614 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 slečega človeka. Voditelj okrogle mize Janko Prunk je navedel konkreten pristop pri poučevanju svetovne zgodovine kot kulturnega in civilizacijskega procesa na nivoju razumljivosti, jasnosti in sprejemljivosti za mladega človeka od 11. do 15. leta sta­ rosti, ki ga je že leta 1935 objavil kulturni zgodovinar Gombrich (Wissenschaft für Kinder, Weltgeschichte von der Urzeit bis zur Gegenwart). V razgovor se je vključila Prvenka Turk z opisom dosedanjih naporov Zavoda za šolstvo in z opozorili pred »kaotičnim« ravnanjem in laicizmom. Njeno razmišlja­ nje je podprl tudi Stefan Trojar, ki je hkrati omenii, da je bila zgodovina vedno odraz družbenopolitičnega sistema. O vlogi zgodovine kot ene treh temeljnih strok (poleg jezikoslovja in matematike) ter o dosedanjih prizadevanjih te stroke za spre­ membe poučevanja je govoril Bogo Grafenauer, ki je razmišljanje zaključil z mislijo, da so bila vsa dosedanja prizadevanja nesprejemljiva za oblikovalce šolske politike, zlasti za Zavod za šolstvo. Svoje misli na temo so razgrnili tudi Ignacij Voje, Ferdo Gestrin in Dušan Nećak, oglasili pa so se tudi učitelji zgodovine, med katerimi je Nuša Kern opozorila na razkol med stroko in praktiki. Zavzela se je za bolj elastičen in širok učni načrt, ki naj bi olajšal delo učiteljem, hkrati pa učenca naučil zgodo­ vinsko misliti. Marsikdaj je razgovor zašel od vsebinskih vprašanj k tehnično-didaktičnim. Zato se je Peter Vodopivec vključil v razgovor s predlogom, da se posveti več pozornosti novim vsebinam, njihovi realizaciji in sestavi novih učbenikov. Predsedstvo Zveze zgodovinskih društev Slovenije je bilo zadolženo, da z delovno skupino pristopi k ure­ sničevanju misli, ki so bile izrečene v Vodopivčevem predlogu. Razgovor je pokazal, da je bilo javnih srečanj med znanstveniki (teoretiki) in učitelji (praktiki) ter oblikovalci šolske politike vseeno premalo, zlasti pa so premalo poslušali drug drugega. Sedaj je čas, da se na podlagi mnogih izrečenih idej dosežejo konkretni rezultati ob sodelovanju vseh, ki želijo izboljšati pouk zgodovine v naših šolah. Marjan Drnovšek OBČNI ZBOR ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Murska Sobota, 1. oktobra 1990 POROČILO O DELU ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 1988—1990 Odkar se je Zgodovinsko društvo za Slovenijo na zborovanju slovenskih zgodovi­ narjev v Ljubljani 1980 formalno preoblikovalo v Zvezo društev zgodovinarjev na slo­ venskem področju, smo bili na zborovanjih zgodovinarjev redno priča pojavu, da so se skupščine oziroma občni zbori zgodovinarjev vlekli v nedogled. Na njih so se nam­ reč poročilu o delu Zveze, poročilom o delu njenih štirih sekcij, blagajniškemu poro­ čilu ter poročilom o izhajanju osrednjih zgodovinskih glasil, pridružila še ločena poro­ čila o delu vsakega lokalnega zgodovinskega (oziroma muzejskega) društva posebej (če niti ne omenjamo poročil nadzornega odbora in overovateljev zapisnika). Vsako pove­ čanje števila lokalnih društev je povečalo tudi število poročil in s tem podaljšalo tra­ janje občnega zbora. Vrhunec je bil v tem pogledu dosežen pred dvema letoma na Ptu­ ju, ko je bilo potrebno občni zbor prekiniti in ga nadaljevati naslednjega dne. To je bil povod, da smo se že na prvem sestanku novega izvršnega odbora Zveze dogovorili, da bodo poslej občni zbori zgodovinarjev potekali poenostavljeno. Za sprejemanje poročil lokalnih zgodovinskih društev so namreč pristojni njihovi lastni občni zbori, medtem ko delegatsko sestavljeni občni zbor Zveze formalno ni upravičen za sklepanje o de­ lovnih poročilih društev na terenu. Delo štirih sekcij Zveze pa sodi v njeno osrednjo dejavnost. Poslej naj bi se na občnih zborih Zveze predstavilo le eno samo, globalno poročilo o delovanju Zveze, njenih sekcij in lokalnih društev. Ločeno naj bi se pred­ stavila poročila o blagajniškem poslovanju, o izhajanju glasil ter — na izrecno željo — o delu tistih sekcij, ki bi se v preteklem mandatnem razdobju izjemno izkazale s svojo dejavnostjo. Pred zborovanjem smo se torej obrnili na vsa lokalna zgodovinska dru­ štva in na obe muzejski društvi, ki so kolektivni člani Zveze, in na sekcije. Zaprosili smo jih za pisna poročila o njihovem delovanju v preteklih dveh letih ter za skico nji­ hovih načrtov za nadaljnje delo. To poročilo bo najprej predočilo formalno zgradbo Zveze, smisel in pomen, ki naj bi ga Zveza imela za zgodovinsko stroko, a tudi težave, ki jih njena zapletena organi­ zacija predstavlja za učinkovito poslovanje. Za marsikaterega zgodovinarja bomo pri tem govorili o zanj znanih dejstvih, velika večina pa doslej s temi stvarmi še ni bila seznanjena. Sledila bo globalna slika konkretnega dela in načrtov organiziranih zgodo­ vinarjev na Slovenskem. Začnimo najprej z organizacijo slovenskih zgodovinarjev. Zgodovinarji in ljubite­ lji zgodovine pri nas se lahko včlanijo in organizirano delujejo v enem ali več od de- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 815 setih lokalnih zgodovinskih društev na Slovenskem (Zgodovinsko društvo Ljubljana, Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko, Zgo­ dovinsko društvo za Južno Primorsko, Zgodovinsko društvo za Koroško, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Zgodovinsko društvo v Celju, Zgodovinsko društvo v Ptuju, Zgo­ dovinsko društvo za Dolenjsko in Posavje ter letošnji gostitelj zborovanja — Zgodo­ vinsko društvo za Pomurje). Vsako od teh desetih društev, ki skupno štejejo okrog 1300 članov, je kot kolektivni član povezano v Zvezo zgodovinskih društev Slovenije, katere člana sta pa tudi Muzejsko društvo v Škof ji Loki in Belokranjsko muzejsko društvo. Zveza ima štiri sekcije: sekcijo za gospodarsko in družbeno, za krajevno, za novejšo zgodovino in šolsko sekcijo. Vsako od lokalnih zgodovinskih društev, vsaka od sekcij in tudi Zveza kot taka, pripravljajo po svojih močeh in razpoložljivih sredstvih sestanke, strokovna predava­ nja, predstavitve knjig, razstave, izlete, okrogle mize, posvetovanja, odkrivanja spo­ minskih plošč itd. Zveza si prizadeva usmerjati in usklajevati delo lokalnih zgodovin­ skih društev, ne najbolj uspešno pa skuša društvom na terenu posredovati tudi vesti o dogajanjih v stroki na jugoslovanskem in svetovnem prizorišču. V sodelovanju z enim od lokalnih društev pripravlja Zveza nadveletna zborovanja slovenskih zgodovi­ narjev, ki predstavljajo njeno poglavitno nalogo. Zveza je vključena tudi v vsakoletne priprave mednarodnega kulturno-zgodovinskega simpozija Modinci. Pod njenim okri­ ljem izhajata dve zgodovinski glasili, Zgodovinski časopis in Kronika. Glede na fi­ nančna sredstva izhajajo nekatere zgodovinske publikacije tudi v zbirkah Knjižnica Zgodovinskega časopisa oziroma Knjižnica Kronike. Z zamenjavami za publikacije si je Zveza pridobila obsežno knjižnico, ki se nahaja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Tudi nekatera lokalna zgodovinska društva izdajajo lastna gla­ sila s čisto zgodovinsko ali pestrejšo tematiko. Ob opisani konkretni dejavnosti Zveze pa bi Zveza mogla postati tudi pomemben pobudnik usklajevanja raziskovalne'dejav­ nosti slovenskih zgodovinarjev. Zveza predstavlja namreč edino organizacijo, v kateri so pod eno streho posredno združeni takorekoč vsi slovenski zgodovinarji. Zvezo vodita predsedstvo oziroma izvršni odbor. Člani izvršnega odbora v razšir­ jeni sestavi so predsednik, dva podpredsednika, tajnik, blagajnik in njegov namestnik, predsedniki štirih navedenih sekcij, delegati desetih zgodovinskih in dveh muzejskih društev, urednika zgoraj omenjenih zgodovinskih glasil ter nekaj drugih odbornikov. Odbor se sestaja dva do štirikrat letno. V obdobju 1988—90 so bili: predsednica Darja Mihelič, podpredsednika Ignacij Voje in Janko Prunk, tajnik Janez Marolt, blagajnik v začetku Boris Rozman, nato Daniela Juričič, pomočnica blagajnice Majda .Čuden, predsednica sekcije za gospodar­ sko in družbeno zgodovino v začetku Jasna Fischer, nato Olga Janša-Zorn, sekcije za novejšo zgodovino Zdenko Cepič, za krajevno zgodovino Janez Kopač, za pouk zgodo­ vine Stefan Troj ar, urednik Zgodovinskega časopisa Vasilij Melik, Kronike najprej Marjan Drnovšek, nato Maja Zvanut. V jugoslovanskem okviru je Zveza kot kolektivni član vključena v Zvezo zgodo­ vinarjev Jugoslavije. To vodi predsedstvo, ki ga sestavljata po dva delegata republi­ ških in pokrajinskih društev ter dva delegata Vojnozgodovinskega inštituta JLA iz Beograda. Sejam prisostvujejo tudi' predstavniki nekaterih drugih organov, ki delujejo v okviru Jugoslavije. Predsedstvo se sestaja dvakrat letno. Trenutni predsednik pred­ sedstva je prof. Ivan Kampuš iz Zagreba. Zveza zgodovinarjev Jugoslavije pripravlja naštiriletne kongrese jugoslovanskih zgodovinarjev. Izdaja glasilo Jugoslovenski isto­ ri j ski časopis, ki pa ima že več let težave z izhajanjem.. Njegov urednik občasno priso­ stvuje sejam predsedstva Zveze. Na jugoslovanskem nivoju deluje tudi Jugoslovanski nacionalni komite za.zgodo­ vinske vede. Sodeluje pri pripravah svetovnih kongresov zgodovinarjev, ki si sledijo vsakih pet let, letošnji je bil v Španiji v Madridu. Predsednik komiteja, prof. Rene Lo- vrenčič iz Zagreba, se udeležuje sej predsedstva Zveze zgodovinarjev Jugoslavije. Na­ cionalni komite vključuje številne meddržavne komisije: jugoslovansko-avstrijsko, -če­ škoslovaško, -francosko, -italijansko, -madžarsko, -rusko, -špansko.. Slovenski pred­ stavniki sodelujejo v vsaki od njih, predsednik jugoslovansko-avstrijske je prof. Franc Rozman, češkoslovaško-jugoslovanske pa dr. France Kresal. Nacionalni komite sode­ luje tudi v mednarodnih komisijah, ki se posvečajo nekaterim specialnim zgodovin­ skim temam. • i V jugoslovanskem okviru deluje tudi komisija za gospodarsko zgodovino. Poleg okroglih miz z. gospodarsko tematiko vsaka štiri leta soorganizira svetovne kongrese gospodarskih zgodovinarjev. Letos je bil kongres v Belgiji v Louvenu. Ta komisija iz­ daja revijo Acta historico-oeconomica Iugoslaviae. Komisijo vodita dr. Ivan Erceg iz Zagreba in dr. Danica Milic iz Beograda. Po svoji funkciji je v delo komisije in v ured­ ništvo revije pritegnjen tudi predsednik sekcije za gospodarsko in družbeno zgodovino pri Zvezi zgodovinarjev Slovenije. Na nivoju Jugoslavije deluje tudi stalna komisija za pouk zgodovine, ki ji pred­ seduje mag. Milutin Perović iz Beograda. V tej komisiji sodelujeta predsednik šolske 616 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1980 . 4 sekcije slovenske zveze zgodovinarjev in republiška inšpektorka za zgodovino na Za­ vodu za šolstvo. Omenjena komisija pripravlja vsakoletne simpozije o pouku zgodovine in izdaja revijo Pouk zgodovine. Tudi predsednik te komisije je reden obiskovalec sej predsedstva Zveze zgodovinarjev Jugoslavije. V državnem okviru delujeta še balkanološki in bizantološki komite, kjer imamo slovenski zgodovinarji tudi svoje zastopnike. Svetovni bizantološki kongresi si sledijo vsakih pet let. Tudi komite za zgodovino druge svetovne vojne je bil zasnovan v okviru Jugosla­ vije, konkretno pa se je njegova dejavnost sedaj prenesla na Inštitut za novejšo zgodo­ vino v Ljubljani. Organizacija zgodovinarjev je torej silno zapletena. Učinkovito in hitro poslovanje ter pretok obvestil od vrha navzdol je zato otežkočeno. Obvestilo potuje npr. od evrop­ ske organizacije na Nacionalni komite, nato od tod na predsedstvo jugoslovanske Zve­ ze, ta ga posreduje republiškim in pokrajinskim zvezam društev, te naprej zgodovin­ skim in muzejskim društvom, ta pa — če ni že zdavnaj prepozno — svojim članom. Vse skupaj spominja na tisto narodno »maček miško, miš pšeničko pod goro, pod to goro zeleno...« K sreči ima Zgodovinski časopis posebno rubriko »Obvestila«, ki brez zapletene procedure seznanjajo zgodovinarje z dogajanjem v stroki. Tudi pri stiku slo­ venske Zveze z lokalnimi zgodovinskimi društvi nekoliko škriplje. Nekatera med njimi se na vabila in dopise ne odzivajo. Ker je vsa dejavnost društev zasnovana na dobro­ voljni osnovi, nismo upravičeni grajati društev, ki se pri delu ne pretegnejo. Vsa dru­ štva namreč niso bila nikdar enako aktivna. Zlasti novoustanovljena društva se na­ vadno odlikujejo po delovnem zagonu, čez leta pa jim moči nekoliko poidejo. V kratkem si zdaj oglejmo delo Zveze v preteklem dveletnem obdobju. Uspešno se je spopadla z organizacijo XXV. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. V sedanjih kriznih časih je bila ob pomanjkanju sredstev realizacija zborovanja občasno videti celo vprašljiva. K izvedbi zborovanja je v veliki meri pripomogla podjetnost in priza­ devnost Pomurskega zgodovinskega društva. Po svojih predstavnikih je Zveza sodelo­ vala pri mednarodnem srečanju Modinci, ki je bilo lani v Mogersdorfu, letos pa v Ko- szegu. Razširjeni odbor Zveze se je v preteklih dveh letih sestal petkrat, priložnostni sestanki odbora v okleščeni sestavi pa so skrbeli za tekoče poslovanje Zveze. Na jugo-* slovanskem nivoju je prišlo v tem dveletnem obdobju do štirih sej in ene konference, kjer se je zamenjal predsednik predsedstva Zveze zgodovinarjev Jugoslavije/Zboro­ vanju zgodovinarjev v Ptuju je sledila jugoslovanska okrogla miza na temo 70 let Jugoslavije 1918—1988 z dvema slovenskima udeležencema. Ceškoslovaško-jugoslovan- ska komisija je imela lani posvetovanje v Brnu (sodelovali so štirje slovenski refe­ renti), letos pa na Cetinju (med referenti so bili trije Slovenci). Francosko-jugoslo- vanska komisija se je lani sestala v Beogradu (prisostvoval je en slovenski udeleženec). Letošnjega svetovnega kongresa zgodovinarjev v Madridu in svetovnega kongresa eko­ nomskih zgodovinarjev v Louvenu se je zaradi pomanjkanja sredstev udeležil le po eden slovenski zgodovinar. Medtem ko je delo sekcije za krajevno zgodovino v preteklem mandatnem ob­ dobju počivalo, pa smo uspeli znova spraviti v tek sekcijo za gospodarsko in družbeno zgodovino. Imela je en organizacijski in en delovni sestanek v obliki okrogle mize. Razpravljal je o opravljenem delu, o vrzelih, načrtih in prioritetnih nalogah gospodar­ skih zgodovinarjev na Slovenskem. Šolska sekcija je bila po svojih predstavnikih za­ stopana na obeh vsakoletnih simpozijih o pouku zgodovine (1989 v Tjentištu in 1990 v Gornjem Milanovcu). Sodelovala je tudi s šolniki pri načrtovanju srednješolskih zgo­ dovinskih aktivnosti. .Člani odbora Zveze vsi budno spremljajo spremembe pri novih reformah srednje šole in skušajo po svojih močeh posredovati v korist zgodovine. Med sekcijami je po svoji aktivnosti izstopala zlasti sekcija za novejšo zgodovino. Imela je več sestankov. Med javnimi prireditvami je vzbudila največjo pozornost okrogla miza o vojnih žrtvah, ki je bila marca 1989, njene prispevke pa je objavila revija Borec (XLI, maj—junij 1989, 588—648). Predsednik te sekcije se je izkazal tudi s prizadev­ nim sodelovanjem pri izobraževanju mladine. V prihodnjem mandatnem obdobju bo Zveza vnovič pripravila zborovanje sloven­ skih zgodovinarjev. Načrtujemo tudi razgovor izvedencev o uskladitvi nekaterih zgo­ dovinskih raziskav, kjer bi se dogovorili o prioritetnih nalogah slovenskega zgodovino­ pisja. Upamo, da nam bo tokrat uspelo izvesti posvetovanje z mednarodno udeležbo o objavljanju arhivskih virov. Priprave za tako posvetovanje so bile že v teku, njegova realizacija pa je padla v vodo zaradi pomanjkanja denarja Zveza namerava še naprej sodelovati pri mednarodnih modinških srečanjih. V okviru Jugoslavije bomo pritegnjeni k pripravi jugoslovanskega kongresa zgo­ dovinarjev, ki naj bi bil 1992 na Hrvaškem. Avstrijsko-jugoslovanska komisija bo ime­ la sestanek predvidoma 1992 v Istri, soorganizirali pa ga bosta slovenska in hrvaška stran skupaj. Za pripravo sestanka češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije bo v prihodnjem letu zadolžena češkoslovaška stran. Se naprej bomo prisotni tudi pri drugih mednarodnih komisijah. Tudi svetovni bizantološki kongres (1991 v Moskvi) ne bo minil brez prisotnosti Slovencev. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990.. 4 617 Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino načrtuje letno po en do dva stro­ kovna sestanka oziroma okroglo mizo z razgovorom o dogovorjeni gospodarski tema­ tiki. Sekcija za novejšo zgodovino bo skušala poleg ostalih manj zahtevnih ciljev ure­ sničiti tudi širše zasnovano posvetovanje o povojni agrarni reformi pri nas. Šolska sek­ cija namerava še naprej sodelovati pri jugoslovanskih simpozijih o pouku zgodovine, pa tudi pri vzgoji mladih kadrov. Zveza bo tudi kot celota še nadalje budno spremljala preoblikovanje učnih programov in skušala svetovati šolnikom glede interpretacij ne­ katerih zgodovinskih dogodkov. Lokalna društva so v preteklem času pokazala živahno dejavnost, ki je tu pred­ stavljena skrčeno, neokrnjena poročila društev pa bo dobilo na razpolago uredništvo Zgodovinskega časopisa. V preteklem obdobju je bilo na novo ustanovljeno Zgodovin­ sko društvo za Južno Primorsko. Imelo je vrsto sestankov s predavanji in predstavit­ vami številnih publikacij, ki obravnavajo primorsko področje. K sodelovanju je pri­ tegnilo več uglednih strokovnjakov, išče pa tudi stik s sorodnimi društvi na Obali. Ker uživa podporo muzejskih in arhivskih ustanov, cilj društva za obnovo regionalne revije ni videti nedosegljiv. Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko svoje energije očitno še ni izčrpalo: v preteklem obdobju je organiziralo predavanji in strokovno srečanje. Odlikovalo se je z dejavnostjo svojih članov na raznih posvetovanjih ter v publicistiki. Dalo je tudi nekaj pobud glede spominskih obeležij. Ljubljansko društvo je imelo ne­ kaj spominskih sestankov ter impozantno število predavanj, ki so pokrila takorekoč vsa razdobja slovenske zgodovine. Večino predavateljev (enajst od dvajsetih) so pred­ stavljali strokovnjaki iz ostale Jugoslavije, Italije, Avstrije in Nemčije, ki so bili obi­ čajno tudi gostje Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Koroško zgo­ dovinsko društvo je za svoje člane pripravilo vrsto predavanj, ki so osvetlila različna obdobja zgodovine od srednjega veka do problematike zgodovinopisja o NOB. Društvo je skrbelo tudi za dopolnilno izobraževanje pedagogov s pripravo seminarja za učitelje zgodovine.'Šolski problematiki se je posvetilo tudi Zgodovinsko društvo za Dolenjsko in Posavje: članstvo je razpravljalo o nujni prenovi obstoječih učbenikov, o razmerju med politično, socialno in gospodarsko zgodovino. Društvo je sodelovalo pri delovanju zgodovinskih krožkov, vključuje se v priprave razstav, sodeluje s sorodnimi organiza­ cijami, daje pobude glede poimenovanja ulic in trgov, udejstvuje se na področju pu­ blicistike. Tudi člani zgodovinskega društva v Ptuju so občutili potrebo, da se pogovo­ rijo s strokovnjaki o proučevanju in poučevanju sodobne zgodovine. Dejavnost tega društva je bila sicer usmerjena v strokovne ekskurzije, a tudi v predstavitev društvene publikacije in pripravo razstave razglednic. Društvo bo za svojo stoto obletnico 1993 izdalo novo številko Ptujskega zbornika. Naš gostitelj, Zgodovinsko društvo za Pomur- je je prevzelo levji delež organizacije zborovanja. V preteklem razdobju pa je pripra­ vilo še dve'posvetovanji in številna predavanja; Prispevki posvetovanj so bili tudi ob­ javljeni. Društvo izdaja lastno glasilo, udejstvuje se pri razpravah o mestnem grbu, preimenovanju Murske Sobote nazaj v Soboto pa je namenilo posebno okroglo mizo, ki je tudi odmevala v sredstvih javnega obveščanja. Zelo dejavno je bilo v preteklem razdobju tudi Belokranjsko muzejsko društvo, ki se je izjemno izkazalo s knjižnimi objavami. Pripravilo je več predavanj, strokovni izlet, aktivno sodelovalo pri ureditvi arheološkega objekta (mitrej). 1989 so svečano proslavili 40-letnico društvenega delo­ vanja. Poročil o delu društev, ki tu niso omenjena, nismo prejeli. Iz opisanega je razvidno, da je dejavnost zgodovinarjev pri nas živahna in pestra, čeprav v posameznih členih nekoliko škriplje. V nadaljnjem delu pa nas čaka še vrsta težav. Tu so negotova vprašanja financiranja, nepredvidljivo nadaljnje razmerje in sodelovanje republiške Zveze z jugoslovansko Zvezo zgodovinarjev, ne nazadnje tudi pravna vprašanja. V kratkem bomo namreč morali popraviti zvezni statut in statute lokalnih društev ter vanje vnesti klavzulo, da so društva nestrankarske organizacije. V razpravi o tem poročilu bomo hvaležno sprejeli vsako novo misel, kako naj se znaj­ demo v sedanjih razmerah in kako naj odpravimo opisane pomanjkljivosti poslovanja. Darja Mihelič POROČILO UREDNIŠTVA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Med občnim zborom na Ptuju 28. 9. 1988 in današnjim občnim zborom je izšlo devet zvezkov s povprečnim obsegom 160 strani : dva za 42. letnik 1988 (str. 315—624), štirje za 43. letnik 1989 (636 strani) in trije za 44. letnik 1990 (486 strani). Izhajamo torej redno. Naklada znaša zdaj 1850 izvodov. Sofinanserji, ki smo jim dolžni zahvalo, so bili republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, republiški komite za kulturo, republiški komite za vzgojo in izobraževanje, znanstveni inštitut filozofske fakultete in znanstveno-raziskovalni center SAZU. V zbirki Zgodovinskega časopisa, ki smo jo začeli izdajati pred desetimi leti kot samostojne ponatise nekaterih člankov, so izšli v tem času trije zvezki: lansko leto