza (ko iz podatkov odstra- nimo vpliv inflacije in spreminjanja BDP) vendarle pokaže precej manjše realno po- večanje javnega financiranja slovenskega športa. Če namreč zneske skupnih javnih sredstev za šport popravimo za vpliv infla- cije, znaša realna rast teh sredstev v obdo- bju 2001–2015 le še 39,6 odstotkov (indeks realne rasti 2015/2001 znaša 139,6). Pri tem lahko precejšnji del te realne rasti pripiše- mo povečanju v letu 2015, saj je bila v ob- dobju 2001–2014 realna rast teh sredstev le 9,1 odstotna (indeks realne rasti 2014/2001 znaša 109,1) (glej Sliko 2). Čeprav so realna povečanja javnih sredstev za šport, torej povečanja, pri katerih je od- stranjen vpliv inflacije, že precej manjša kot nominalna, pa je slika o javnem financiranju športa pri nas še malo bolj umirjena, če re- alne stopnje rasti prilagodimo še za medle- tna povečanja BDP , torej če realne stopnje preračunamo na neko stalno raven BDP . V ta namen smo za vsa javna sredstva za šport skupaj in ločeno po posameznih virih financiranja v Tabeli 1 izračunali še t. i. po- pravljeno realno rast. Ugotovimo lahko, da je v tem primeru rast v obdobju 2001–2015 le še 12,9 odstotna (indeks 112,9), če bi iz podatkov izvzeli leto 2015, pa bi šlo celo za zmanjšanje za 8,4 odstotkov (indeks 91,6). Poglejmo si v nadaljevanju spreminjanje javnih sredstev za šport še po posameznih virih teh sredstev, tj. sredstvih države in EU, sredstvih lokalnih skupnosti in sredstvih Fundacije za šport. Prvi sklop ugotovitev se nanaša na držav- na in EU sredstva za šport: · državna in EU sredstva za šport so v pro- • učevanem obdobju znašala le med 0,2 (npr. v letu 2001) in 0,5 odstotka (v letih 2009, 2010 in 2013) celotnega proračuna države, zadnji razpoložljiv podatek pa znaša 0,4 odstotka (v letu 2015); · nominalno so bila državna in EU sred- • stva za šport leta 2014 več kot 1,8-krat, leta 2015 pa več kot 4,5-krat večja kot leta 20 01; · realna rast državnih in EU sredstev za • šport v obdobju 2001–2014 je znašala 22,6 odstotkov, v obdobju 2001–2015 pa 208,6 odstotkov; · za rast BDP popravljena realna rast dr- • žavnih in EU sredstev za šport v obdobju 2001–2014 je znašala 2,9 odstotkov, v ob- dobju 2001–2015 pa 149,4 odstotkov. Slika 1: Struktura javnih sredstev za šport v obdobju 2001–2015. Slika 1. Struktura javnih sredstev za šport v obdobju 2001–2015. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Država in EU Lokalne skupnosti Fundacija za šport 8 Drugi sklop ugotovitev se nanaša na sred- stva lokalnih skupnosti za šport: · lokalna sredstva za šport so v prouče- • vanem obdobju znašala med 3,5 (v letu 2014) in 5,2 odstotkov (v letu 2003) ce- lotnega proračuna lokalnih skupnosti, zadnji razpoložljiv podatek pa znaša 3,7 odstotkov (v letu 2015); ti deleži so torej precej višji kot znašajo deleži sredstev za šport v državnem proračunu; · nominalno so bila lokalna sredstva za • šport leta 2014 približno 1,5-krat večja, leta 2015 pa približno 1,6-krat večja kot leta 2001; gre torej za precej nižjo nomi- nalno rast kot v primeru državnih in EU sredstev; · realna rast lokalnih sredstev za šport v • obdobju 2001–2014 je znašala le 0,6 od- Tabela 1: Višina, struktura in indeksi rasti (glede na leto 2001) posameznih vrst javnih sredstev za šport v obdobju 2001–2015 Spremenljivka Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2 0 11 2 012 2 013 2014 2 015 Inflacija (indeks) 100,0 10 7, 5 113 , 5 117, 6 120, 5 123, 6 128, 0 135, 3 136,5 139, 0 141,5 145,2 14 7, 8 148,1 14 7, 3 Realna rast BDP (indeks) 100,0 103,9 106,9 111, 3 114 , 7 120, 8 129,9 132, 6 125, 3 123, 3 123, 3 117, 2 114 , 9 119 ,1 123,7 Državna in EU sredstva za šport (mio €) 8,2 10,4 11,1 13,5 13,7 14,0 23,9 29,6 35,0 3 7, 9 33,2 23,0 42,6 14,9 3 7, 3 Delež državnih in EU sredstev v javnem financiranju športa (%) 12,9 15,1 13, 8 18,4 17, 5 13,9 23,7 26,4 26,9 26,4 22,0 20,1 29,7 14,5 28,6 Nominalna rast državnih in EU sredstev za šport (indeks) 100,0 126, 2 135, 6 164,5 16 7, 6 170, 5 291,2 361,5 426,7 4 61,5 405,1 280,3 519,5 181,5 454,6 Realna rast državnih in EU sredstev za šport (indeks) (1) 100,0 117, 4 119 , 5 139, 8 139,1 138, 0 2 2 7, 5 2 6 7, 2 312, 5 332,1 286,3 193,1 351,6 122, 6 308,6 Popravljena realna rast državnih in EU sredstev za šport (indeks) (2) 100,0 113 , 0 111, 8 125,7 121, 3 114 , 3 175, 2 201,4 249,5 269,2 232,2 164,7 306,0 102,9 249,4 Delež državnih in EU sredstev za šport v celotnem proračunu države (%) 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,5 0,5 0,4 0,3 0,5 0,2 0,4 Rast deleža državnih in EU sredstev za šport v proračunu države (indeks) 100,0 123,1 111, 5 124, 2 117, 7 110 ,1 178 , 3 202,3 270,6 292,0 2 4 7, 0 169,7 319,0 102,5 254,6 Sredstva lokalnih skupnosti za šport (mio €) 51,3 53,8 63,5 53,9 58,1 76,1 68,2 69,1 85,1 91,9 104,3 82,4 89,3 76,4 82,7 Delež sredstev lokalnih skupnosti v jav- nem financiranju športa (%) 80,9 78,4 78,8 73,6 74,0 75,8 6 7, 7 61, 6 65,3 64,2 69,1 72,1 62,2 74,6 63,4 Nominalna rast sredstev lokalnih skupno- sti za šport (indeks) 100,0 104,9 123, 8 105,0 113 , 2 148,3 132,9 13 4,7 165,8 179, 2 203,3 160,6 174,1 149,0 161, 2 Realna rast sredstev lokalnih skupnosti za šport (indeks) (1) 100,0 9 7, 6 109,1 89,3 93,9 120, 0 103,8 99,5 121, 5 128,9 143,7 110 , 7 117, 8 100,6 109,4 Popravljana realna rast sredstev lokalnih skupnosti za šport (indeks) (2) 100,0 93,9 102,0 80,2 81,9 99,4 80,0 75,0 9 7, 0 104,5 116 , 5 94,4 102,5 84,4 88,5 Delež sredstev lok. skup. za šport v celo- tnem proračunu lok. skup. (%) 5,0 4,8 5,2 4,1 4,0 4,7 4,0 3,7 4,1 4,2 5,1 4,0 4,4 3,5 3,7 Rast deleža sredstev lok. skup. za šport v proračunu lok. skup. (indeks) 100,0 96,1 104,0 82,3 80,3 93,4 79,0 73,1 82,4 83,3 100,9 79,0 88,3 69,1 74,0 Sredstva Fundacije za šport (mio €) 3,9 4,5 6,0 5,9 6,7 10,3 8,6 13,5 10,2 13,5 13, 3 8,9 11, 5 11,1 10,5 Delež sredstev Fundacije za šport v jav- nem financiranju športa (%) 6,2 6,6 7, 4 8,0 8,5 10,2 8,6 12, 0 7, 8 9,4 8,8 7, 8 8,1 10,9 8,0 Nominalna rast sredstev Fundacije za šport (indeks) 100,0 115 , 2 153,1 149,7 170, 6 262,0 220,3 344,5 259,7 345,0 340,7 2 2 7, 8 295,1 284,4 2 6 7, 5 Realna rast sredstev Fundacije za šport (indeks) (1) 100,0 10 7, 2 13 4, 8 12 7, 3 141,6 212,1 172 ,1 254,6 19 0,3 248,2 240,8 156,9 199,7 192,1 181,6 Popravljena realna rast sredstev Fundacije za šport (indeks) (2) 100,0 103,1 126,1 114 , 4 123, 5 175, 6 132,5 192,0 151,9 201,2 195,3 133,9 173, 8 161, 2 146,8 Vsa javna sredstva za šport (mio €) 63,4 68,7 80,6 73,2 78,5 100,3 100,7 112 , 2 130, 2 143,3 150, 8 114 , 3 143,4 102,4 130,5 Nominalna rast vseh javnih sredstev za šport (indeks) 100,0 108,3 12 7,1 115 , 5 123, 8 158, 2 158, 8 17 7, 0 205,4 225,9 2 3 7, 9 180,3 226,2 161,5 205,7 Realna rast vseh javnih sredstev za šport (indeks) (1) 100,0 100,7 112 , 0 98,2 102,7 128, 0 124, 0 130, 8 150,4 162,6 168,1 124, 2 153,1 109,1 139, 6 Popravljena realna rast vseh javnih sred- stev za šport (indeks) (2) 100,0 96,9 104,7 88,2 89,5 106,0 95,5 98,6 120,1 131, 8 136, 3 105,9 133, 2 91,6 112 , 9 Opombi: (1) Nominalna rast popravljena za inflacijo. (2) Realna rast popravljena za rast BDP. Viri: Arhiv razpisov Fundacije za šport v letih 2001–2015 (2016); Bilance proračunov občin v letih 2001–2015 (2016); Bruto domači proizvod in nacionalni računi (2016); Cene življenjskih potrebščin – inflacija (2016); Interno gradivo Zavoda za šport Republike Slovenije Planica (2016); Letna poročila o delu Fundacije za šport v letih 2001–2015 (2016); Zaključni računi proračunov Republike Slovenije v letih 2001–2015 (2016). aktualno 9 stotka, v obdobju 2001–2015 pa le 9,4 odstotkov; tudi realna rast je torej precej nižja kot v primeru državnih in EU sred- stev; · za rast BDP popravljena realna rast lo- • kalnih sredstev za šport v obdobju 2001– 2014 je znašala -15,6 odstotkov, v obdobju 2001–2015 pa -11,5 odstotkov; za razliko od državnih in EU sredstev za šport je bila torej ta popravljena realna rast negativ- na. Tretji sklop ugotovitev se končno nanaša še na sredstva Fundacije za šport: · nominalno so bila sredstva Fundacije za • šport leta 2014 približno 2,8-krat večja, leta 2015 pa približno 2,7-krat večja kot leta 2001; gre torej za rast, ki je manjša od rasti državnih in EU sredstev za šport, a večja od rasti lokalnih sredstev za šport; · realna rast sredstev Fundacije za šport • v obdobju 2001–2014 je znašala le 92,1 odstotkov, v obdobju 2001–2015 pa 81,6 odstotkov; tudi realna rast je torej manjša kot v primeru državnih in EU sredstev, a večja kot v primeru lokalnih sredstev za šport; · za rast BDP popravljena realna rast lo- • kalnih sredstev za šport v obdobju 2001– 2014 je znašala 61,2 odstotkov, v obdobju 2001–2015 pa 46,8 odstotkov; za razliko od lokalnih sredstev za šport je torej ta rast pozitivna, a vseeno manjša od rasti državnih in EU sredstev za šport. V zvezi s spreminjanjem javnih sredstev za šport v času finančne in gospodarske krize (še posebej med letoma 2008 in 2011) kaže opozoriti na dejstvo (ki se zelo lepo odraža tudi na Sliki 2), da so javni financerji v času najbolj kriznih let športu namenili največ javnih sredstev. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi nekateri drugi avtorji (npr. Ju- rak idr., 2014). Kot že rečeno, gre pri tem za efekt t. i. »javnofinančnega dopinga«, ko javni financerji prekomerno financirajo (zla- sti profesionalne) športne organizacije, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in uspe- šnost (s čimer jim na dolgi rok delajo med- vedjo uslugo, saj se te športne organizacije nato preveč zanašajo na javne vire, name- sto, da bi razvile poslovni model, s katerim bi generirale lastne prihodke, npr. s prodajo svojih proizvodov oziroma storitev), v pri- hodnjih letih pa tega tempa financiranja seveda ne morejo več vzdrževati. Analiza javnega fi- „ nanciranja športa v Sloveniji z vidika spreminjajočih se na- rodnogospodarskih razmer Da bi ugotovili, kako so povezane višine javnih sredstev za šport z nekaterimi na- rodnogospodarskimi kazalci, smo v Tabeli 2 izračunali nekaj preprostih korelacijskih koeficientov (prikazujemo pa tudi njihove stopnje značilnosti). Pri tem se zavedamo, da uporaba korelacijskih koeficientov mor- da ni najboljši oziroma najbolj rigorozen metodološki pristop, vendar pa je bil v naši raziskavi edini možen, saj smo za vsako spremenljivko razpolagali le s 15 podatki (za preteklih 15 let). Prva relevantna ugotovitev je, da so s spre- membami BDP statistično značilno pozitiv- no povezane skoraj vse ostale analizirane spremenljivke, tj. spreminjanje višine ce- lotnih proračunov države in lokalnih sku- pnosti, kakor tudi spreminjanje višine vseh Slika 2: Indeksi rasti (glede na leto 2001) posameznih vrst javnih sredstev za šport v obdobju 2001–2015. 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 210 220 230 240 250 260 270 280 290 300 310 320 330 340 350 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Rast BDP Rast celotnega prora un a dr ave Rast dr avnih in EU sredstev za port Rast celotnega prora un a lokalnih skupnosti Rast sredstev lokalnih skupnosti za port Rast sredstev Fundacije za port Rast vseh javnih sredstev za port 10 javnih sredstev za šport skupaj, EU in držav- nih sredstev za šport ter sredstev Fundacije za šport. Pozitiven korelacijski koeficient z rastjo BDP ima sicer tudi rast lokalnih sred- stev za šport, le da tu povezava ni statistič- no značilna. Pri tem se je vredno še enkrat spomniti na Sliko 2, iz katere je razvidno, da so amplitude gibanja sredstev za šport iz različnih virov precej večje kot npr. ampli- tuda spreminjanja BDP . Po eni strani je moč te velike amplitude z ekonomskega vidika razlagati z elastičnostjo, ki je pri nenujnih dobrinah običajno večja od 1. Po drugi strani pa je moč razloge za velike amplitu- de gibanja javnih sredstev za šport pripisati zlasti izrazito nestabilnim EU sredstvom in sredstvom Fundacije za šport (kot je lepo vidno tudi s Slike 2), kar pa je že posledica določenih družbeno-političnih okoliščin in strateških odločitev, ki nimajo veliko sku- pnega z ekonomsko logiko. Nestabilnost pri EU sredstvih je tako posledica načinov oziroma mehanizmov dodeljevanja, nesta- novitnost sredstev Fundacije za šport pa je posledica odločitve Sveta fundacije, ki že od leta 2008 naprej ne sledi več paradigmi stalnosti in oblikovanja poslovnih rezerv za svoje razpise. S tem se sicer v tem prispev- ku ne ukvarjamo podrobneje, vsekakor pa gre za pomembno vprašanje, ki je vredno poglobljene obravnave in razprave v pri- hodnje. Druga pomembna ugotovitev se nanaša na sočasnost in istosmernost spreminjanja sredstev za šport iz različnih virov, kar je razvidno tako s Slike 2 kot tudi iz ustreznih korelacijskih koeficientov. Ko se torej pove- čujejo/zmanjšujejo EU in državna sredstva za šport, se hkrati in v isti smeri spreminjajo tudi sredstva lokalnih skupnosti za šport in sredstva Fundacije za šport (vsi trije kore- lacijski koeficienti so pozitivni in statistično značilni). Tretji sklop ugotovitev pa se nanaša še na korelacijo med spreminjanjem sredstev za šport v posameznem proračunu in spremi- njanjem skupne višine tega proračuna. Če je na ravni lokalnih skupnosti ta korelacijski koeficient pozitiven (0,588) in statistično značilen, pa je na ravni države sicer poziti- ven (0,329), a ni statistično značilen. Zaklju- čimo lahko torej, da je rast sredstev lokal- nih skupnosti za šport tesneje povezana z rastjo celotnih lokalnih proračunov, kot rast sredstev za šport s celotnim proraču- nom na državni ravni. Razlago za to vidimo predvsem v dejstvu, da je delež sredstev za šport v celotnem proračunu na lokalni rav- ni precej večji od deleža sredstev za šport v celotnem proračunu na državni ravni. Sklep „ Ne glede na to, da pri nas šport ni v veli- ki meri financiran iz javnih virov (teh je le okrog 15 %), pa so javna sredstva še vedno pomemben del financiranja številnih špor- tnih organizacij. Zato je seveda longitudi- nalna analiza spreminjanja javnih sredstev za šport (v tem prispevku se naša analiza nanaša na zadnjih 15 let) nadvse pomemb- na za razumevanje problematike financira- nja športnih organizacij. Glavne ugotovitve naše raziskave lahko strnemo v tri sklope: · Sredstva iz proračunov lokalnih skupno- • sti predstavljajo v celotnem analiziranem obdobju največji delež javnih sredstev za šport (pri čemer se njihov strukturni delež z leti nekoliko zmanjšuje), sledijo sredstva iz EU in državnega proračuna (pri čemer se njihov strukturni delež z leti povečuje), najmanj pa k javnim virom za financiranje športa prispeva Fundacija za šport (pri čemer se tudi ta strukturni delež z leti po- časi povečuje). · Skupna javna sredstva za financiranje • športa so se v obdobju 2001–2015 no- minalno več kot podvojila. Če iz tega po- večanja odstranimo vpliv inflacije, znaša realna rast teh sredstev v obdobju 2001– 2015 le še okrog 40 odstotkov, če pa to re- alno rast preračunamo še na neko stalno raven BDP , pa ugotovimo, da je rast javnih sredstev za šport v obdobju 2001–2015 le okrog 13 odstotna (v obdobju 2001–2014 pa celo negativna, tj. okrog -8 odstotna). To pomeni, da se javna sredstva za šport v proučevanem obdobju spreminjajo s približno enako povprečno realno sto- pnjo kot BDP , pri čemer pa so medletna Tabela 2: Korelacije med spremembami posameznih vrst javnih sredstev za šport v obdobju 2001–2015 Spremenljivka Rast BDP Rast celotnega proračuna države Rast državnih in EU sredstev za šport Rast celotnega proračuna lokalnih skupnosti Rast sredstev lokalnih skupnosti za šport Rast sredstev Fundacije za šport Rast vseh javnih sredstev za šport Rast BDP Pearson R 1,000 0,885 0,645 0,804 0,358 0 , 817 0,608 stopnja znač. - 0,000 0,009 0,000 0,19 0 0,000 0,016 Rast celotnega proraču- na države Pearson R - 1,000 0,329 0,584 0,087 0,665 0,295 stopnja znač. - - 0,232 0,022 0,757 0,007 0,286 Rast državnih in EU sredstev za šport Pearson R - - 1,000 0,74 8 0, 614 0,701 0,899 stopnja znač. - - - 0,001 0, 015 0,004 0,000 Rast celotnega proraču- na lokalnih skupnosti Pearson R - - - 1,000 0,588 0,809 0,774 stopnja znač. - - - - 0,021 0,000 0,001 Rast sredstev lokalnih skupnosti za šport Pearson R - - - - 1,000 0,647 0,891 stopnja znač. - - - - - 0,009 0,000 Rast sredstev Fundacije za šport Pearson R - - - - - 1,000 0,805 stopnja znač. - - - - - - 0,000 Rast vseh javnih sredstev za šport Pearson R - - - - - - 1,000 stopnja znač. - - - - - - - aktualno 11 nihanja teh sredstev precej večja (kar smo delno pripisali ekonomski logiki elastič- nosti, delno pa drugim družbeno-politič- nim vidikom) kot nihanja BDP . · Javna sredstva za šport so pozitivno • povezana s spremembami BDP . Čeprav tudi naša raziskava v najbolj kritičnih letih (2008–2011) ugotavlja efekt t. i. »javnofi- nančnega dopinga«, pa analiza skozi ce- lotno proučevano obdobje 15 let vseeno kaže, da so javna sredstva za šport pozi- tivno odvisna od gospodarskih razmer v državi. Zaradi nespornega dejstva, da je šport tudi javna dobrina (ima namreč pozitivne učin- ke na zdravje, produktivnost, družbeno vključenost, narodno pripadnost, promoci- jo države itd.), je prav, da je financiran tudi iz javnih virov. To seveda ne velja enako za vse segmente športa Bolj mora veljati za športno rekreacijo ter šport otrok in mladi- ne, manj pa za vrhunski šport, ki je lahko in bi moral biti bolje komercializiran, kar po- meni, da bi morale profesionalne športne organizacije težiti k poslovnim modelom, ki bi jim večino prihodkov prinesli s pro- dajo lastnih proizvodov oziroma storitev. Nadaljevanje tempa javnega financiranja vseh segmentov športa, kot smo ga po- znali v preteklosti, bo namreč praktično nemogoče. Tudi če predpostavimo, da so krizna leta za nami, se javna sredstva za šport ne bodo mogla bistveno povečevati še kar nekaj časa. Razlog za to je predvsem v tem, da je kriza med drugim vplivala na povečano zadolženost države in lokalnih skupnosti, hkrati pa bo od omejene poga- če glede na svojo trenutno usmeritev vlada večji kos odrezala zlasti za reševanje drugih problemov (npr. primanjkljaj v pokojninski in zdravstveni blagajni), ki naj bi dolgoroč- no izginili šele z resnimi strukturnimi refor- mami. Literatura in viri „ Andreff Wladimir (2008). Globalization of the 1. sports economy. Rivista di Diritto ed Econo- mia dello Sport, 4 (3), str. 13–32. Andreff Wladimir, Bourg Jean-François, 2. Halba Bénédicte (ur.) (1994). The economic importance of sport in Europe: Financing and economic impact. Brussels: Committee for Development of Sport of the Council of Europe. Arhiv razpisov Fundacije za šport v letih 3. 2001–2015 (2016). Ljubljana: Fundacija za šport. Aughey Todd, Danylchuk Karen, Lebel Katie 4. (2011). The impact of the economic recessi- on on Canadian interuniversity sport (CIS) programs. Journal of Intercollegiate Sport, 4 (1), str. 147–157. Bednarik Jakob, Kolar Edvard, Jurak Gregor 5. (2010). Analysis of the sports services market in Slovenia. Kinesiology, 42 (2), str. 142–152. Bednarik Jakob, Kovač Marjeta, Jurak Gregor 6. (2001). The Slovenian model of sports fun- ding. V: Bednarik Jakob (ur.). Some econo- mic aspects of sport in Slovenia. Ljubljana: Committee for the Development of Sport of the Council of Europe & Faculty of Sport, str. 48–59. Bednarik Jakob, Petrović Krešimir, Šugman 7. Rajko (1998). Funding of Slovenian sport du- ring transition. Kinesiologia Slovenica, 4 (1), str. 12–16 . Bilance proračunov občin v letih 2001-2015 8. (2016). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Bruto domači proizvod in nacionalni računi 9. (2016). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Cainarean Nina, Veverita Eugenia, Veverita 10. Petru (2011). The impact of the global finan- cial crisis on education and healthcare in the economies of the former Soviet Union: The case of Moldova. Warsaw: Center for Social and Economic Research. Cene življenjskih potrebščin – inflacija (2016). 11. Ljubljana: Statistični urad Republike Sloveni- je. Coşkuner Zeki, Gacar Atalay, Çoban Bilal, 12. Devecioğlu Sebahattin (2011). The effect of crisis of global economic to sport sponsor- ship in Turkey. URL: http://www.sportecono- micsprague.cz/presentations.htm. Čater Tomaž (2009). Financiranje športa v 13. Sloveniji s poudarkom na financiranju špor- tnih objektov. V: Prihodnost prostega časa, športa ter infrastrukture: strokovni seminar, Bled, 3 december 2009. Kranj: Združenje športnih centrov Slovenije, str. 21–42. 1Deloitte (2013). Football money league 14. 2013. URL: http://www.deloitte.com/view/ en_GB/uk/industries/sportsbusinessgroup/ sports/football/deloitte-football-money-le- a g u e /. Denhart Matthew, Villwock Robert, Vedder 15. Richard (2009). The academics athletic tra- de-off: Universities and intercollegiate athle- tics. URL: http://www.centerforcollegeaffor- dability.org/uploads/athletics.pdf. Devecioğlu Sebahattin, Cerrahoğlu Necati, 16. Çoban Bilal, Karademir Tamer (2011). Effects of global economic crisis on Turkish sports sector. URL: http://www.sporteconomic- sprague.cz/presentations.htm. Humphreys Brad R. (2010). The impact of the 17. global financial crisis on sport in North Ame- rica. V: Butenko Sergiy, Gil-Lafuente Jaime, Pardalos Panos M. (ur.). Optimal strategies in sports economics and management. Berlin: Springer, str. 39–57. Interno gradivo Zavoda za šport Republike 18. Slovenije Planica (2016). Ljubljana: Zavod za šport Republike Slovenije Planica. Jurak Gregor, Andreff Wladimir, Popović 19. Stevo, Jakšič Damjan, Bednarik Jakob (2014). The impact of the global economic crisis on the finances of non-governmental sport or- ganizations in Slovenia remains to be seen. Motriz, 20 (2), str. 131–142. Jurak Gregor, Bednarik Jakob, Kolenc Mar- 20. ko, Kolar Edvard (2010). Analiza ekonomskih učinkov športa v Republiki Sloveniji. V: Kolar Edvard, Jurak Gregor, Kovač Marjeta (ur.). Analiza nacionalnega programa športa v Re- publiki Sloveniji 2000-2010. Ljubljana: Fakulte- ta za šport, str. 61–82. Letna poročila o delu Fundacije za šport v 21. letih 2001–2015 (2016). Ljubljana: Fundacija za šport. Nacionalni program športa v Republiki Slo- 22. veniji (2000). Uradni list RS, št. 24/2000 in 31/2000 (popravek). Prašnikar Janez (1999): 23. Uvod v mikroekonomi- jo. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Resolucija o Nacionalnem programu športa 24. v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (2014). Uradni list RS, št. 26/2014. Sever Ivo, Bednarik Jakob, Šugman Rajko 25. (2000). The financing of sports organisations in Croatia and a comparison with Slovenia. Kinesiologia Slovenica, 6 (1-2), str. 51–56. Šugman Rajko, Bednarik Jakob in Kolarič 26. Borut (2002): Športni menedžment. Ljubljana: Fakulteta za šport. Zaključni računi proračunov Republike Slo- 2 7. venije v letih 2001–2015 (2016). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Zahvala Avtorja se za pomoč pri zbiranju podatkov iskreno zahvaljujeva g. Sašu Grujiču iz Za- voda za šport Republike Slovenije Planica. Brez njegove pomoči najina analiza ne bi mogla biti tako celovita oziroma ne bi mo- gla obsegati celotnega 15-letnega obdo- bja po letu 2000. Prof. dr. Tomaž Čater Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Katedra za management in organizacijo Kardeljeva pl. 17 SI-1000 Ljubljana tomaz.cater@ef.uni-lj.si