Stran 243
Kmetijstvo.
Najboljše trave  za napravo travnikov in
večletnih mešanic.
Glede pridelovanja krme se je tudi pri nas že marsikaj na bolje obrnilo. Naši gospodarji so že začeli kupovati dobra travna semena in jih mešati med deteljo za napravo večletnih deteljišč in travnikov. Sem in tja se lahko opazuje, da se je njiva predelala v rodoviten travnik itd. Prav tako! Koder nam kaže porabiti njive za travnike ali za večletno deteljišče, naj se to tudi zgodi, kajti vse kaže, da se bo treba z živinorejo in s pridelovanjem krme pečati v čim dalje večji meri.
Pri tem pa moramo opozoriti naše gospodarje, da naj sejejo različne in najboljše trave in da naj jih sejejo v pravem razmerju z deteljo in pa v zadostni množini. Le na ta način se bodo dosegle najbogatejše košnje. Sempirja (senenega droba) pa naj ne trosijo po takih njivah, kajti s sempirjem se vseje malo dobrega semena, zato pa toliko več vsakovrstnega plevela.
Najboljše trave, ki se priporočajo za setev po naših krajih so:
1.  francoska pahovka, ki je visoka in trpežna;
2.  pasja trava, ki raste v gostih šopih in je trpežna ;
3.  mačji rep, ki raste visoko in je trpežna.
4.   angleška ljulika, ki je majhna in se močno obraste;
5 laška ljulika, ki raste visoko in trpi dve do tri leti. Laška ljulika, francoska pahovka in mačji rep dajejo že prvo leto bogate košnje, druge pa z drugim letom.
Te trave naj se tedaj kupujejo in mešajo med deteljo.
Izmed detelj se priporoča za naše kraje pred vsem domača in štajerska detelja in potem nokota; po bregovih in v strmih legah, kjer je malo zemlje, pa es-parzeta.
Te trave in detelje je treba seveda v pravem razmerju posejati, da bo več pridelka. Za večletne mešanice, ki se naj kose po štiri do šest let, je vzeti Vs (33 %) deteljnega in 2/s (66 °/0) travnega semena, za napravo travnikov za stalno rabo naj se pa vzame 1/6 (20 %) deteljnega in 4/s (80 %) travnega semena. Izkušnje nas uče, da se take setve še najbolj sponašajo.
V kakih množinah naj se sejejo posamezne vrste trav in detelj, to je odvisno seveda od kakovosti dotične zemlje in lege, kakor tudi od tega, ali se ima dotičen prostor rabiti le za košnjo ali tudi za pašo. Zaradi tega je prav, da se gospodarji v teh slučajih obrnejo do veščakov.
Eonečno je še priporočati, da se travna semena zase sejejo in prav tako tudi deteljna semena, kajti le na ta način je mogoče seme enakomerno razdeliti in dobiti rušo, ki bo povsod enako gosto obraščena.