Štev. 177.
V LJubljani. v soboto, dne S. avgusta 1910.
Leto XXXVIII.
s Velja po pošti: s
Za oelo lato naprej . K 20'— za pel leta » . » 13'— za četrt» » . » 8-90 za en meaeo » . » 2*20 za Nemčijo oelolotno » 29-— ga ostalo Inozemstvo »35-—
=== V npravništvn: =
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 1120 za četrt» » , » 5*80 zi en meaeo » . > 1*90 S DoSll)anJem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne št. tO v.
insérât!:1
Enoatolpna petttvrsta (72 mm):
sa enkrat.....po 15 t
za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust
=Izhaja:;
vsak dan, lzvzem&l nedelje ta praznike, ob 5. ari popolda«.
Ifcsf Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/01. Rokopisi ao ne vračn'o; nelran* »rana rlsina se ne = spreiomnjo. — Uredniškega leletona štov. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Koiltarjevl nllol štev. S. t* = Sprejema narouu.no, lnaerate ln rekl&maolje. — . . . Upravnlškega telefona štev. 188.	.-
J** Današnja številka obsega 16 strani.
Liberalno izdajstvo.
Vsi jugoslovanski poslanci so se združili proti koncu zadnjega zasedanja državnega zbora v »Vseučiliški klub«. Temu klubu se je odstopilo vse-učiliško vprašanje v izključno kompe-tenco. Oba jugoslovanska kluba sta se odpovedala pravici, to vprašnje obravnavati. — Vsi jugoslovanski poslanci brez izjeme so postali člani »Vseučili-škega kluba« in so sklenili, da so v vseučiliškem vprašanju za vse jugoslovanske poslance brezpogojno obvezni sklepi »Vseučiliškega kluba«.
»Vseučiliški klub« je formuliral ivoje zahteve glede slovenskega vseučilišča in veljavnosti izpitov zagrebškega vseučilišča ter jih predložil po dr. šusteršiču in dr. Ploju ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. — Bienerth je predložil te zahteve ministrskemu svetu, ki je sklenil odklonitev. Nato se je započela obštrukcija v liudgetnem odseku na podlagi soglasnega lanskega sklepa »Narodne zveze«.
Sklical se je pa tudi »Vseučiliški klub« na sejo, v kateri je klub soglasno odobril obšlrukcijo. Niti en glas, niti besedica se ni zinila od nobene strani zoper obštrukcijo. Vsi, skoro pol-noštevilno zbrani poslanci so smatra-! li obštrukcijonistično tatiko kot salamo po sebi umevno in edino pravo. Na-I vzoča sta bila zlasti tudi poslanca Hri-I bar in Plo] in sta kakor vsi drugi glasovala za oznančeni sklep. Kakor rečeno, nihče ni črhnil besedice zoper obštrukcijo, kaj še, da bi bil kdo kaj dru-zega predlagal!
Čudno je pa bilo vsekakor, da je baron Bienerth ob istem času informiral zastopnike nemških strank, da sta poslanca Hribar in Ploj zoper obštrukcijo . . . Mi smo to vest svojedobno zabeležili in izrazili svoje začudenje, kako pride ministrski predsednik do takih informacij, ki so v protislovju z jasnimi dogodki v »Vseučiliškem klubu«!
Zdi se nam, da je sedaj zavesa pa-la in da slovensko ljudstvo jasno vidi kaj se godi.
Predvčerajšnji »Slov. Narod« je priobčil članek, v katerem se jasno ter točno postavlja zoper slovenske vseuči-liške zahteve, obsojajoč obštrukcijo zoper laško fakulteto in obetajoč, da bodo slovenski liberalci nastopili jeseni zo-
per obštrukcijo. Da se pri tej priliki po
masarykovsko zaletava v osebo dr. Šu-steršiča, je pri duševnem in moralnem nivoju te gospode samo po sebi umevno in preveč časti bi bilo zanjo, da bi hoteli na to reagirati.
Zadostuje, da konstatujemo jasno izdajstvo slovenske liberalne stranke nad najvišjo, nad vsem strankarstvom vzvišeno skupno kulturno zahtevo vesoljnega slovenskega naroda! To jasno in brezsramno izdajstvo je edino relevantno za slovensko javnost, ki sedaj ve, pri čem da je.
Ne vemo, koliko slovenskih liberalnih poslancev stoji za tem »Narodovim« člankom in kateri. Toliko je gotovo, da ne vsi. Načelnika kranjske liberalne stranke Ivana Hribarja pa poziv-Ijemo, naj izjavi, ali se strinja s člankom strankinega glasila, ki obsoja boj, za katerega je on, strankin načelnik, sam glasoval.
Dejansko stališče liberalne stranke je po tem članku sledeče: Lahi, ki štejejo v Avstriji približno eno tretjino Jugoslovanov, naj dobijo svojo visoko šolo na stroške tudi slovenskih davkoplačevalcev. In ko bodo Lahi v resnični posesti svoje fakultete s pomočjo slovenskih liberalcev, naj menda Slovenci iščemo »kompenzacije«, za katere se seveda na merodajnih mestih potem nihče ne bo zmenil, ko bo laška fakulteta pod streho. To vidi vsak otrok — samo naši liberalci tega ne vidijo. In to oni, ki so se radi kazali kot patentirani zastopniki slovenske vseučiliške ideje. Edino, kar so imeli naši liberalci še idealnega v svojem stremljenju, je bilo slovensko vseučilišče. Sedaj so vrgli še to zadnjo idealno točko med staro šaro.
Vzamemo to na znanje. Stvar utegne imeti svoje posledice. Vprašati pa moramo vendar-le, kaj je napotilo slovenske liberalce, da so zastavo, katero so tako skrbno čuvali skozi toliko let, vrgli v blato? In to tako ostentativno! Saj so razobesili svojo lastno sramoto. Izvleček svojega izdajalskega članka so brzojavili v nemške liste, da vlada in Nemci vedo, da so slovenski iberalcl zopet enkrat pripravljeni za izdajstvo svojega naroda. Brez izdajstva ta družba pač ne more živeti! Ob srbski krizi so izdajali Avstrijo, sedaj pa izdajajo svoj narod Nemcem, Lahom in proti-slovanski dunajski vladi. Dne 20. septembra 1908 so kričali: »Smrt Nemcem!« — sedaj se jim pa ponižno ponujajo.
Odkod najnovejši preobrat? Za to
je le en sam vzrok: Strah pred razpustom državnega zbora.
Bienerth dobro pozna naše iberalne in še nekatero druge Pappenheimerje. Ko si po sijajni zmagi slovenske obštrukcijo ne ve drugače pomagati, začel je pretiti, da na jesen razpusti državni zbor. In takoj so se gotovim ljudem začele tresti hlače. Prvi je zacvilil prof. M a s a r y k, ki ve, da ne bo nikdar več izvoljen, ker je izgubil vse politično zaupanje v češkem narodu. A Masaryk je tudi ostentativno poudarjal, da so v slučaju razpusta državnega zbora izgubljeni liberalni slovenski mandati. In vse slovenske liberalne hlače so se začele tresti. Nove volitve — kaj bo z nami, če pride ljudstvo do besede? Tako si mislijo razni liberalni poslanci — in zato hitro izdati in prodati vse, kar je še na prodaj. In tako so se ostentativno ponudili nemški vladi, do so pripravljeni v jeseni pasti v hrbet poštenim slovenskim poslancem, ko bodo nadaljevali junaški boj za pravice In resnični napredek slovenskega naroda.
A zmotili se bodo temeljito s svojimi računi naši liberalci, s svojim Ma-sarykom in dalmatinskim kvartetom vred. Pokazalo se bo le, da vsi ti elementi skupaj nimajo nobene politične moči — ljudstvo pa bo s temi izdajalci vseh narodnih svetinj kruto obračunalo. —
Ljudstvo ve, da se sme v obrambo svojih pravic in interesov zanesti na poslance Vseslovenske Ljudske Stranke. Zato mirno gleda v bodočnost — pa tudi s tisto brezobzirno odločnostjo, ki je na mestu v resnih trenotkih v življenju naroda.
Vsi izdajalski računi se bodo sramotno razbili ob kremeniti značajno-sti in brezmejni požrtvovalnosti poslancev Vseslovenske Ljudske Stranke in ob neomajani volji slovenskega ljudstva.
Liberalne izdajice pa čaka zasluženo plačilo — batine!
Zlata knjiga.
Izšla je željno pričakovana »Zlata knjiga« (spisal Franc Terseglav), mladeniški katekizem, zakonik za našo lepo orlovsko organizacijo, kažipot za življenje slovenskega krščanskega mladeniča. Šteje 140 strani; broširani izvodi so zelo lični, vezani pa elegantni. Cena se nastavi začetkom prihodnjega tedna, kar bomo naznanili. Delo je cerkveno potrdil knezoškof A. B. J e g 1 i č, ki je obenem na čelu knjigi napisal sledeče priporočilo:
Št. 1799.
V Ljubljani, 1. majnika 1910.
Knjiga naslovljena »Zlata knjiga slovenskih Orlov« je spisana na temelju in v duhu svotc katoliške vere, ter se z njo popolnoma ujema. Obsega mnogo prelepih, trajno veljavnih naukov posebno za naše ljube. Orle, ki naj se vzgoje za viteške mladeniče, za značaj ne može, za vrle Slovence in zavedne katoličane. Načelniki in voditelji Orla, posebno naši duhovni, naj Orlom stavek za stavkom poljudno razjasnju-jejo, Orli pa naj si prelepe, ravno za njo odbrane nauke vtisnejo v spomin in v srce, da jim svetijo na potu do njihovega vzvišenega namena. Pisatelju čestitam, da se mu je knjiga izredno posrečila in zasluži zares ime »Zlata knjiga«. Naj se natisne in razširi po vsej mili domovini!
Knezoškofijski ordinariat. t Anton Bonaventura knezoškof.
O »Zlati knjigi« priobčujemo poleg priporočila prevzvišenega knezoškofa še ti dve oceni:
I.
Slovenska mladenišika organizacija je pogrešala še nekakega temeljnega zakonika. Sedaj je dobila tudi tega. Iv, Podlesnik ji je napisal natančno določen in avtentično razložen poslovnik, Fr. Terseglav pa »mladeniški katekizem«, to jo, z mladeniško-vzgojnega stališča sestavljen kažipot za vse življenje slovenskih Orlov.
Da se spozna namen in pomen »Zlate knjige«, treba le pregledati njo poglavja: I. Orel, njegov namen, delo in vzori. — II. Orli, njihove dolžnosti in življenjska naloga. — III. Orlovske čednosti. — IV. Značajnost, prvi pogoj življenja po Orlovih načelih. — V. Vi-teštvo in neomadežano življenje. — VI. Ljubezen do ljudstva in narodne dolžnosti Orla. — VIL Telesno zdravje in zmisel za domačijo ter družino. — VIII. Krščanska ljubezen in usmiljenje. —. IX. Orel in nasprotniki.
V teh devet poglavij je umno položena vsa pedagogika za slovensko mla-deniško organizacijo. Ni ga življenjskega vprašanja slovenskega mladeniča, ki ne bi bilo kratko, a premišljeno rešeno v teh poglavjih. Odločno povdarja »Zlata knjiga«, da treba vzgojiti slovenske Orle z resnobno disciplino, ki ni dragega kakor zdravo samozataje-vanje, za katoliško moštvo, za krepko značajnost, brez polutanstva in brez mehkužnosti. Lepo govori Orlom o vi-teštvu, o blagem srcu, neomadežanero.
LISTE K,
Spisal dr. Leop. Lenard.
Bival sem v Varšavi v zasebnem ženskem učiteljišču gospodične Štefanije M a r c i š e v s k e na ulici Mo-kotovski.
Zavod je vzoren. Voditeljica gospodična Mareiševska je izvanredno razumna oseba, ki je posvetila stvari celo svojo dušo. Ustanovila je zavod in skrbela za materijelno stran grofica K r a -s i n s k a, rojena grofica B a d e n i, hči gališkega deželnega glavarja in nečakinja bivšega avstrijskega ministrskega predsednika, oseba krepke volje in treznega razuma.
Nekoč je prišel iz ruskega Podolja grof Cholonievski, eden prvih magnatov poljskih, ki ima svoja posestva pri Vzjatkovcah pod Vinico ter je prosil, da bi mu dali učiteljico. Dobil je namreč od ruske vlado dovoljenje, da sme odpreti otroški vrtec za otroke svojih dvorskih služabnikov. Na ruskem Podolju dobiti tako dovoljenje je bilo nekaj posebnega, in posrečilo se •flu je samo radi njegovih visokih vplivov in zvez. Seveda je bil pogoj, da sc
otroci v vrtecu ne bodo učili brati in pisati, še manj bi se pa smeli vanj sprejeti otroci iz vasi. V zavodu so mu dali neko gospodično z imenom Zofija Orbačevska, osebo starejšo in iz-kušenejšo, o kateri se je sodilo, da bo nastopala razmeram primerno dovolj previdno. Ko se je polna visokoletečih sanj o svojem novem apostolatu poslavljala od mene, nisem mislil, da jo bo kmalu zadela katastrofa.
Nekaj časa pozneje sem naredil izlet h gospodu Bonieckemu na Ukrajino, kar sem popisal nekoč v »Dom in Svetu«. Z gospodom Bonie-ckem sva ne nekoč peljala k njegovemu sorodniku gospodu Jarošinskemu, stari, premožni poljski plemenitaški rodbini, ki ima svoj dvor ne zelo daleč od Vzjatkovcev. Gospodična Orbačevska je zvedela, da sem prišel k Jarošinskim in se je tudi ona tja pripeljala, da bi se še enkrat videla. Bila je vsa žareča navdušenja in pripovedovala mi je z velikim ognjem o svojem delovanju in o svojih načrtih. Jaz sem bil vesel njene zadovoljnosti, zraven se pa nisem mogel iznebiti neke neprijetne slutnje. »Ti jo boš še enkrat izkupila,« — ta misel me je obletavala kot muha.
Toda sam nisem mislil, da jo katastrofa tako blizu.
Grof Cholonievski jc velik gospod,
ki se tudi temu primerno čuti. Načelnika zemske straže niti ne pogleda, »stanovčj pristav« dobi v veži po lakaju kupico žganja ali čaja, ako ga slučaj zanese k grofu, »ispravnika« se nakrmi v obednici, a vrata salona se mu ne odpro in nobena dama mu ne poda roke, gubernator je počaščen, ako ga hoče grof sprejeti, baje da je nekoč sam car na popotovanju vstopil mimogrede h grofu Cholonievskemu. Gospodična Orbarčevska se je začutila pri njem nekoliko preveč varno in je razvila delovanje, ki je presegalo že vse meje previdnosti in računanja z razmerami.
Otrok ni samo zabavala, kar je smela po pravici in postavi, ampak jih je tudi učila brati in pisati, za kar je prej marsikatero dekle prišlo v dolgotrajno ječo ali celo v Sibirijo. Toda sedaj, po revoluciji, je zavladal tudi v tem oziru nekoliko milejši duh in se taka pregreha, uradno zvana »tajno podučevanje« lahko odpokori z nekaj meseci.
Učila, je ne samo otroke grajskih uslužbencev, ampak tudi vaški naraščaj, kar je veliko hujše, ker ruska vlada pred vsem skrbi, da bi se ne pokvarilo kmečko ljudstvo. Skratka: razvila je nevarno in državno jirepovedano propagando.
Mestne oblasti niso hotele videti
ničesar, pop se jc učiteljici sladko klanjal, ker je tudi vedel, da je zanj najkoristnejše, biti z grofom v dobrih razmerah. Poljski graščak v onih pokrajinah postavi popu lepo župnišče, sezida cerkev ali da nekaj oralov polja ali kakšne druge letne priboljške k plači, potem ima pa od njega mir. Pop je namreč uradni donositelj, ki mora naznaniti vsak sumljiv pojav in vsako »neblagonadjožno« osebo v svoji okolici.
Ker je šlo gospodični učiteljici tako vse posreči, se ji jc slednjič menda zavrtelo v glavi, da je pozabila na svojo ulogo in pričela igrati vse mogoče. Katoličani so tam, kot po onih krajih sploh, v verskem oziru silno zapuščeni. Poduka imajo premalo ali pravzaprav nobenega, ker je duhovščine premalo in je preveč vezana. Orbarčevska je dobila starega, mirnega in dobrega župnika kmalu popolnoma pod svojo opan-ko in pod njenim vodstvom se je ves pomladil in razvil živahno delavnost. Priredila sta misijon za odraščene, ona je hodila okrog ljudi, jim prigovarjala ter jih podučevala, župnik je pa govoril v cerkvi in spovedoval. Potem je priredila misijon za otroke. Sama jim je delala pridige kot kakšen misijonar, potem jih je pa pripeljala k župniku k spovedi.
Eivljonju, o spoštovanju do ženo. Navdušeno vnema »Zlata knjiga« slovenske mladeniče za ljubezen do ljudstva, ia narodno delo, za boj za narodno pravo, a tudi za pravičnost do drugih narodov. Govori mu o zdravju, o veselju in žalosti, o ljubezni do domačije, domačo zemlje in domačega življenja. Govori mu o kraljevski zapovedi krščanstva, o ljubezni tudi do nasprotnikov, a tudi o boju zoper sovražnike krščanske misli, in tolmači, kakšen mora biti ta boj, da ni zoper krščansko ljubezen. To veliko tvarino je bilo seveda mogoče obdelati v mali knjigi le v obliki katekizma. Zato bo služila knjiga v prvi vrsti za mladeniške večere, kjer naj bi se pomnjivo brala in skr-,no razlagala. Da bi pa imeli si oven mladeniči tudi živ zgled goreče ljnLezni do Boga in domovine, zlasti v bojih, ki jih čakajo, je povzel Terseglav v »Zlato knjigo« tisto večnolepo berilo iz knjige Makabejcev o makabejskili bojih za božjo čast in ljudstva srečo. Na koncu pa je zbral in dodal še nekaj odlomkov iz spisov velikega pedagoga slovenskega ljudstva, škofa Slomška, njegovo »Poslednje sporočilo«, vabilo v družbo sv. križa, o zdravju in zdržnosti, »pričkanje vernega mladeniča z nevernim modrijanom« ter »nekaj dobrih svetov«. Za uvod je del dr. Lampetovo himno Orlov, za sklep pa lepi psaltn 118.
Ljubljanski knezoškof je sam napisal za to knjigo potrdilo, ki je obenem najlepše priporočilo. Knezoškof čestita pisatelju, da se mu je delo tako posrečilo, ter pravi, da je to delo zares zlata knjiga slovenski mladini.
D r. A. Ušeničuik (»Čas«, 7, 8.)
II.
Urednik »Mladosti« Fr. Terseglav je napisal po naročilu predsedstva Zveze Orlov navodilo za življenje mladeni-čev po načelih organizacije Orlov, imel sem priliko Citati to navodilo v rokopisu, zato mi je mogoče napisati tej zlati knjigi pozdrav na pot. Ne ocene, tudi ne priporočila, temveč samo pozdrav v imenu mnogih, ki knjižico težko pričakujejo.
Predsedstvo Z. O. je naložilo pisatelju težko nalogo. Zavedalo se je, da more to nalogo rešiti samo en v naši organizaciji, t. j. urednik »Mladosti«, ki je s svojimi načelnimi članki zanašal v vrste slovenskih Orlov vedno novo življenje. Kako je pisatelj »Zlate knjige« svojo nalogo rešil, o tem soditi bo kmalu dana vsakemu prilika. Jaz sem že sodil in pravim samo: iz bor no! Poglejmo samo vsebino: I. Orel, njegov namen, delo in vzori. — II. Orli, njihove dolžnosti in življenjska naloga. — III. Orlovske čednosti. — IV. Značaj-nost, prvi pogoj življenja po Orlovih načelih. — V. Viteštvo in neomadežano življenje. — VI. Ljubezen do ljustva in narodne dolžnosti Orla. — VII. Telesno zdravje in zmisel za domačijo in družino. — VIII. Krščanska ljubezen in usmiljenje. — IX. Orel in nasprotniki. — Z globoko premišljenostjo in jekleno doslednostjo so razmotrivana v obliki vprašanj in odgovorov verska, socialna, gospodarska in narodnostna vprašanja, ki morajo zanimati našo mladino. V sicer drobni knjižici je nabranega toliko gradiva, da bodo zajemali voditelji telovadnih odsekov lahko mesece in mesece snovi za predavanja na
Razume se, da to ni moglo ostati prikrito. Dasiravno ni bilo slišati ničesar, toda donosi so šli zoper učiteljico na višje oblasti in slednjič so prišli tako visoko, da je grofov vpliv ni mogel več obraniti. Potem jc pa prišla katastrofa.
v v v A X ✓<.
Nekoč je odpotoval grof v Varšavo. Učiteljica je velela vpreči dvorske konje in se odpeljala k precej oddaljeni župni cerkvi k župniku k spovedi. S seboj ni vzela niti kopejke denarja, samo žepni robec in molitveno knjižico.
Sredi polja jo je dojahal z doma lakaj na brzem konju, ter ji zakričal:
»Bežite, kamor morete! Prišla je policija, obdala ves dvor ter vas išče.«
Gospodična je pri tej priči izgubila glavo. Namesto da bi se vrnila z lakajem v grad nazaj in se dala prijeti — zbežati ji tako ni bilo mogoče — je skočila z voza, rekla kočijažu, naj pelje prazni voz domov, sama pa pričela peš bežati po polju. Prišla jc do neke ruske vasi ter naprosila nekega kmeta, da jo je peljal do Jarošinskih. K nesreči tudi tam ni bilo moža doma, ki bi gotovo svetoval drugače. Bila jo samo žena z majhnim otrokom, ki se jc vsa prestrašila, ko ji je Orbačevska povedala svojo zgodbo.
»Kaj ste naredili! Kaj ste naredili!« pričela jc tarnati Jarošinska.
»Tarnanje zdaj nič nc pomaga,«
»fantovskih večerih«. Toga nam je zlasti trebalo.
Ko som prelistaval knjižico z zlatimi navodili in nauki, pa mi je prišla ena misel: kako pride komaj tri leta stara organizacija in naroči, da naj se napiše za slovensko mladino katekizem z navodili za njeno življenje? Ali ne tiči v tem prevelika samozavest mladega Orla? In odgovoril sem si, da mora ravno ta knjižica biti znak silne avtoritativno moči, ki si jo je znala pridobiti v kratki dobi svojega obstanka naša mladeniška organizacija. Ker poznam disciplino in udanost do osrednjega vodstva v vrstah slovenskih Orlov, sem prepričan, da bodo navodila »Zlate knjige« postala kmalu srčna last vsakega slovenskega fanta, ki se imenuje Orel. Zato ji srčen Na zdar! na pot!
Orlovska organizacija jc napravila z njo velik korak naprej. Korak neizmerne važnosti, ki bo pokazal, da so organizirani slovenski mladeniči ena družina — že do 3000 udov broječa družina — ki hvaležno sprejema iz čistega vira včasih težka navodila za svojo delovanje in ravnanje. To jc pokazala ta mlada armada že večkrat. Napravili smo poizkus njene discipline ne samo na telovadiščili in pohodih, temveč šli smo v družine, cerkve, gostilne, na plesišča in zabavišča, povsod smo se prepričali, da rodeva v pomladnih dneh sejano seme v razorano njivo orlovske mladeniške organizacije tisočeri sad. Disciplina, ki zajema svojo moč iz najlepše in najpopolnejše organizacije — katoliške cerkve — to je in mora ostati začetek in konec delovanja slovenskih Orlov! K temu vclikejnu cilju bo mnogo pripomogla »Zlata knjiga«, ker je pisana iz srca, ki je zajemalo navdušenje za lepo delo med našo mladino iz plemenitih src slovenskih fantov. Naj se dobi v vsaki slovenski vasi samo eden, ki bo z nauki tega katekizma v srcu in v mislih hodil kot apostol goreč in navdušen med svojimi tovariši, in domovina slovenska, kako lopa bo tvoja bodočnost!
V enem tistih časopisov, katerih predali so vedno polni psovk na slovenske fante iz ljudstva, ki nosijo znak Orla na svojih prsih, sem čital ta-le predlog: naj bi prišli mladeniči iz orlovske in sokolske organizacijo skupaj in naj bi tekmovali v telovadbi med seboj. Katera stranka odnese prvenstvo, tisto se bo potem pripoznalo med narodom. — Za našo organizacijo jako laskav predlog. Starec 50 let vabi mladega fanta na korajžo. Ta mladi fant se pa ne pojde borit z možem, ki je osivel in odrevenel v boju »za narodov blagor«. Se mora pripravljati za druge boje. — Nad slovensko zemljo plavajo oblaki, ki oznanjajo drugačen boj, kot je boj na telovadiščih. Zbirajo se oblaki kulturnega boja, ki bo vseboval tudi boj za narodnostni obstanek slov. ljudstva. Za ta boj v prvi vrsti se pripravljajo slovenski Orli. Takrat ko zagrome viharji, pa povabimo najmlajše iz nasprotnih vrst in tiste dni se pokaže, komu gre prvenstvo. Na političnem, gospodai'-skem in socialnem polju se bodo slovenski Orli bojevali, na telovadiščih pa si bodo urili samo telesne moči in sc zabavali. O pripravah za te boje nam govori »Zlata knjiga«. Zato posebno pozdravljena!
Knezoškof ljubljanski je napisal
odvrnila jc Orbačevska. Pomozite mi, da pridem dalje.«
Jarošinska ji je dala precejšnjo svoto denarja, velela vpreči štiri konje ter jo peljati na najbližnjo železniško postajo. Tu si je kupila Orbačevska vožni listek ter se je peljala dalje, daljo, dokler ni bilo konec železnice. To so jo zgodilo v mostu Humanu na Ukrajini, nekdanjem središču kozakov.
Ker je bilo železnice konec, je morala izstopiti. Prenočiti ni mogla nikjer, ker ni imela potnega lista. Na Ruskem mora namreč človek takoj, ko vstopi v hotel, najprej oddati svoj potni listok vratarju, da ga odda policiji. Nevede kam je šla v katoliško cerkev in jo v nji prečepela do večera. Zvečer jc pa prišel mežnar ter jo je hotel izgnati, a ona se mu ni dala.
Možnar gre po župnika. Župnik pride in ona mu pove svojo storijo. Nato jo prične župnik po vsej pravici kregati, zakaj jo storila tako bndalost in zbežala od doma. Zbežati tako no moro nikamor, ker nima potnega lista. Slednjič jo bodo našli in potoni bo zanjo in za grofa še slabše. Rajo naj so vrne domov in da zapreti, potoni bo pa že grof gledal, da ji kolikor mogoče olajša usodo.
Toda ona so ni dala pregovoriti.
»Jaz hočem čoz mojo! Jaz hočom čez mejo!« gonila je venomer svojo.
knjigi priporočilo in najvišje potrdilo. | Naj bo to pisatelju zadoščenje za očitke, da uči »novo vero in krive nauke«. Za marsikoga, ki je gledal dosedaj orlovsko organizacijo samo od zunaj, so v knjižici zbrani nauki res novi, za nasprotnike pa čisto gotovo krivi. Naj jim bodo tudi pogubonosni! S to željo — ker iz ljubezni do pravega dela v blagor slovenskega ljudstva — pozdravljena »Zlata knjiga slovenskih Orlov«! Na zdar!
Ivan P o cl 1 e s n i k.
MrJIske nmkt
i še nekaj o dunajskem shodu dne
21. julija o našem čipkarstvu. Zveza trgovcev s čipkami je na ta shod sama povabila po onega zastopnika krajevnega odbora idrijskega in iz Gornjega Češkega. V trgovini so namreč le znane češke in idrijske čipke, ker drugod kakor na Tirolskem in v Galiciji je ta obrt še v povojih, pričela sc je zadnja leta. Zato je osrednji tečaj na Dunaju prosil, naj bi se osnoval komite ali odbor na Češkem in v Idriji, ki bi gledal v svojem okolišu, kako bi se obrt najbolje pospeševala, v šolah redno vršilo in za čipkarice kaj poskrbelo. To je bilo tudf znano »zvezi industrijalcev«, pa so za shod dne 21. julija povabili, naj pride iz Češkega in iz Idrije zastopnik lokalnega odbora na zborovanje. V povabilu pravijo, da jih gotovo pričakujejo in da jih na zborovanju pozdravijo. Za Idrijo je šol kot zastopnik dekan Arko, iz Češkega nadučitelj Matajec. Dunajski odbor za povzdigo gospodinjske obrti pa je še saim povabil tudi po enega zastopnika, iz Idrije kateheta Os-walda, iz Češkega učitelja Hoffmanna. Tako so bili kot zastopniki krajevne obrti dva duhovna in dva učitelja. A na shodu pa trgovci niso držali besede. Obljubili so, da jih bo veselilo gospode poznati in pozdraviti. A znano je že iz takratnih dopisov o shodu, da je posebno en trgovec nahrulil duhovne in učitelje, kaj imajo pri čipkarstvu opraviti, kaj oni posegajo v delokrog, ki z njih stanom nima nobenega stika. Duhovni in učitelji naj se drže svojega posla in čez dolžnosti svojega stanu naj ne posegajo, tudi trgovci se v njih stanovsko poslovanje ne mešajo, in prepričani smo, da, ko bi mi hoteli posegati v njih delokrog, bi nas z vso odločnostjo zavrnili. Isto pravico in prostost si tudi trgovci prilaštujeino, odklanjamo vse njih posredovanje. Razume se, da so navzoči burno ploskali in na glas klicali: »bravo!« Tako je!« »To je resnica!« In predsednik in generalni tajnik sta — molčala. Pozabila sta, kaj sta na vabilu podpisala. Mirno je popoldne na to reagiral dekan Arko, navzoči uradniki treh ministrstev so si pa svoje mislili. Če bodo tako robato nastopali trgovci proti onim, katere so sami prijazno vabili na shod, je malo upanja, da bi trgovci kaj dosegli, ker pri tako resnih možeh, kakor so jih poslala ministrstva na glasovanje, malo izda bahaško govorjenje, pač pa stvarni razlogi.
i Neumestno in nevarno šalo si je
dovolil neki deček. Sedaj v vročini in o šolskih počitnicah se kopljejo v Idrijci otroci. Ko se je vračal neki fant domov, videl je pred hišo mater dveh otrok, ki sta se ž njim kopala. »Vaša dva sta oba utonila,« zakliče materi.
»Kako pojdeš čez mejo, če pa nimaš potnega lista,« odgovarjal je župnik.
Ker se pa ni dala pregovoriti, da bi se vrnila domov, in jc bila že vsa bolna, je župnik ni mogel vreči na cesto, ampak jo je vzel k sebi.
Tako je ostala pri njem tri dni vsa bolna. On jo je neprenehoma kregal, naj se vrne domov, ona je pa neprenehoma govorila, da hoče čez rusko mojo v tujino. Četrti dan jo je pa že policija izsledila. Župnik se je srečno izrezal, ker sta oba, učitcljica in on, enakomerno izpovedovala, da jo je našel bolno v cerkvi in iz usmiljenja vzel k sebi, ne-vedč, kdo je ona. Učiteljico so pa vzeli in odpeljali. V vlaku ji je sedel neprenehoma na vsaki strani on žandar s puško v roki. Ko se je pa železnica končala, so jo posadili v voz, na vsako stran se ji jo vsedel žandar s puško v roki, tretji pa na kozla h kočijažu in tako so jo pripeljali v Kamjenec, glavno mesto podoljsko gubernijo, kjer so jo potem vrgli v ječo.
X X X
Grofu so z doma brzojavili v Varšavo, k«j so je zgodilo z učiteljico. Pri toj priči so jo odpeljal z brzovlakom, a pot jo dolga. Ob štirih popoldne so jo. odpeljal iz Varšave in vozil nopreno-homn. Zjutraj ob sedmih jo prejel pa na veliki postaji Kazjatin pod Kijevom drugi telegram z doma, iz katerega je izvedel, tla jo gospodična zbežala nc-
Zeno prevzame pri tej novici tak strah, da se ji omrači pamet in kakor brezumna se krčevito vije in žaluje nad otroki. Več ur je minulo, preden so sosedje in rudarski zdravnik zamogli potolažiti mater. Celo, ko sta prišla si-nova zdrava domov, jih ni mogla mati spoznati. Takim razposajenčkom bi morali starši korenito izbiti tako pre-širno razuzdanost in jih poučiti, da ni vsaka šala na mestu.
i Avtomobile, in celo kar tri, si hoče omisliti naš rudnik, da bi svojo robo dobival iz Logatca in živo srebro dovažal na železniško postajo. Od de-lavskega ministrstva je neki prišel ukaz, naj se preštudira, ali bi ne kazalo rudniški promet tem potom olajšati in si v la.stni režiji preskrbeti, kar potre, huje. Natančno poročilo od tu je že odšlo, sedaj dan na dan pričakujejo odloka od ministrstva. Dva avtomobila bi vozila po dvakrat na dan med Idrijo in Logatcem, eden pa naj bi bil vedno v rezervi, da bi v slučaju, ako se kaj poškoduje, promet ne bil oviran. Eno uro bi potreboval od železniše postaje do našega mesta. Ako bi vozil tudi osebe, bi bilo s tem veliko pridobljenega, ker pošta vozi štiri ure, privatni voz pa tri. In naši izvoščeki so neki do-ločili ceno za privatni voz kar na 16 K. Pač prevelika svota za potovanj«, ker 16 kron in napitnino vozniku bi moral plačati, preden šele pride do najbližje železniške postaje.
i Nagajajo našemu kršč. gospodar, skemu društvu. Ker se oddaja svojim članom vino na debelo, ima precej sitnosti, preden dobi dovoljenje, izkletiti pravočasno mali sodček. Prigodilo se je, da se je gostilničarju vstreglo takoj, a pri nas preteče nad 6 ur, preden se oglasi dotični uradnik. In če se je po preteku 6 ur brez navzočnosti dacarja odtočilo, grozi s tožbo. Nam je prav, da se tožba izvrši in pregleda, kdo je kriv, potem pa takim nagajivcem pokaže pot iz Idrije. Ako se pošteno plačuje davek, se dandanes tudi v naši državi zahteva, da se nepristransko ravna z davkoplačevalcem. To naj za sedaj zadostuje, pisali in potrkali bomo pa že še na druga vrata, ako nagajivosti ne bo konec.
i Posebna komisija za železnico Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija je v torek in sredo pregledovala progo do kranjske meje. V petek in soboto si ogleda in zaslišuje želje, pritožbe in pomisleke na goriški strani. Zeleznično ministrstvo je naredilo bridko izkušnjo, ko yt zidalo alpinsko železnico, pa premalo preštudiralo vso progo, formacijo sveta m kraje, kjer je speljana. Znano je, da se-je takrat za več milijonov prekorači! kredit in poleg tega spoznavajo, da bi se bila drugod ugodneje, ceneje in veliko bolj varno izpeljala, kakor ob hribovju, kjer se zemlja poseda in tunele zožuje. Zato hoče sedaj varneje postopati. Za zvezo Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija se je že veliko storilo in na dotič-nih mestih opozarjalo, da vsa zadeva n? zaspala. Poleg tega ni ljubo državi, da ji vrhniška železnica izkazuje na leto 20.000 kron izgube. Iz vojnih ozirov in za slučaj, da bi se kaj pri alpinski železnici poškodovalo, bi se potrebovala nova zveza, in sicer popolnoma po državni železnici. Da bi se kar iz Vrhnike podaljšala proga, ni bilo misliti, ker se mora skoraj 5 kilometrov do Brezovice posluževati tira južne železnice. Znani voditelj nekdanje Landerbanke na Du-
vedé kam. Nato je brzojavil s pota še na razne strani do svojih znancev za gospodično, a nikdo ni vedel ničesar Ko se je pripeljal domov, je brzojavil in pisaril dalje, a vse poizvedovanje jc bilo zaman. Policijo se mu je posrečile spraviti od dvora. Zastražila je samo še hišico na vrtu, kjer jc stanovala učitcljica, ter ni pustila nikogar notri. Policija je imela namreč nalogo izvršiti v njenem stanovanju hišno preiskavo ker je bilo vladi naznanjeno, da ima pri sebi razne nepostavne knjige. Pc ruski postavi se pa preiskava ne more vršiti drugače, kot v navzočnosti lastnika, lastnik, oziroma lastnica pa v tem slučaju ni mogla biti navzoča, kei jc sedela v ječi v Kamjencu.
Desetega dne, odkar je sedela učiteljica v ječi, je dobil grof naznanilo da se nahaja deklo^v ječi v Kamjencu Gospod je urno odpotoval t.ja in jo j' še tisti dan dobil ven. Na kak načir se je to zgodilo, o tem molči povest Sam no mara o tem govoriti, drugi Ps tudi nikdo ne ve. Najbrže je moral od šteti precej veliko denarja.
Ko se je vrnil z dekletom domov jo bilo sanio še treba odpraviti straže od njenega stanovanja. Že poprej j' nekdo vzel šipo iz okna, zlezel skoz odprtino v stanovanje, pobral vse, kai bi zamoglo količkaj biti »neblagonad jožno« za policijo, zlezel nazaj skoz: odprtino na prosto in zopet vložil šipo
naju, Bonton, je sam sporna! pred nekaj leti, da je Avstrija izgubila na Italijanskem bitko proti Francozom in Italijanom, ker se je na postaji južne železnice umetno promet ustavil in ni moglo ne vojaštvo, ne materijal pravočasno na bojišče. Zato je sedaj komisija pričela delo na državnem kolodvoru v Šiški in hoče novo progo izpeljati, da pride pri Brezovici na lastno progo ter potem naprej do Sv. Lucije skozi Idrijo. Ministrstvo hoče vedeti, na kake ovire od strani ljudstva bi se bilo treba ozirati, ako bi res katerikrat začelo v svoji režiji zidati železnico. Zato je sedaj komisija zaslišala zastopnike občin, kake želje, pomisleke in pritožbe imajo glede sveta, postaj itd- pri nameravani progi. Slišimo, da je šlo povsod vse gladko, le Žirovci so delali nekaj težav, ker bi skozi njih dolino ne tekla ter bi imeli v Rovtah predaleč postajo. Kako se bo še stvar razvila, bomo že še poročali.
Jeseniške novice.
j Seda) nam je vse jasnol Nismo si mogli prav razlagati, kako da je »vcle-slovan« ljubljanski župan Hribar pretekli teden prenočeval na Jesenicah v nemškem hotelu, ne pa pri sokolskem starosti Humru v hotelu »Triglav« ali pa pri sokolu Haupt-manu, ki je župarjem na vseh straneh razobesil zastave. Sedaj nam je pa »Narod« med jeseniškimi novicami preteklo soboto to razjasnil. Piše namreč: »Vsak zaveden Slovenec, ki je na Jesenicah in vsak, ki pride na Jesenice, ne bo šel v lokalo, kjer so ali nemški ali dvojezični, oziroma trojezični napisi, ker ne bo maral podpirati Nemca in nemškoklcrikalnih obrtnikov.« Tako »Narod«. Hribarju je moralo torej gotovo biti znano, da sokolski starosta Humer vabi z lepaki na svojih oknih k »Sängerabend-om« in da Hauptman ponuja svoje vino z napisom: »Črno, schwarz, nero — fekete«, ker sicer bi gotovo prenočeval pri teh, ne pa v nemškem hotelu. Sedaj smo zopet pred uganko. Ali je Hribar tako slab Slovenec, da prezira na Jesenicah Slovence, ali pa so imenovani tako slabi Slovenci, da Hribar rajši prenočuje pri Nemcih. Kaj je pravo? Prosimo pojasnila, ali pa — popravka! Živeli — Slovenci!
j Z losvonromovsko agitacijo preti neki gospod po Jesenicah in se široko-usti po gostilnah, kadar svojih alkoholno razgretih živcev ne more več brzdati. Mi mu povemo samo to, kar je svoj-čas rekel neki protestant o svojem tovarišu odpadniku, ko je dejal: »Poprej je bil slab katolik, sedaj je ničvreden protestant!« Tableau!
j Kako sokoli volijo svoje odbornike? Že pet let niso imeli občnega zbora in vendar imajo za tajnika mladiča, ki je še-le nekaj tednov na Jesenicah. To je samo pri sokolih mogoče, ker je marsikoga sram v tej družbi sprejeti kako »častno« mesto. Vsekako zanimivo!
j Sam svoj sodniki Neki posestnik z Jesenic je pisal okrajnemu glavarju radovljiškemu zasebno pismo, v katerem se je čutil g. glavar žaljenega. Zato je reveža uradno kaznoval z globo 50 K 10 vin. Kako pač nekaterim gospodom dobro de, ako imajo moč v rokah, da delajo za ljudstvo!
Ko je prišel grof domo^ se je oblekel v svojo plemenitaško uniformo, naložil na sebe razne rede in stopil pred policijo ter zakričal:
»P.ašol von!« (Marš proč!)
»Vaše sijateljstvo! Nam nužno protokol spisat,« je odgovoril stražnik bojazljivo.
»Pojdi k vragu s svojim protokolom ! « odvrnil je grof.
»Izvolite, vaša svitlost, tako narediti, da nam ne bo treba protokola pisati,« odvrnil je stražnik še pohlevneje.
»Pojr'.i k vragu! Piši!« zakričal je grof še silneje in udaril s peto ob zemljo.
Stražnik je počenil na zemljo, na-čcčVal na kolonih nekaj vrst na nek papir, da je bila izvršena formaliteta, potem so pa vsi pobrali kopita in odšli.
Tako je bila gospodična učiteljica zopet prosta, o šoli pa ni moglo biti več trovora in morala je zapustiti dotični kraj.
V našem slučaju izgleda dogodbica skoraj luimoristično. Ako bi pa dotična učiteljica ne imela za sabo dobre opo-re, bi se lahko završila jako tragično, kakor se dogaja v mnogih slučajih, o katerih nobeno pero ne piše in noben list ne govori.
KrHansko-socialno glbatre v Galiciji.
V Galiciji se pričenja energično kr-ščanskosocialno gibanje, ki se bo v ne-dolgem času pokazalo tudi na parlamentarnih tleh. V Krakovu izhaja njihovo glasilo dnevnik »Glos narodu«, ki je v zadnjem času strokovno in smoter-no jako dobro urejevan. Njegov sotrud-nik, mladi in nadarjeni gospod Matia-sik, je do nedavna študiral na Dunaju, kjer je neprenehoma občeval z »Danico« in je sedaj podpredsednik slovanske dijaške lige, ter čita in razume slovenski.
Delavce organizujeta mladi in energični g. Kodeska, urednik delav-skeka lista »Myšl sobotnieza« in delavec Zgorniak.
Duša celega gibanja je neumorno delavni in požrtvovalni g. Mytkovicz, bencficijat pri cerkvi Marije Device v Krakovu, ki je več let v najtežavnejših razmerah vodil celo gibanje.
Pred meseci je dobila stranka novega predsednika v osebi mladega visoko izobraženega in zelo nadarjenega g. Stanislava Jasinskega.
Do nedavna je delovala stranka skoraj izključno samo med delavci po večjih mestih. Borila se je zlasti s socialisti in z Judi. Ker je stala na preozkem stališču, kar ni mogla naprej. Jasinski je pa pričel organizovati tudi kmečko ljudstvo na deželi in je dosegel v kratkem času nepričakovane uspehe. Vas za vasjo prehaja na krščanskoso-cialno stran. Doslej se ni v Galiciji skoraj nič pozitivnega delovalo med ljudstvom. Stapinski je samo agitiral med kmeti pred volitvami ter jih ščuval na plemstvo, duhovščino, Jude, učitelje in sploh zoper vse inteligentnejše stanove. Konservativci so samo ob času volitev s pomočjo. Judov in krčmarjev lovili kmečke glasove. Narodni demokrati so nastopali le bolj po mestih. Dežela je pa še odprta na široko intenzivnemu socialnemu delovanju. Tolažljivo je tudi, da učiteljstvo vedno bolj prehaja v krščanskosocialni tabor.
Vsled posebnih galiških razmer se bo stranka gotovo morala še boriti z raznimi težkočami, predno bo prodrla s svojim programom. Toda začetek je narejen in tla niso neugodna. Poljsko ljudstvo je še zdravo, trezno in razumno. Alkohola se v Galiciji brez dvoma primeroma manj povžije, kot po nemških, čeških ali slovenskih deželah. Inteligenca prostega kmeta je pa večkrat naravnost čudovita. Dobro bo služil krščanskosocialnemu gibanju tudi an-tisemitični instinkt, ki je takorekoč prirojen poljskemu ljudstvu. Ta točka programa, ako se bo dosledno izpeljevala, bo brez dvoma pridobila mnogo pristašev.
Tudi poljska inteligenca splošno ni tako protiverska, kot drugod, in dober del se je bo dalo pridobiti za krščan-skosocialno idejo. Doslej je samo manjkalo mož, ki bi s krščanskosocialnim programom odprto stopili pred ljudstvo. Deloma gotove politiške frese, ki so visele v ozračju, deloma pa razni oziri so bili vzrok, da si možje, ki so bili drugače popolnoma krščanskoso-cialnega mišljenja, niso upali v javnosti nastopiti.
Iz radovljiškega olcrafa.
Po radovljiškem okraju se pripoveduje, da nova velika kmečka hranilnica v Radovljici, katera ima, svojo pi-
»Dobr dan!«
»Dobr dan Buh dej!«
»Nekar na zamerte, gespud Pepe, de sm pršou zdela h vam na en kratk pumenk, al kokr prauma časnkari: intervivat. Zdej je holt u moda pršlu, de hodma časnkari u vezite, kokr liodja že ud nekdi kufetarce; sam de mi, kar nas je časnkarju, tist kar se u vezitah pumenma, denema pol u časnke, kufetarce pa kar tku use ukul užnedraja.«
»Prou, prou! Sej zdela mam glih mal časa. irespud Arnba. Kar kela pejva
samo pri Basteljnu v znani gostilni v mestu, in katera se je ustanovila komaj pred enim mesecem, izvanredno dobro napreduje. Govori se po okolici, da je imela v juliju, prvem mesecu, denarnega prometa okrog 150.000 kron. Novi kmečki hranilnici iz srca čestitamo k temu izvanrednemu uspehu! Temu uspehu se prav nič ne čudimo, saj nam je dobro znano, da so v vodstvu in nadzorstvu kmečke hranilnice in posojilnice izvoljeni možje, ki so vredni vsega zaupanja in po svojem ugledu znani po cclem Gorenjskem. V vodstvu so tudi trije župani iz velikih kmetskih občin radovljiške okolice. — Varnost denarja je popolna, ker vsi člani hranilnice jamčijo z vsem svojim premoženjem za varnost vlog, ker je nova hranilnica po pravilih denarni zavod z neomejeno zavezo. Kakor raz-vidimo iz plakatov, nova kmetska hranilnica obrestuje vloge po štiri in pol odstotka, to je, daje letno i K 50 h čistih obresti od 100 K. Več ne da nobena gorenjska hranilnica. Zato je čisto umljivo, da sedaj ljudje iz okolice, posebno kmetje, v kmetsko hranilnico prinašajo svoj denar.
Prav iz srca smo se zato smejali radovljiškemu liberalcu, ki je zadnji teden s plakati mestne hranilnice v Radovljici obložen hodil od hiše do hiše po naših vaseh in ponujal tiskano robo ter je skušal hujskati kmete in je godrnjal čez novo hranilnico. Mi pa liberalcem to-le povemo: S hujskanjem zoper hranilnico in posojilnico v Radovljici ne boste ničesar dosegli. Mi gremo k svojim!
Mesta in propadanje kmečkega prebivalstva.
Mesta postajajo vedno večja in bolj obljudena, v vaseh pa je vedno manj ljudi. Vasi ne naraščajo. Naj se preišče vas za vasjo, pa se bo našlo, da je povsod nazadovalo število prebivalstva v zadnjih 20 ali 30 letih. Pri tem ne mislimo o vaseh, ki so v okolici mest ali večjih krajev, kopališč itd. Kjer so letovišča, tam je prodaja kmetijskih produktov pač plodonosna za kmeta, na drugi strani pa zopet postaja mnogo deklet iz kmečkega stanu in pa kmečkih poslov nezvestih kmetijstvu ter si poiščejo kot služkinje v mestu kruha, ki je boljši in lažji, kakor mislijo. Kjer so se hitro in zelo povzdignila mesta, zlasti vsled industrije, se je zgodilo to na škodo kmečkemu prebivalstvu. Prometni zavodi, uradi in industrija vabijo k sebi kmečke ljudi kakor kak velikanski magnet. Kako so narastla velika mesta! V teku 20 let se je n. pr. pomnožilo na Dunaju prebivalstvo od 1,350.612 oseb na 2,104.945. Gradec je imel leta 1890. samo 106.945 ljudi, danes jih ima 161.817. Inomost je imel pred 20 leti 23.000 prebivalcev, sedaj jih ima 50.000. Solnograd je narastel v zadnjih 20 letih od 27.000 na 38.000 prebivalcev. In tako je povsod! Znani statistik profesor Ilickmann navaja, da je bilo leta 1880. v Avstriji še 54.112 krajev, ki so imeli manj kot 2000 prebivalcev, kar je znašalo 71 % vsega prebivalstva v naši državi; leta 1890. je bilo le še 53.256 krajev z manj kot 2000 prebivalcev. Ako preiskujemo natančneje, opazimo, da se je jiomnožilo prebivalstvo samo v industrijskih krajih, medtem ko je v popolnoma kmečkih krajih ostalo število ljudi enako ali pa se je znatno znižalo. Pri nas se to kaže zlasti na Do-
pud hruška u trava sedet, ke tlela sa muhe preveč nadležne.«
»Tu j*«jnende uručina uržah, de sa muhe tku nadležne!« prstavu je gespud Amba — pu dumače Zalar — učen in s frizura nazaj pugladu.
»O, kaj pa,, kaj pa! Kcdr uručina prtisne, pa muhe kar tešeja u čluveka; pa — časnkari glih tku. Pa nekar na zamerte, gespud Amba!«
»Oh, sej nč na zarnerm. Pa sej vas jest na um douh mediu, gespud Pepe. Puslal sa me sam ud ta »Sluvenskega Naruda« h vam, ked ud ush strank prznan pulitičn kacapitet, de pupra-šam za vaš mnejne u nahtereh rčeli, ke nam nisa čist jasne.«
»Že verjamem! Pr vas je mende zmeri use bi na ta ublačna plat; zatu ja pa večkrat pukidate.«
»Mal mate že prou, gespud Pepe. Tu je res, de ja učaseh pukidama, ampak mi ja pukidama ta narvečkat na-laš, ne pa zatu, ke je ublačn pr nas!«
»A tku! Veste kaj, gespud Amba; mi na Kudelum prauma takmo puki-dajn Iumparija. Kuku vi, kar vas brenči ukul ta »Sluvenskega Naruda«, praute takmo pukidajn, tu je pa vaša reč in jest se nečem vajna utekvat.«
»Ja, vite, gespud Pepe; sej morma tku delat! Kua pa črna pisat drgač u te uručin, u tem Čase sitneh muhi .Tu
lenjskem, v Beli Krajini. In pri tem moramo pomisliti, da v Avstriji še nimamo razvite industrije, ako jo primerjamo z drugimi zahodnimi državami. Kaj bi bilo na primer, ako bi Avstrija sledila Nemčiji. Na Nemškem je padlo kmečko prebivalstvo v zadnjih 50 letih od 61% na 28%, v Avstriji pa v 30 letih od 60% na 50%>. Kmetje tožijo že sedaj, da ne morejo dobiti poslov, ker gre vse v mesta in Ameriko. Kaj pa bo šele v bodočnosti?
Poučno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico.
Potovanja, ki ga je priredil slavni deželni odbor kranjski, se je udeležilo vsega skupaj 31 oseb, med njimi 10 Korošcev. Vsem tem ostane neizbrisen spomin na prekrasne dneve od 29. junija do 13. julija, ki smo jih preživeli proučavajoč v prvi vrsti gospodarske, potem pa tudi socialno, šolske in druge razmere starega Rotika. Res smo imeli več deževnih nego lepih dni, toda to nam niti za trenotek ni kazilo veselega razpoloženja; kajti prinesli smo seboj veselo in pogumno srce, pripravljeno sprejemati vase novih vtisov, pod ko-jih vplivom bi vrnivši se mogli s toliko večjim zaupanjem delovati za napredek domače zemlje.
Prva postaja na šviški zemlji je bila C.urih, kjer smo si hoteli ogledati jioljedelsko šolo Strickhof. Uredbo šole in posestva nam je razkazoval prepri-jazni učitelj dr. Iloffer. V posameznosti se tu ne spuščamo, kajti prineso vešči poročevalci na drugem mestu natančneje opise, glavne stvari pa so tudi že opisane v V. Rohrmanovem »Poučnem potovanju v Švico«, leta 1905., ki naj ga vzame v roko, kdor se hoče poučiti o čudoviti tej deželi gorskih velikanov, rajskolepih jezer in dragocene živine rjave šviške in simodolske pasme.
Ni čuda, da je mesto ob Limati največje v Švici, — kajti šteje 180.000 prebivalcev — in da je tudi več slovenskih deklet ostalo tam, morebiti za vselej. Treba je videti lepoto mesta, raztezajo-čega se ob severnem delu curiškoga jezera, pero je preslabo prav izraziti to, kar je gledalo oko.
Sicor človek ne more umeti, kako pride človek, ki je prinesel tako malo sreče Švici, kot je bil Zvvingli, do bronastega kipa ob jezeru, toda človeško srce je čudna skrivnost, dostikrat manj umljivo od najglobočjih jezerskih globin. Žalostni spomin na reformatorja z ognjem in mečem, za žensko in denar, nam je pregnal obisk cerkve »Našo ljube Gospe«.
Prav veseli smo bili tudi sprejema v mlekarni dr. Gerberja, ki je lastnik zavoda za preskrbovanje mesta s higi-jeničnim mlekom in znan iznajditelj metode za določevanje tolšče z acid-butirometrom.
Približno sredi curiškoga jezera ob njegovem južnem bregu leži mestece Wadenswil, kjer smo si ogledali sadjarsko in vinorejsko šolo, kemijsko pre-skuševališče in slednjič sadjarsko in vinarsko zadrugo.
Na sadjarski šoli delajo obširne poskuse ozir sadnih in zelenjadnih vrst, je-li sčasoma izrodijo (degenerujejo) ali ne. Pri nas se je svojčas močno upelja-vala hruška cidrovka, jablana par-mena, razne vrste trt, ki se marsikje niso obnesle in je bila to za deželo velika škoda. Pred takimi zgubami se
nam na kaže drgač, kokr de mal pu-brskama pu sojeh mežganeh, de za-čneja spet delvat in de kašna pugrun-taja, nej u že taka al pa taka. Kedr nam ta narbl huda prede, se sprauma na škofu priftošl; ke enkat tega du frementa prebrskama, se sprauma na deželnga fenančnga menistra in kar K nemu šliš, in tku pridema naprej du Paušlarja, Lončariča, Pusta in Štefeta, in ke sma te že enkat du dobrga ubral, začnema pa spet ud konca in tu trpi tulk časa, kulkr časa trpi uručina. Kaj nas brigaja mlini, gojzdi in druga. taka ruputija! Sej se še preh nisma zajno prigal, ke sma mel mi zajne udguvor-nast, pa se uma zdej. Tu še za mislt ni; ampak mal morma puruguvilt, drgač h še znal Ide nazadne mislt, de sa nas res muhe snedle. Pu kmnjsk šparkas t ud učas fliknema; tu pa nardema zatu, de ja iz tem tud naso mal upuzu-. roma, de sma tío in de tud rad kej uza-mema. če b nam dala. Krajnska špaiv kasa jo pa zadno času, pusebn kar se nas am tiče, ratala strašn umazana. Učaseh sa še prromale u naš varžet kašne kroncc za naše putrebe; al zdej ud tistga salamejnskega dvejsetga septembra je pa kokr de b udrezu. Nu-bonga pinka več ud nubene plati. Če b dohtar Uražn na narodu pr te reč tak rebah, b blu res za scagat. In, vite, g&
hočejo zavarovati Švicarji s temeljitimi poizkusi, prodno se lotijo kake stvari v velikem. Ker pije sadni mošt rokodelec, kmet in meščan, zato se razširja moštarna v Wadenswilu od leta do leta, obstoji že okoli 20 let, in njena notranja oprava in kleti presegajo pojmovanje preprostega slovenskega posestnika. Ob curiškcm jezeru vidiš le travnik in v lepih vrstah po 9 do 14 m narazen sajeno sadno drevje: večinoma hruške za v stiskalnico, jablane le za namizno fino sadje. Sadno vino, kot smo ga pili tu, mora navdušiti vsakega človeka za pridelovanje sadja, obenem pa so izražali tudi udeleženci iz dolenjskih vinorodnih krajev, da bi utegnil biti saden mošt pravilno narejen vendarle važen činitelj v boju zoper pijančevanje našega ljudstva.
Šviško kmetijstvo je vobče enostavno, naše pa nasprotno silno komplicirano. Toda če bi kdo mislil, da nam treba posnemati šviško gospodarstvo prav po šabloni, bi se utegnil bridko motiti. Gotovo storimo Slovenci velik korak k napredku, ako se odločimo za bolj enostavno gospodarjenje; imeli bi manj dela in več čistega dohodka. Toda gnojiti kot Švicarji samo travnikom pri nas ne moremo, pred travniki imamo njive, ki jih dobršen del Švice pozna komaj po imenu. Pač pa bi kazalo, oprijeti se stotine drugih naprav, za katere smo videli najlepše zglede v Švici. Ograjeni sadni vrtovi z redko sa-jenim drevjem in pod njim pasoča se živina, da ji ni treba prežalovati vsega življenja v temnem hlevu sebi v bridkost in gospodarju v škodo. Planinar-stvo z lepo urejenimi pašniki brez grmovja in kamenja, z zdravo pitno vodo in pašo ponoči;, ta kraj se peča v prvi vrsti z izrejo mlade živine, drugi l>olj z rejo krav za mleko in z mlekarstvom, poleg tega pa je vspešna prešičjereja. Z eno besedo: moderni čas zahteva neizprosno tudi od nas, da popustimo od svoje konservativnosti in da si posamezne gospodarske stroke nekoliko razdelimo med seboj, ne pa kot doslej, ko je vsako gospodarstvo nekakšna razstava vseh kmetijskih strok, ki si jih je mogoče misliti. Močvirnih travnikov je pri nas še mnogo; tudi v Švici srno še naleteli nanje, a v vsakem kraju smo našli drenažne cevi, ki jih pri nas komaj poznajo po imenu.
Einsiedeln, po domače »Marija v puščavi«, koliko prijetnih spominov si pustil v nas! Okoli 0. stoletja puščava, četudi odela v pragozd in danes? Ljubko mesto, kamor zahajajo vsako leto nebrojni tisoči vernikov klanjat se Milostipolni. Pa tudi za kmetijstvo, zlasti živinorejo Švice, je benediktinski samostan velepomenljiv. Vzemi v roko »Gescliichte der Rindvieh-zucht im Štifte Einsiedeln« 1908, Bern, K. I. Wyfl, ali »Zgodovino konjereje v samostanu Einsiedeln« in prepričaš se lahko, koliko so storili sinovi sv. Benedikta za kultiviranje zemlje. Samostan redi izključno rjavo šviško živino, poleg tega pa je tudi najvažnejša postaja za celo zvezno konjerejo. Pred nami je dirkal ponosen angleški žrebec, ki ga je kupila'država za 25.000 frankov in prepustila samostanu za pleme. Na več vozovih smo se odpeljali proti samostanskim planinam ter v spremstvu prijaznega g. patra namestnika ali ekonoma zvedeli nebroj zanimivosti o gospodarskih odnošajih samostana in okolice.
Čudovito krasna je romarska r.cr-
spud Pepe, tu nas gifta in nam preseda bi ket muhe u svetmo Jakube.«
»Kua b se grimal; sej mate mestna šparkasa na soj plat!«
»Mestna šparkasa? Ta nam na more še nč dat. Tu maja že tku narjen, de lohka mi preh usi pugagama, predn uma. mogl pridet pr te šparkas du kašngn gnarja.«
»Tu jo pametn urihtan. Vi tku nč gnarja na nucate: dobreh delu na delate, za slabe namene nej pa tist Vaš prvakari kej udrineja, ke s a jm pr naruduvem kurit trebuščki ukrogl ra-tal — kokr prau dohtar Žerjau.«
»Kokr vidm, ti tucl iz krajnska šparkasa držiš! A s dubu tud ti ud nč kej na roka?«
»I, kaj na um dubu! Štefletnc m je krajnska šparkasa kepila nove in pa en tucat šufec, de loži ukul letam in zajna ageterarn.«
»Sm s prcc mislu kej tacga,« reku je gespud Amba mal razžalen, uzeu ene buklce iz varžeta in neki vaj ne začeč-kou. »Tku, tu zde j že vem! Zdej b pa še rad vedu, kua vi mislte, kdu u iblansk žepan, kedr gespuda Hribarja več na bo?«
»Tu je pa težku rečt kej gvišnga. Pr vas se gudi use tku bi za hrbtam in kar sc za hrbtam gudi, na morm jest vedet.«	,
kev, prebogato obložena z marmorjem; divili smo sc veličastni božji službi z orkestralno mašo, ganilo nas je vzorno obnašanje obiskovalcev svetišča. Koliko finese, vernosti in omike vsepovsod i okrog nas med strmimi šviškimi gorami! In v plitvih slovenskih dolinah? Če ima le dve, tri gimnazije ali kake podobne »učene« šole, pa se že drži kot bi imel kol v hrbtu, zlasti v cerkvi; že je vsvišen nad neumnega »kmeta«, ki ima v Švici prav pogosto-ma akademično izobrazbo in je naslov, ki si ga šteje vsakdo v čast!
Pa »že slovesna ura bije, se ločiti od Marije!«
Program nas žene po strogo začrtani poti naprej proti jugu v Arth-Gol-dau, dve vasici ob enškem jezeru. Še se pozna na bližnjem pogorju široko zevajoča rana, raz koje se je usul pred kakimi sto leti strašen plaz, del hriba in podsul nekaj vasi in mnogo človeških življenj. Pod goro ima svoj dom ljubeznjiva družina Btirgijeva, ki redi okoli 200 glav živine, poleg tega pa ima še močan eksport dokupljene živine. Kakor pri Burgiju, tako po Švici sploh teleta izključno le napajajo; s tem se doseže, da dobi živalica dan na dan svoji teži primerno množino mleka, na drugi stranica se silno pospešuje mlečnost krav. Saj je znano, kako rade zadržujejo mnoge krave mleko, ki ga hoče še gospodinja izmolsti potem, ko se je bilo nasitilo tele. Sezimo tedaj po mlečnih nakajalnikih, kmet. družba jih ima v zalogi.
Pri kratkem okrepčilu o Arthu pri gostoljubnem Burgiju smo zapeli nekaj domačih in četudi slučajno znešeni od vseh vetrov, smo vendar pokazali na celem potu v Švici, da milina slovenske narodne pesmi ne zaostaja za lepoto speva drugih narodov, aimpak jo celo prekaša.
Vtis, ki smo ga dobili od posestva Biirgijevega v dolini, ki nam je podalo zelo poučno sliko večjega šviškega gospodarstva, smo izpopolnili drugi dan, 3. julija, na visoki planini Rigiju. Tu sem nas je spremil sin Biirgijev ter nam ob preprijaznem vremenu — melo je, da se ni videlo korak pred seboj! — razkazoval pašnike, planinske staje in živino na planini. V eni sami staji je stalo 25 krasnih juncev od pol do 1 in pol leta.. Bilo je na planini tudi precej krav izvrstnih molznic, a vse mleko dobi doraščajoča goved, junčeki skoro do 12, junice do 8 mesecev . Ker je taka reja mlade živine draga, zato so pa. tudi cene plemenske govedi visoke. Kot bajka se sliši, da je imel Burgi za junca, ki še ni bil leto star 5000 frankov na ponudbo, pa ga ni dal; junček je bil potomec krave, ki je imela po 30 litrov mleka na dan. Na Japonsko je prodal pred par leti bike po 8000 frankov.
Prekrasen je razgled raz Rigi-Kulm; na lastne oči smo našteli kakih 13 večjih in manjših jezer. Toda bilo je treba oprezno loviti četrtinko vire, primerno za tako razgledovanje, kajti pet minut in prizorišče se je spremenilo. Burja je pripodila z grozno hitrostjo celo morje oblačne sopare pod našimi nogami, zavrelo jo kot v parnem kotlu in zopet se je vsul dež na naše glave. Da smo se pripeljali na visoki Rigi z zobato električno železnico in da je na vrhu gore nekaj prekrasnih hotelov, ki jih dobiš podobne komaj v glavnih mestih sveta, to je za kmetijskega potovalen bolj postranska reč. Ker je bila ta dan ravno nedelja, smo se podali v
»No ja; tu je že res! Al jest mislem sam, kerga mate Vi še ta narbl na.pik, de u zmagu u te zahrbtn vojsk. Al tud vi mislite, de u gespud dohtar Trillar Žepan, ke ma deset cimru za kvartir, kaj?«
»Če b se u Iblan vulil žepani pu števil cimru, kulkr s jh drži ker za kvarter, b mogl zvolt ta peru gespuda fajmeštra Brceta, ke ma na Grade eneh trideset cimru in cimrčku na razpula-gajne za kvarter.«
»Tu mate pa tud prou! Tok vi mislte, de gespud dohtar Trillar na bo iblansk žepan?«
»Jest nč na mislem, zatu tud nečem nč rečt. Vi nardite med saba, kokr mislte, de u prou. Zval sa zbrale za sojga krala kralička, ke je na hrbte orla letu še visi ket oru sam; vi pa lohka nardete za sojga žepana Žerjava, ke se je skubalu na hrbet gespuda dohtar Taučarja in pol letu še viši, kokr je mogu letet sam gespud dohtar Taučar.«
»Dobr ste ja puvedal! Al žihr še kej pridem?«
»Kedr se vam lušta, gespud Amba.«
»Z Bugam!«
»Z Bugam!«
Boltatu Pepo iz Kutlclugo.
pol ure nižje ležečo vasico z lično kapelico, Klosterli, in tamkaj dali Bogu, kar je božjega.
Nato smo šli pa po nasprotni strani gore doli v VVitznau ob štirikanton-skem jezeru in s parnikom po jezerski gladini v Lucorn ob severnem robu jezera. Odtod majhen izlet v Meggen z izključno travniško-sadjarskim gospodarstvom. Več posestnikov nam je drage volje tolmačilo vse posameznosti svojih naprav. Predvsem so za nas nove velikanske gnojnične jame iz betona, iz katerih se kar naravnost po žlebeli polnijo gnojnične lajte. Te so poleg kosilnih strojev in velikih grabelj najvažnejše orodje tukajšnjega kmeta. Iz sadnih tropin delajo nekateri žganje in potem še iz teh ostankov nekako opeko, šoti podobno, za kurjavo; gotovo jim ne preostaja naravnega kuriva.	(Dalje.)
Po min.
Skrb angleške vlade za deco. Angleška vlada namerava izdati važno naredbo za varstvo otrok. Zabraniti hoče z zakonom, da bi mladina pod 18 leti ne prodajala po ulicah. Na Angleškem se namreč peča mnogo otrok siromašnih staršev s prodajanjem raznih predmetov po ulicah ter se s tem preživljajo. Izkušnja pa uči, da to pohajkovanje po ulicah ne vpliva na otroke slabo samo telesno, ampak tudi duševno. Statistika dokazuje, da postanejo oni otroci, ki se v zgodnji mladosti seznanijo z boji v življenju, popolnoma nekoristni človeški družbi, če ne celo nevarni. Temu hoče sedaj angleška vlada odpomoči, kar je pa združeno z velikimi težkočami, ker so otroci siromašnih staršev naravnost prisiljeni, da preživljajo sebe in svojce na omenjeni način. Ako jim sedaj to vlada prepove, potem brez kruha. Zato hočejo rešiti to vprašanje tako, da preskrbe revnim otrokom dela in zaslužka na drug način.
Ali bodo res avtomobili uničili
muhe? »Daily Mail« zatrjuje svojim či-tateljem, da se je doseglo v srednjih mestnih okrajih Londona zadnja tri leta znatne uspehe v zatiranju raznih žuželk, posebno pa muh, ki so vznemirjale ljudi angleške prestolnice. Nekateri znanstveniki pripisujejo te pojave plinom, ki jih izpuhtevajo mnogoštevilni razni motorni vozovi, ki so zadnja leta napolnili londonske ulice ter vedno bolj izpodrivajo naravno konjsko moč Nek kemik trdi, da ti plini ne izganjajo samo muhe iz prepojenih mestnih krajev, temveč da ubijajo ves smrad, ki se nahaja na zemlji in v zraku.
Ruski slikar Kujlndži, ki je umrl te dni, je zapustil pol milijona rubljev in vse svoje slike peterburškim umetniškim društvom, ki nosijo njegovo ime.
Srečni Berolin! Število praznih stanovanj v Berolinu in predmestjih je narastlo ter jih je sedaj nad 40.000. Tako visoke številke se v tem oziru še ni doseglo. V Berolinu samem je 26.000 praznih stanovanj, v Charlottenburgu okroglo 4500, ostala pa so v Brixdorfu, Schonebergu,Wilmersdorfu in Lichten-bergu. Primeroma majhno je število praznih stanovanj v Velikem Lichten-feldu, Steglitzu, Friedenau-ai in Schmargendorfu. Prazna niso samo srednje velika stanovanja, temveč tudi veliko število velikih in malih stanovanj. Še v boljših berolinskih mestnih okrajih se dobe stanovanja za tako nizko ceno, kakršne pred par leti niso poznali. Lahko smo zaviclni Berolincem te sreče.
In prišel Je k svojim ... V nekem garnizijskem mestu na Virtemberškem sta peljala dva mesarja vola na klavnico. V bližini vojašnice pa sc je vol iztrgal mesarjema ter je pritekel na. dvorišče vojašnice, kjer se je ravno vadila četa vojakov. Navzoči major je za-povedal vojakom, naj vola vjamejo, kar sc je tudi kmalu zgodilo. Major se je nato obrnil k nekemu vojaku, ki je znal k vsakemu resnemu ali neresnemu slučaju pristaviti primeren izrek iz svetega pisma, ter ga je vprašal: »No, Iluber, ali veš kaj povedati iz svetega pisma k temu dogodku?« »Znam, gospod major, a ne veni, če smem!« »Le govori,« mu je ukazal major, iluber je nekolikokrat zakašljal ter dejal: »in prišel je k svojim — ali oni ga niso sprejeli.« Vsi vojaki z majorjem vred so udarili pri tem v gromovit smeh.
Drzen skakalec. Iz New Yorka se poroča 29. junija: Za 250 dolarjev, dve novi obleki in morda tudi, da postane »slaven«, je 17 letni Oton Eppers iz Brooklyna skočil z brooeklinskega mosta v reko, v globočino 135 čevljev. Udaril je z veliko silo ob vodo in se po-greznil napol nezavesten, a ko je prišel I zopet na uovršje, ga je rešilo moštvo
neke ladje in prepeljalo v bolnišnico, kjer se je pa dognalo, da ni nič poškodovan. Pozneje je bil pripeljan pred policijskega sodnika, a zopet izpuščen, ker se mu ni moglo dokazati, cla je poskušal izvršiti samoumor. 250 dolarjev in oni dve novi obleki mu izroči neki broocklynski trgovec z oblekami.
Nepripravljeni za vojno. Iz New Yorka se poroča: Brigadni general J. 11. Smith od zvezne vojske, ki se je pravkar povrnil s potovanja okoli zemlje, je izjavil, da so Združene države za vojno popolnoma nepripravljene. Ako bi na primer z Japonijo prišlo do raz-pora, kar pa začasno ni verjetno, je armada mnogo preslaba, in Japonci bi si lahko prisvojili Filipine in Iiavai, ne da bi zadeli na resen odpor. Kar se tiče mornarice, so pač ladje dobre, ampak, fanatični Japonci bi jih istotako potopili v dno morja, ne da bi pri tem prizanašali svojim lastnim ljudem, kakor so to storili z Rusi.
Demantov v izobilju. Iz New Yorka se poroča: Tukajšnji carinarji poročajo, da je bilo med fiskalnim letom, končanim dne 30. junija, uvedenih dragih kamenov za 45 milijonov. To presega najvišji dosedanji rekord 1. 1907., ki je znašal 43,602.476 dolarjev. Tretjina vseh kamnov so bili diamanti.
Denarja kot peska. Med nedavno odgodenim zasedanjem kongresa Združenih severoameriških držav v Wa-shingtonu se je dovolilo drž. stroškov nič manj nego 1.027,133.446 dolarjev.
Naseljevanje v Ameriki. Newyor< ški naselniški urad poroča, da je prišlo tekom zadnjih 11 mesecev en milijon 400 tisoč novih naseljencev v Zedinjeno države. Izmed teh je bilo 4235 Slovencev in 6000 Hrvatov- Največ je prišlo Italijanov, katerih štejejo skoro dvesto tisoč. Tudi Poljaki so prišli v ogrom-nem številu.
Vpliv kopeli na srce je j ako različen; odvisen je od temperature kopelji. S kopeljo moremo srce vaditi, varovati in krepiti, moremo ga pa tudi slabiti, in ako je srce bolno, mu resno škodovati. Učinek kopeli se izraža na krvni tlak in na vtip, odvisen je tudi od tega, kako dolgo traja kopel.j in kaj je pri-mešanega vodi. V splošnem krepe hladne in mrzle kopeli srce, dočim ga vroče kopeli precej utrujajo. O učinkovanju vodnih kopeli na srce je dr. Strassburger v Bonni izvrševal preiskave, katerih rezultati so velikega pomena. Po tem, kar je on dognal, se ob začetku mrzle kopeli krvni tlak zvišuje, ker se žile stisnejo, srce vtriplje počasi in jako enakomerno; potem so žile zopet razširijo in krvni tlak se zmanjša. V gorki kopelji srce hitreje vtriplje, pri kopelih od 34 po 36 sitopinj Celzija se delovanje srca med kopanjem nekoliko zadržuje, pri kopelih od 37 do 40 stopinj pa nekoliko pospešuje. Pri kopelih nad 40 stopinj narašča delovanje srca kaj močno, ker je pri vročih kopelih tlak krvi in vtrip zvišan in mora torej srce veliko več delati. Zato je treba posebne previdnosti s kopelmi, ki poté; najmilejše med temi so še električne kopeli in peščene kopeli, ker ne ovirajo izhlapevanje potu. Pri slanih kopelih je vtrip srca počasneji, nego pri navadnih vodnih kopelih. Opomniti pa moramo, da je izvrševal dr. Strassburger svoje preiskave izključno na zdravih ljudeh, njegovih rezultatov sc torej ne more prenesti brez vsega drugega na bolnike.
Spomenik Mark Twainu. Iz Hei-delbcrga poročajo: Ameriška kolonija v Heidelbergu je sklenila napraviti tukaj spomenik Mark Twainu.
Književnost.
*	Ravnokar je izšel v zalogi »Katoliške B u k v a r n e« v Ljubljani 13. zvezek »Zbirke ljudskih iger«, ki obsega sledeče igre: »Vestalka«. Žalo-igra v petih dejanjih. — »Smrt Marije Device«. Igrokaz v treh dejanjih. — »Marijin otrok«. Igra za ženske vlogo v treh dejanjih. Vse igre so prirejene za ženske vloge; cena snopiču 80 h.
*	Aprobirana učna knjiga. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je izjavilo z razpisom dne 14. julija 1910, št. 28.990, da se bo razglasila obča apro-bacija knjige Juvančič Friderik: Učna knjiga francoskega jezika za srednje in njim sorodne šole. I. del. Dobi se v »Katoliški Bukvami«.
*	Erker »Enchiridion Liturgicum in usum Clericorum et Sacerdotum In sacro Al t a vi s ministerio. Editio altera einendata et aueto. Broš. 4 K 60 h, vez. 5 K 80 h. Druga pomnožena izdaja Er-kerjevega Enchiridiona je avtentična, jasna in precizna, upošteva vse dekrete in spada med klasična dela te vrste-Dobi in naroči se pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ki je delo založila
fll! se bo zbornica razpustila ali ne?
Dalmatlncl, Ploj, Masaryk in češki ka-tollško-narodni poslanci v vladnem taboru.
»Austria«, korespondenca, ki jo izdajajo krščanski socialci, ki se razpusta zbornice zelo boje, piše 5. t. m., da se zbornica ne bo razpustila, pač pa bo baron Bienerth povečal svojo delovno večino. Najprej se bo obrnil na tako-zvano Plojevo skupino, na dalmatinske poslance, češke katoliškonarodne poslance, Masaryka in nekatere Mlado-čehe. »Slovanska Unija« se bo zelo razrahljala, seveda pa bo še dolgo trajalo, preden se bo vladoljubne elemente »Unije« moglo v vladno večino sprejeti. Na vsak način pa znaten del »Slovanske Unije« jeseni ne bo več obstruiral in se znebil »komande« dr. šusteršiča. »Poljsko kolo« dela velike preglavice in nihče ne ve, ali se bo mogla vlada jeseni nanj trdno zanašati. Krščanski socialci pa upajo, da bodo Poljake na-domestovali Dalmatinci in katoliško-narodni Čehi, ki se vladi, kakor trdi »Austria«, naravnost ponujajo. (Ploj je v tem oziru seveda prvi.)
Čisto drugače kakor »Austria« pa sodijo nemške svobodomiselne stranke. Glasilo češkega Nemca Pergelta piše, da cesar dosedanje delovanje zbornice ostro obsoja in se ne bo pomišljal zbornico jeseni razpustiti, če se Bie-nert.hu ne posreči sanirati češko-nem-škega spora in povečati večine. To pa se Bienerthu po mnenju nemških svo-bodomiselcev nikakor ne bo posrečilo jn zato je najbolj verjetno, da se bo zbornica razpustila.
Gibanje katoličanov na Španskem.
Madrid, 6. avgusta. Vlada je pripravila obširne odredbe, da prepreči jutri velike shode katoličanov v San Sebastianu in Bilbao. Liberalni listi trdijo, da hočejo voditelji Karlistov izrabiti sedanji položaj v svoje strankine politične namene. Od strani katoličanov se prepoved shodov ne upošteva ter se bodo kljub temu zbrali v velikanskih množicah v omenjenih mestih, da protestirajo proti nasilju svobodomiselne vlade. Karlisti pozivajo svoje pristaše, naj se ne puste vplivati na noben način vsled prepovedi vlade ter se naj v nedeljo udeleže velikanskega protesta proti vladi. V tozadevnem oklicu se pozivlje katoličane, naj ne odnehajo, ker mora vlada opustiti svoje postopanje. Ker je španska vlada vse od katoličanov naročene parnike, železnice in prometna sredstva najela zase, poživljajo prireditelji demonstracij, naj pridejo katoličani v San Sebastian jutri peš, na konjih ali s kmečkimi vozovi. Prireditev se mora izvršiti pod vsakimi pogoji, in sicer kolikor mogoče sijajno.
V	teku včerajšnjega dne je došel nov pehotni polk ter močan konjeniški oddelek v San Sebastian za ojačenje on-dotne garnizije. Tekom današnjega dne se neprestano dovaža vojaštvo v San Sebastian in ostale kraje, ki pridejo pri demonstracijah v poštev. Guverner v San Sebastianu je pustil nabiti po vsem mestu lepake, v katerih se grozi, da bo preprečil z orožjem vstop v mesto vsaki večji množici ljudi. Policija zapira že par dni ljudi, ki ji niso všeč.
V	guvernerjevem razglasu se izrečno povdarja, da je naročeno vojaštvu, naj takoj rabi orožje, kakor hitro se množice ne bodo pokorile povelju častnikov. Zupana v Alabi in Navarri sta dobila uradno obvestilo, da sta tamkaj prepovedana demonstracijska shoda, sklicana za jutri. Vodja Karlistov, Fe-lin, je objavil v karlističnih glasilih poziv, naj se z ozirom na to, ker se sam ne more udeležiti manifestacij, udeleže vsi karlistični senatorji in poslanci nedeljskih demonstracij, naj potem dovoli vlada manifestacije ali ne. Vsled tega, da hočejo Karlisti jutri na vsak način manifestirati, so seveda vladni krogi zelo razburjeni, vendar pa noče Canalejas odnehati. Canalejas se sklicuje na zaupanje kralja in večine zbornice, zato hoče vladati z nasiljem. Svobodomiselna svoboda je res krasna 1
Hrvaško.
Politične razmere na Hrvaškem se sicer počasi, a s precejšnjo gotovostjo razvijajo po načrtu bana Tomašica. Koalicija skoro ne eksistira več. Hrvaška stranka prava pod vodstvom poslanca Pinteroviča jo odločno na potu ' banovo naročje. Pri posvetovanju 4. • m. si saborski klub sicer le še ni upal 5 pravo barvo na dan in je sprejel ovin-karski sklep, o katerem pa vsak v6, hoče le prikriti še za hiu tisto, kar
stranka namerava. Sklep slove: »Vse ostale hrvaške stranke in posamezno člane hrvaško-srbske koalicije je pozvati, da začno pogajanja v svrho fu-zije vseh hrvaških življev v enotno stranko na podlagi skupno dogovorjenega programa. Ta enotna stranka bi imela tudi v bodoče delati sporazumno s Srbsko Samostalno Stranko.« — Na fuzijo hrvaških elementov koalicije je liaš v sedanjih trenotkih, ko je v nje vrstah še svež razdor radi spora z banom, komaj misliti in zato ta sklep ni vzeti resnim. Osješki prvak hrvaške stranke prava je razven tega te dni objavil v listih izjavo, da je njegovo najsvetejše prepričanje, da je treba složnega dela, a pod vodstvom bana Tomašiča, na temelju preciznega programa, ki mu je glavna točka: izvedba popolne čistosti nagodbe.« Ker se je dalje opazilo, da ima stranka že ves čas zaupne zveze in posvetovanja s Tomaši-čem, je kaj lahko uganiti, kako stoje ti računi.
Tako nekako piše v svojem včerajšnjem uvodniku »Agramer Tagblatt«. Vse drugače pa se glasi uvodnik »Po-kreta«, glavnega glasila koalicije kot tako. Ta list vidi v gornjem sklepu hrvaške stranke prava veselo zagotovilo, da se banova namera, ustanoviti novo, popolnoma suženjsko stranko, ne bo posrečila. Poziv hrvaške stranke prava za fuzijo hrvaških elementov koalicije da je popolnoma zdrava, v narodu ukoreninjena ideja; temu pozivu bo hrv. ljudska napredna stranka (pokre-taši) rada sledila, čeprav bo pri združenju v enotno stranko ona ravno največ žrtvovala s svojo izvrstno strankarsko organizacijo. Tako bo hrvaškemu narodu kljub vsemu le ostala preizkušena in zanesljiva politična organizacija — koalicija, in to pomlajena in ojačena, razdeljena v dve stranki: hrvaško in srbsko.
Frankovo »Hrvatsko Pravo« piše k predležečemu sklepu, da ne pomenja drugega kakor nadaljevanje koalicio-naškega diplomatiziranja po geslu: Volk sit in koza cela. Hrv. Str. Pr. bi rada ugodila banu, na drugi strani pa se ne zamerila pokretašem. Sedaj je vprašanje, kaj zopet poreče ban. Enako sodi tudi »Hrvatstvo«.
»Ogrski korespondenčni urad« pa poroča, da je ban jako zadovoljen s sklepom II. S. P., ker obsega za rešitev krize isto banovo idejo: Ustanovitev enotne vladne stranke. Razpust sabora da je tedaj v najkrajšem času pričakovati; pri volitvah se nova stranka postavi na stran bana.
Tako časniška poročila. Bližnja pri-hodnjost pokaže, v koliko so resnična.
Parlamentarno.
Pododsek za socialno zavarovanje je končal danes razprave in se preložil do septembra meseca. V razpravi je bilo zavarovanje proti nezgodam. Rešili so se §§ 172—181. Vprašanje ali se sprejmo v zakon kot poškodovani tudi oni delavci, ki so zboleli vsled poklicne bolezni, kakor zastrupljenje po živem srebru, svincu ali fosforju, se je preložilo na prihodnjo sejo. To vprašanje je zelo važno in je le želeti, da se reši po-voljno.
Med drugimi je pododsek sprejel tudi določbo, da bolniške blagajne ne bodo dajale poškodovancem več kot štiri tedne bolniščnine. Vladni načrt zahteva 13 tednov. Toraj bi po sklepu pod-odseka ostalo pri sedanjem.
Dnevne novice.
+ Dosledna stranka. Slovenska liberalna stranka je stvor, ki je podoben kupu blata. Dvigni ga z lopato, pa se ti razleze, ker ga ničesar ne druži. »Narod« je zadnje dneve brž pograbil Ma-sarykovo natolcevanje proti dr. Šuster-šiču, kakor je tudi vestno kopiral godbo dalmatinskega vladnega kvarteta poslancev Ivčeviča, Vukoviča, Bianki-nija in Perica. Pri tem pa so pozabili možakarji zbrani okoli »Naroda«, da so s tem udarili po zobeh najbolj sebe, svoje prvake, in zadnji shod liberalnih volivcev ljubljanskih! Hribar je imel 10. julija t. 1. po zaključenem državno-zborskem zasedanju v »Mestnem domu« shod, na katerem je govoril sledeče: »Vlada je hotela predvsem imeti naše glasove, potem je pa hotela še le z nami — razpravljati. Laški zahtevi bi se ugodilo — naša zahteva bi bila pa odgodena ad kalendas graecas. Toda Jugoslovani so se namenili z vsemi močmi preprečiti ustanovitev laške pravne fakultete ter prisiliti vlado, da se resno pogaja z nami. V »Zvezi jugoslovanskih poslancev« ni bilo začetkoma posebnega veselja za obstrukcijo. Ko so pa izvedeli odgovor barona Bie-ncrtha, so bili vsi mnenja, da ie umest-
na edino le obstrukclja. Lahi niso dobili svoje fakultete, in vlada je morala odgoditi državni zbor. Deloma so pripomogli tudi Poljaki. Sicer bi pa vzlic temu Jugoslovani tudi dosegli uspeh, ker so bili pripravljeni vztrajati do skrajnosti in naj bi stalo še toliko fizične moči. Ta složno vodena obstruk-cija je dosegla, da je bila ustanovitev laške pravne fakultete odložena. Državni poslanec pl. Kozlo\vski je rekel v »Poljskem klubu«: »Slovensko obstrukcijo ni bilo težko odstraniti, ko bi se bilo vpoštevalo skromne slovenske zahteve.« In če smo samo to dosegli, da smo odprli Poljakom oči, smo dovolj dosegli. V jeseni bo vsled tega morda popolnoma izpremenjen položaj, ki bo morda omogočil, da bomo tudi mi dosegli to, kar po pravici zahtevamo. Mi se borimo v prvi vrsti za ohranitev slovenskega naroda. V tem boju so vse slovenske stranke složne. In v tej slogi moramo zmagati.« — Ali ste čuli Hribarja? In sedaj ta mož na »Narodove« infamije — molči! In »Narod« je poročal, da je burno odobravanje sledilo »temeljitemu izvajanju Hribarja«. Ali so ljudje okoli »Naroda« pozabili, da je na tem shodu predlagal dr. Kokalj zaupnico »Zvezi južnih Slovanov« in »Slovenskemu klubu«? Ali ni dal predsednik shoda dr. Tavčar to zaupnico na glasovanje ter so jo na shodu navzoči liberalci sprejeli soglasno brez ugovora! Kje je doslednost? Drugim kopljete jamo, a sami padate vanjo. Glasovati ste morali za zaupnico »Slovenskemu klubu« ker je takrat vedela vsa slovenska javnost, kake velike uspehe so dosegli s preprečenjem laške fakultete naši poslanci. Tc,ra pred enim mesecem ni upal utajiti Hribar, Čegar izjavo o uspehu slovenske obstrukcijo je ponatisnil »Narod«. Taka je liberalna doslednost, ki je dosledna le v sovraštvu proti delavnim poslancem »Vseslovenske Ljudske Stranke«. S. L. S. predbacivate zvezo z Nemci, ko se še sedaj blešče podpisi Hribarja in dr. Tavčarja na slovonsko-nemški pogodbi. Ali ste tudi to pozabili? S. L. S. je dovolj močna, da ji ni treba za svoj obstoj iskati zveze z Nemci, kot jo iščete sedaj tako jasno z Nemci in nemško vlado liberalci, ki ste sami izjavili željo pred par dnevi v »Narodu«, da opustite napade na »Kranjsko hranilnico«, ako prepusti liberalcem par odborniških mest. Dosledni so liberalci, toda samo v hinav-ščini! V liberalnem »slovenskem« časopisju, glasilih »slovenskih« liberalcev, se sedaj zagovarja tako kot v »Grazer Tagblattu« politiko popolnoma nemško, protislovansko in protislovensko! To je prava — razkrinkana narodnost slovenskih liberalcev. Fej!
-f Dr. Tavčar se je v »Narodu« spravil na — protestantovske pastorje! Mož je s tem zopet enkrat desavouiral »Slovenski Narod«. »Narod« je dozdaj pastorje hvalil in zabavljal zoper papeža, ki je izdal encikliko »Editao saope«, dr. Tavčar pa zdaj ravno narobe. Piše namreč tako-le: »Ali ves ta vihar v bo-romejski encikliki je dokazal, da umo-jo nemški pastorji še dokaj bolje zabavljati, kakor pa papežev državni tajnik. Dne 31. julija, je bil ljudski shod v Mariboru, kjer bi radi boromejske en-ciklike pač lahko mirno spali! Nastopila sta dva evangeljska pastorja, neki Mahnert in znani ljubljanski Ilege-mann. Kar sta ta dva človeka pri tisti priliki nametala na katoliško veroizpo-vedanje, torej na reči, ki jih čisto nič ne brigajo, to presega vse meje, to je živ dokaz za tisto brezmejno razuzdanost, ki je za časa Bienerthovega vladanja podivjala vse avstrijsko nem-štvo. Če bi na Pruskem kdo na ta način blatil evangelijsko konfesijo .prišel bi v težko ječo. In če je Poljak, bi ga obsodili! Ali končno ni naša stvar, vtikati se v te reči. Le toliko bodi povedano, da Mahnert in Ilegemann, kar se tiče vsakdanjosti, nimata prav nobene pravice, boromejski encikliki kaj očitati!« — To je pošteno povedano! Še dr. Tavčarju kot človeku, ki v dnu svojega srca še vedno katoliško čuti, preseda nesramno renčanje od Nemčije plačanih pastorjev. S tem pa je dr. Tavčar zopet obsodil glasila liberalne stranke, ki so še hujše kakor luleranski pastorji psovali Cerkev in Sv. Očeta. To je jako častno za dr. Tavčarja, da se vedno pokaže za moža, jako žalostno pa za liberalno stranko, ki sama sebi v lice pljuje. Danes izrekajo zaupnico »Slovenskemu klubu«, jutri zmerjajo poslance tega kluba s faloti, danes se vsajajo zoper papeža, jutri pa ga branijo pred protestanti, danes kujejo princa .Turja v zvezde, jutri pa so črno-rmeni od nog do glave in razobešajo črnormene zastave . . . Čujc so, da so mladini vsled najnovejšega tir. Tavčarjevega članka v obrambo Sv. Očeta hudo razjarjeni, češ, da jo z njim zavil po-uolnoina v klerikalno smer.
+ Iz deželnega šolskega sveta. Za
učiteljico v Strugah se imenuje Josipi-na Smole, za nadučitelja v Št. Petru Julij čenčič, za učiteljico v Češnjici Ana Ogulili, za Leskovec Franc Trošt, za Sp. Šiško J os. Wagner, Roza Krapš in iz službenih ozirov Jan. Petrič z Rudnika. — Vpokojeni so: nadučitelj Fr. Dular v Vavtivasi, Doroteja Dereani na Savi, Jakob Osterman v Kočevski Paki. — V Uršnih selili se ustanovi ljudska šola. (S t e m je p r e p r e č e-n a n a k a našulverein a, ki hoče tudi otroke z Uršnih sel pritegniti k svoji šoli v Lazih.) Ustanovi se šola v Češnjici pri Selcih. Šola v škocijanu pri Turjaku se začasno razširi v dvo-razrednico. — Vpokojeni so nadučit. F. Pokorn v Horjulu, nadučitelj Račič v Boštanju in Ludvika Črednik na Golu (začasno). — Vpokoji so učiteljica Pire v Štrekljevcu.
+ Belokranjske ceste. Klanci na državni cesti pod Suhorjeni se še letos preložijo in se delo v kratkem odda.
+ Trasna revizija za železnico Ljubljana-Idrija-Sveta Lucija so konča drugi teden v Gorici. Interesentje so te dni pri obravnavah izrazili razno želje. Tehnične težave te proge so silno veliko, ker je treba na kratke daljave premagati veliko visočine. Poleg toga je splošni projekt površen in bodo dejanski stroški daleč prekoračili proračun.
+ Ali Sokoli ali zajci? Vest o Sokolih in zajcih, ki beže iz Celja v štore, da korakajo zopet nazaj v Celje, je hudo spokla celjsko sokolske kroge, in čistonarodni elementi med njimi so pritrjevali: »da, pod dr. Dečkom bi bilo tako z narodnega stališča nečastno umikanje izključeno!« V »Slovenskem Narodu« nek zajčji sokolič opravičuje umikanje iz Celja, v Štore s tem, da je vlada to zahtevala. Ljudje božji, ali mislite, da je šla dr. Dečku vlada na roko in mu izpolnila takoj vsako željo, ki jo je izrekel? Seveda, če je bil posredovalec za liberalno sokolstvo pri vladi dr. Ploj, kakor se tukaj govori — poudarjamo, da se opiramo samo na govorico, v liberalnih krogih splošno razširjeno — potem jo pač razumljivo, da vlada ni hotela ničesar slišati o izstopu v Celju. Sedaj se morajo peljati Sokoli mimo Celja v Štore, da tam izstopijo in potem korakajo zopet v Celje! Kdor ne čuti v tem hudega poniževanja, nima sploh nobeno časti več v svojem sokol-skem telesu, je res pravi zajec! Rajši nobenega izleta, nogo izlet, pri katerem morajo Sokoli nastopiti kot narodni zajci. Toda sedaj ni več dr. Dečka v Celju, ampak dr. Kukovec hoče igrati njegovo vlogo. Z narodnega stališča tudi mi obžalujemo, da je ta vloga grozno klaverna.
-j- Slavnost v Vipavi. Še enkrat opozarjamo na veliko celodnevno slavnost vipavskega okrožja Orlov, ki se vrši dno 7. avgusta t. 1. v Sturijah. Vsa društva in somišljeniki dobrodošli! Na zdar!
+ V Cerknico! Edaj? V nedeljo, 21. avgusta, ko bo v Cerknici velika ljudska slavnost. Dopoldne: Obhod po trgu, služba božja pri cerkvi sv. Roka, in ljudski shod pod milim nebom. — Popoldne: Javna telovadba cerkniškega okrožja Orlov in ljudska voselica z zelo lepim sporedom.
-f- Imenovanje. Naučno ministrstvo je imenovalo tudi za nadaljno dobo petih let dekana g. A n t o n a K o b -1 e r j a v Kranju kot konservatorja centralno komisije.
-f- Zveza liberalnih jugoslovanskih učiteljev zboruje letos dne 6. in 7. avgusta v Rudolfovem. Tam si bodo tudi štajerski liberalni slovenski učitelji, ki v Gradcu nosijo nemške trakove, upali pripeti slovenski trak. Sicer pa bo zopet celo zborovanje po načinu španskih bojev z biki: komediantska bitka liberalnega učiteljstva s klerikalnim zmajem.
-)- Dr. Franc Castclliz je, kakor poroča »Tagespost«, že imenovan za tržaškega škofa.
—	Srebrno poroko sta praznovala včeraj veleindustrijec v Kranju g. Vinko Majdič in njegova soproga gospa Matilda Majdič, rojena Kotnik.
—	V finančno ministrstvo jo poklican v službovanje finančni komisar Valentin Zun v Logatcu.
—	Razglas. Preložitev poštnega urada Biljana v Brdih na Dobrovo v Brdili. Poštni urad v Biljani se preloži vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva od 1. junija 1910, št. 2390-P., s 16. avgustom t. 1. na Dobrovo v Brdih ter se bo uradno imenoval »Dobrovo v Brdih«. Ta novi poštni urad bo v zvezi s poštnim omrežjem po vsakdanji poštni vožnji Biljana-Kormin. Istočasno se bo poštna nabiralnica v Medani opustila, krajevna dostavljavna služba novega poštnega urada razširila na občino Medana ter služba selskega pismonoše primerno preuredila. V pristojbinskih razmerjih novega poštnega urada ne
nastane tem povodom nikaka sprememba.
—	Od oblasti predpisane cenike za Jed in pijače je založila »Katoliška tiskarna«. 15 komadov stane 1 K, večje število zdatno ceneje.
—	Ex-Iex na Hrvaškem. Rauchova Vlada je svoj čas izdala nekemu Moller-ju priporočilno pismo za Smith-Premier pisalne stroje. S tem pismom je mož napravil dober »kšeft« in oddal po uradih za 40.000 K strojev. Živel je veselo in pa v Zagrebu ni manjkalo nikjer, kjer se denar na lahek način zapravi. Ko je pa tvrdka zahtevala denar za dobavljene stroje, je mož odgovoril, da vlada na Hrvaškem ex-lex in torej oblasti nimajo potrebnega denarja na razpolago. Na enak način je delal kupčije za neko dunajsko tvrdko Moller-jev bratranec Lubinsky ter vtaknil v žep 30.000 K. Ko je sodnija dobila stvar v roke, sta oba ptička že izletela iz zagrebškega gnezda; Moller se je pred par dnevi v inozemstvu ustrelil.
—	Glavo ustreljenega Jakoba Roži' ča so poslali iz mrtvašnice begunjskega pokopališča dne 4. t. m. v Ljubljano na deželno sodišče. Od tod bo romala najbrže še na Dunaj.
—	Otroci člani nemških obrambnih društev. Dunajska »Reichspost« poroča, da je neki trgovec v Freistadtu dal svojo dva dni staro hčerkico zapisati v Ostmarko. Tudi Sudmarka in Schul-verein imata med svojim udi mnogo otrok. Če se med Nemci že otroke vpisuje v obrambna društva, se bode vsaj gotovo dorasel Slovenec vpisal z veseljem v »Slovensko Stražo«.
—	Gasilno društvo Podutik-Glince priredi jutri veliko slavnost blagoslov -Ijenja »Gasilnega Doma«. Začetek ob 4. uri popoldne. Društvo vabi k obilni udeležbi.
—	Ustanovitev podružnice »Slovenske dijaške zveze« za Gorenjsko. 14. t.
m. si ustanove gorenjski člani S. D. Z. svojo podružnico. Ob tej priliki prirede na Jesenicah veliko slavnost, na katero najvljudneje vabijo vse dijake somišljenike in vse prijatelje kat. narodnega dijaštva. Spored ji je: Ob 8. uri zjutraj sv. maša (služi tov. J. Klopčič) in cerkveni govor preč. g. župnika A. Skubica; ob 9. uri zborovanje v »Delavskem domu« S. K. D. D., otvori in vodi podpredsednik S. D. Z., iur. Josip Basa j z dnevnim redom: a) »O namenu in pomenu podružnice S. D. Z. za Gorenjsko«, poroča iur. Jak. Mohorič; b) »Katoliški laik in verska ideja«, govori teol. Matej Vilfan; c) čitanje pravil in volitev odbora; d) slučajnosti. — Od 4. do 6. ure popoldne javna telovadba jeseniškega telovadnega odseka s sodelovanjem gorenjskega kat. narodnega dijaštva in eventuelnih zastopnikov gorenjskili telovadnih odsekov. — Ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem Domu«: a) Pozdravni govor (phil. L. Sušnik, predsednik »Danice«); b) narodna igra v treh dejanjih »Stari Ilija«, spisal Ig. Borštnik; c) prosta zabava. Pred in med igro svira »Orkester delavskega društva«. — Skušnja za javno telovadbo bo od pol 12. do pol i. ure, skupno kosilo ob 1. uri. Kraj za oboje se naznani pozneje. — Tovariši in gostje, ki se žele udeležiti skupnega kosila in po igri na Jesenicah prenočiti, naj naznanijo to na naslov: Ivan Krivic, predsednik S. K. D. D., Jesenicc-Fužine št. 11. Tisti tovariši, ki hočejo prenočiti na Jesenicah že v soboto, 13. t. ni., morajo to še posebe javiti. Vsi, ki mislijo prisostvovati dopoldanskemu zborovanju, morejo pravočasno priti z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5. uri 40 min. zjutraj in pride na Jesenice ob 7. uri 39 min. — Jutri, 7. t. m., ob 3. uri popoldne skušnja za igralce. Vsi tovariši igralci naj sigurno pridejo.
—	Nayloma je umrl v Tolminu posestnik Ivan Butar, po domače Flukc iz Zatolmina, star 47 let.
—	Umrla je v Zagorju oskrbnikova soproga gospa L e o p o 1 d i n a Pros-si nag g rojena Lorber.
—	Za uradnike iužne železnice sklicujeta po medsebojnem sporazumu »Drušivo jugoslovanskih železniških uradnikov« in »Ortsgruppe Triest S. B. des 0. E. B. V.« javen shod, ki se vrši v petek, 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Trstu, via S. Francesco št. 5 (kasino državnih uradnikov). — Ker bodo člani personalne komisije poročali o prevažnih po-spodarskih in stanovskih vprašanjih, tičočih se izključno južnoželezniških uradnikov, pričakujeta sklicatelja, da se tovariši zanesljivo in v obilnem številu odzovejo in prihite na shod, kamor jih kličeta sveta dolžnost in stanovska čast.
—	Smrtna kosa. Včeraj je po dolgi ln mučni bolezni umrl vič. g. Anton Lazar, župnik v Nemškem Rutu. Bil je goreč delavec v vinogradu Gospodovem, vnet za korist in blagor ljudstva.
—	Imejitelji gramofonov, preskr-bite si le slovenske plošče. Izvrstni
kvartet »Ljubljane«, gg. Bajde, Božič, Premk in Svetek je zapel 22 najlepših slovenskih kvartetov v gramofon. Tudi zbor stolne cerkve je zapel 12 najboljših slovenskih cerkvenih skladb za gramofon. Danes pa priobčimo v inserat-nem delu natančni zapisnik novih slovenskih gramofonskih plošč, posebno pa še opozarjamo na krasne p e s m i, ki jih je zapel g. L u d. B a j d e. Posebno društvom bi priporočali, da si nabavijo gramofone, ki sedaj, ko imamo dovolj slovenskih plošč, nudijo res izborilo zabavo dru-štvenikom ter se nove plošče dajo posebno uporabiti za med dejanja pri društvenih prireditvah. Preskrbljeno je, da bode zaloga slovenskih gramofonskih plošč vedno večja in vedno v zalogi. Društva naj si naroCa jo gramofone i 11 gramofonske p l.o-š č c s posredovanjem »Slovenske Straže«.
—	Selška podružnica »Slov. planinskega društva« priredi dne 8. avgusta izlet iz selške doline k Aljaževemu domu v Vratih. Povabljeni so prijazno vsi udje in drugi prijatelji planinstva.
—	Hrvaška seljačka stranka postavi pri prihodnjih volitvah v hrvaški sabor najmanj 30 kandidatov v 40 vo-livnih okrajih.
—	Požar na Selu. K našemu včerajšnjemu tozadevnemu poročilu se nam še poroča: Ponesrečeni Zidan je bil precej dober posestnik, ki si je vse premoženje z lastnim delom zaslužil. Imel je pa to nesrečo, da je že tretjič pogorel. Zavarovan je bil pri graški zavarovalnici, in sicer za vse, kar je pogorelo, t. j. posestvo, žito in seno, raz-ven drv. Pogorela pa ni samo streha in podstrešje, ampak tudi hlev, kjer so bile pravzaprav gori navedene stvari spravljene. Poleg včeraj omenjenih požarnih bramb so bile navzoče tudi iz Ljubljane in Štepanje vasi. Posebno hvalo pa zaslužijo vojaki žrebčarji, ki so bili prvi na mestu, ki so najbolj delali in največ rešili. Ljubljansko gasilno društvo je odšlo že ob treh, vojaki so pa ostali še do šestih.
—	Strela udarila je dne 5. t. m. popoldne okrog 5. ure v jagnje posestnika Iv. Jclar na Zg. Berniku ter odletela v slamnato streho tik stoječega skednja, ki je pričela takoj goreti. Vrlo gasilno društvo zgornjeberniško je ta požar s čudovito hitrostjo pogasilo tako, da ni druge škode razun kar jo je na strehi. Ljudje se splošno čudijo veliki spretnosti in požrtvovalnosti gasilcev.
—	Stavka pri električni cestni železnici na Raki. Sprevodniki in vozniki električne cestne železnice na Reki so izročili ravnateljstvu železnice spomenico, v kateri živahno protestujejo proti nečloveškemu postopanju obratnega inženirja. Železničarji zahtevajo, da se takoj odpomorc slabim razmeram ter groze s stavko, ako ne bodo prenehala trpinčenja osobja.
—	Minister za javna dela ekscelen-ca baron Ritt bo prišel med 8. in 13. t. m. na Bled, kjer bo ostal več dni. Prej bo obiskal tudi Bohinj.
- Potrjena učna knjiga. Naučilo ministrstvo je aprobiralo z odlokom ocl 14. julija 1910, št. 28.990 šolsko knjigo: Prof. Friderik Juvančič, »Učna knjiga francoskega jezika za srednje in njim sorodne šole«.
—	Za kateheta v Tolminu je bil imenovan v seji okr. šolskega sveta tolminskega dne 2. t. m. č. g. Ivan B r c -z a v š č e k , kaplan v Rihembergu.
—	Prostovoljno gasilno društvo na Zgor. Brniku bode praznovalo 11. septembra t. 1. slavnost ob priliki blago-slovljenja novega gasilnega doma. Čislana gasilna društva, kakor tudi druga društva v okolici se uljudno naprošajo, da ne bodo na ta dan prirejala kakih veselic in slavnosti. — Odbor.
—	Premeščenje 1B. zbornega poveljstva v Dubrovnik je posebno vplivalo na dubrovniške hišne posestnike, ki so z ozirom na obetajoči se dobiček kar izgubili glave. Stranke, ki so 30—50 let mirno stanovale v enem stanovanju, so sedaj dobile sodnijsko odpoved. Cene stanovanj skačejo, da je groza. Samo sodnijskih odpovedi je bilo 00, ljudi se takorekoč meče na cesto. Naravno, da vlada vsled tega velika nevolja med strankami, ki zahtevajo, naj erar ne, trpi take sramote in naj za svoje ljudi primerno poskrbi za stanovanja, da ne bo vsled tega trpelo občinstvo. Nekateri so se gospodarjem osvetili s tem, da so jih naznanili vsled prenizke napovedi najemnine. Davkarija je tega seveda vesela in tako pojejo kazni po 800 do 1500 kron.
—	Slovenec izvoljen v Ameriki. V Ročk Springsu, državi Wyo, je bil izvoljen za mestnega odbornika Slovenec Franc Kržišnik.
—	Izlet k Sv. Joštu, ki ga je priredilo Katol. delavsko društvo v Kropi v družbi našega ¡zbornega pevskega zbora, ostane vsem udeležencem v traj-
nem spominu. Nad 50 delavcev je romalo iz nižave pod vodstvom domačega gosp. župnika in dveh gg. bogoslovcev na prijazno božjo pot, da si tam okrepe duhd in utrdijo versko prepričanje za sedanje boje, ki tudi nagemu trgu pretijo od importiranih inteligontov. To smo na tej božji poti tudi dosegli. Mno-gobrojna množica, ki je bila iz okolice s svojimi duhovniki zbrana pri Sv. Joštu. se jo čudila v cerkvi tako globoko vernemu, a zunaj cerkve tako družabnemu in veseljaškemu Kroparju. Kaj šele, ko so zadonele krasne pesmice iz grl pevskega zbora! Preč. gosp. frančiškanski provincijal in gosp. tovarnar Pollak se nista mogla prečuditi, da ima priprost dclavec toliko umetniškega čuta in poslednji si je v svojem nagovoru razlagal celo stvar z resnico, da le iz versko prepričanega srca in poštene duše more prikipeti tak naravni Čut veselja, ki se razodeva v krasni pesmi.
štrajk v Hilarijanski tiskarni v Gorici traja že štiri dni. Stavci se nočejo udati, uprava tiskarne pa tudi noče odnehati. Danes se je razširila vest, da hočejo štrajkati v znak solidarnosti tudi stavci v drugih tiskarnah. Kakor znano, tiči vzrok štrajku v tem, da je tiskarna sprejela v službo lynotipista iz Italije, ker drugje ga ni mogla dobiti.
Malo loterijo odpravijo? »Neuc Fr. Presse« poroča, da se finančno ministrstvo bavi z načrtom, da uvede razredno loterijo in da odpravi malo loterijo. Posamične banke se tudi pečajo s tem načrtom, vendar so uresničenju tega načrta na potu razne težkoče. Vlada bi morala dobivati iz nove razredne oterije toliko dohodkov, kolikor jih je dobivala dosedaj iz male loterije, to je 13 milijonov kron.
Popravek. V včerajšnem »Slovencu«, dne 5. t. m. se je pri inseratu »Šolska zgradba novega šolskega p o s 1 o p j a v Š t. V i d u n a d L j u b 1 j an o« vrinila neljuba pomota in sicer dobava del v skupnem znesku 18.000 K namesto 180.000 kron.
Štajerske Fiovice.
š Otvoritev Slovenskega Doma v št. Ilju se bo vršila še-le meseca septembra, ker zgradba še ni gotova. Vso slavnost uredi »Slovenska Straža«. Somišljeniki, pripravite se na polet v Št. Ilj.
š Osebna vest. Mil. gospod kanonik Jakob Kavčič je odšel v Gradec, kjer so mora podvreči nevarni operaciji. Želimo srečen izid in skorajšnjega popolnega ozdravljenja!
š Gospoda dr. J. Vošnjaka, ki živi na svojem posestvu v Visolah pri Slov. Bistrici, je zadela bridka izguba. Umrla mu je 4. t. m. njegova žena, po dolgi bolezni. Naše sožalje!
š Osebna vest. Višji računski svetnik Anton Poženel v računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Gradcu, jc dobil naslov in značaj vladnega svetnika.
š Protestantom na Ptuju se ne
godi posebno dobro: zopet je zginil njih pastor, Stalil, ki je le šc pred kratkim tu nastopil. Govori se tudi, da so ti novi protestantje, t. j. odpadniki zelo nezadovoljni, ker se vedno in vedno pobira denar za »evangeljske« namene, dočim jih prej kot katoličane ni nihče nadlegoval. Znabiti se jim vendar še odprejo oči!
š Umrl je v Zgor. Hudinji pri Celju bivši stavec v »Zvezni tiskarni«, Anton J e z e r n i k. — V Mariboru je umrl vpokojeni stotnik M 1 i n a r i č.
š Ožbaltov sejem na Ptuju je bil letos precej dobro obiskan. Res zanimivo je poslušati, kako prijazno in gladko ptujski pangermančki govorijo in Čebljajo z ljudstvom slovenski jezik, katerega sicer tako silno sovražijo; slovenski groši jim pa teknejo.
š V vasi Skorba jc nastal dne 3. t. m. zvečer ob 9. uri iz doslej še neznanega vzroka požar, ki jc popolnoma uničil hišo in gospodarsko poslopje S. Črepinka; zgorela je tudi živina; rešili so le malo.
š Umrla je pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah dne 29. julija občespoštovana vrla narodna slovenska gospodinja Elizabeta. .lager po dolgotrajni, hudi bolezni. Mrtvaškega sprevoda, ki ga je vodil sin duhovnik, se je ljudstvo udeležilo v velikanskem številu. N. v m. p.!
„Slovenska Straža."
Prosimo vsa slavna društva, da
uvažujejo sledeče: Naprošamo vsa uredništva naših listov, da sprejemajo naznanila o društvenih priredbah in zadevah le pod pogojem, da jc na pismu prilepljenih vsaj pet narodnih ko-lekov »Slovenske Straže«. Vsa društva naše izobraževalne organizacije naj napravijo tozadevne sklepe, kajti povsod
mora biti naše narodno delo intenzivno, sistematično in prekvasiti mora srca našega zavednega ljudstva! Isto ukrenejo naše podružnice; nikjer zaspanosti, povsod naj vlada hrepenenje po delu, in to naj se pokaže dejansko, da se ne bo samo sklepalo in besediči-lo! Mi smo navajeni dela, to nas krepi in zato tudi »Slovenska Straža« zaznamuje uspehe, katere nam je rodilo delo naših društev in po njih naših podružnic. Imejmo samo eno pred seboj: Delol
170 podružnic »Slovenske Straže«. Slovenska Straža šteje sedaj 170 podružnic, katere prav živahno delujejo. Naše ljudstvo noče pojmovati tujega duha svobodomiselstva. Danzadnem pristopajo novi udje k našim podružnicam in donašajo svoje delo v korist slovenski domovini in v kratkem pride čas, ko bode združevala »Slovenska Straža« vse zavedne, narodno čutečo delavce pod svojo zastavo v obrambo slovenske zemlje in naše katoliške Cerkve. Naši narodni nasprotniki čutijo to, ker vedo, da krščanski narodi drže krčevito svoje svetinje radi ljubezni do rodne grude. Ne individualistični egoizem, pač pa narodni egoizem prevevaj našo vrste. Nemci kupujejo narodne delavce z denarjem, mi pa jih moramo kupovati z ljubeznijo in izobrazbo!
—	Nova podružnica »Slovenske Straže«, Dne 31. julija se je ustanovila podružnica »Slovenske Straže« za Sv. Lovrenc in Puščavo. Pristopilo je 62 udov. V odbor so izvoljeni: Fr Korman za načelnika, g. Zurko za tajnika, Jak. Pavlic za blagajnika in Fr. Horvat za odbornika.
—	V Begunjah na Gorenjskem se je ustanovila podružnica »Slovenske Straže«.
Vse podružnice »Slovenske Straže«
vljudno prosimo, da v teku prihodnjega tedna dopošljejo osrednji pisarni imenike, oziroma nabiralne pole z vsemi člani in članicami. One podružnice, ki so že imenike odposlale seveda tega ne potrebujejo storiti. Kakor je doslej razvidno, že skoro prekašajo naše vrsto po številu udov nam nasprotno slovensko organizacijo. Prosimo vse one, ki nam pošljejo kak dar ali kako nabrano vsoto, da vedno točno in izrecno pripomnijo, jeli vsoto smatrati kot »Slomškov dar« ali kot kaj drugega.
Slovenska tovarna na Koroškem išče druga, oziroma dobrega voditelja za svoje podjetje. Potreben bi bil kapital 5000 K. Tovarna je v jako dobrem stanju, toda radi bolezni se tudi cela proda. Več pove »Slovenska Straža«.
Zahtevajte povsod domačo kislo vod o I Vrelec kisle vode Tolsti vrh pri Guštanju, dozdaj v protestantsko nemških rokah, je kupil slovenski konsor-cij. Vsaka pošiljatev dobi tej odgovarjajoč kupon. Te kupone spravljajte in jih pošiljajte »Slovenski Straži«, ki potem dobi za kupone od konsorcija denarne prispevke. Opozarjamo vse po-družnične odbore, naj takoj skrbe, da se povsod vpelje ta kisla voda! Tolsto-vrška slatina je izborna osvežujoča in okrepčujoča zdravilna in namizna kisla voda, odlikovana na mednarodni razstavi v Inomostu leta 1896 in na hi-gicnični razstavi na Dunaju leta 1899. Naslov in naročila: Oskrbništvo Tolsto-vrške Slatine, pošta Guštanj, Koroško. Železniška postaja Spodnji Dravograd.
Orel »Slovenski Straži«. Telovadni odsek Orel v Zagorju ob Savi jc daroval 10 K.
Društva »Slovenski Straži«. IIra<
nilnica in posojilnica v Št. Ilju jc pristopila k »Slovenski Straži« z zneskom 10 K. — Katol. slov. izobraževalno društvo pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko je pristopilo z zneskom 20 K.
Na novih mašah za »Slov. Stražo«. Nabrano na novi maši g. Kapša na Viš-nili Selih 10 K 60 h. — Nabrano na novi maši č. g. And. Snoja v Lescah 20 K. — Nabrano na novi maši č. g. Vastel v Dobrlivasi 49 K 14 h.
Slomškov dar.
118.	Ign. Šalehar, župnik v pok., zda}
v cesar Franc Jožefovem asilu v
Ljubljani, 20 K.
119.	Janez Ivarlin, župnik v pokoju v
Škof j i Loki, 20 K.
Nadalje so darovali: Obsavski
»jud« 3 K 80 h. — Tamburaško društvo »Dobrča«, Lcšo, 4 Iv. — Josip VelikanjeV v Juršincih, p. Vodnjan, 3 K 69 h. -Dr. Josip Gruden, profesor bogoslovja v Ljubljani, 10 K. — Helena Žmarc, posest niča v Spod. Voličini, 4 K. — Valt Klobus, župnik v Mavčičah, 10 K. — D' Dobravec, Kobarid, 1 K 50 h. — Vesela družba na Dunaju 4 K. — Leopold Brzin, novomašnik, Šmartno v Tuhinju. 5 K. — Postavljalci in dekleta, ki so pletle vence za g. Drešarjevo novo mašo v Komendi, nabrali 9 K 48 h. — Anton Zaje, pisarniški uradnik, Ljubljana, 3 K. — M. Ulčnik, župnik v Dolifu, 10 K. — Matija Ljubša, kurat, Gradec, 5 K. — Janez Teran, župnik v poki
Sinkov Turn, 9 K. — Udeleženci instalacije č. g. župnika Ivana Nagel z Lipe nad Vrbo darovali 11 K. — Hedvig Gangl, Vila »Ilirija«, Zabnice, Koroško, 10 K. — Josip Juran, občinski tajnik v Toplicah, 2 K. — Janko Borštnar, žup. upravitelj, Št. Lenart nad Škofjo Loko, 3 krone.
Načelstvo »Slovenske Straže« je
Imelo preteklo sredo in četrtek dve važni seji, v katerih je bila rešena cela vrsta za obmejne Slovence velevažnih zadev.
Izkaz za »Slovensko Stražo« darovanih znamk. Od 22. do 27. julija so poslali rabljene znamke sledeči cenjeni nabiralelji: Iv. Potokar, dijak, Radomlje, 800. — Neimenovan 600. — Josip Poje, Zg. Čatež pri Osilnici, 160. — P. Brezovšek, Rovte pri Logatcu, 80. — Marija Fik, Škofja Loka, 4000. — A. Adamič ml., Videm-Dobrepolje, 160. — Skupaj 5800 — 396.782. — Gg. in gdčne., nabiralke znamk, šokoladnega papirja in cigamih odrezkov, porabite vsako priliko, ker je tega blaga jako veliko med ljudstvom. — Vse pošiljatve naj so naslovi na: Lavoslav Puhar, typo-graph, Spodnja Šiška pri Ljubljani, Vodnikova cesta št. 88.
Vse somišljenike, kateri žele kupiti kako glasbilo, kakor gramofon, plošče> igle, harmonike, orkestron itcl., prosimo, naj se poslužijo pri tem pisarne »Slovenske Straže«.
POZOR KUPCI I
Na prodaj je lepo v ravni dolini ležeče posestvo, 25 min. od železnice oddaljeno v bližini Guštajna na Spodnjem Koroškem z gostilno in mlinom. Pohištvo je vse s kamnom zidano, še skoraj novo in dobro urejeno. Njive in travniki ležijo vsi v ravnini. Vodna moč je stanovitna in bi se še lahko na dvojnih krajih izrabila za različna podjetja. Posestvo je jako sadovno in bi se zaradi krasne lege lahko napravilo letovišče. Cena 40.000 K. Več pove »Slovenska Straža«.
Proda se prav čedno posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji. Cena 22.000 K.
V večjem trgu na Spodnjem štajerskem tik kolodvora je naprodaj večje posestvo, obstoječe iz |.opo opremljene enonadstropne hiše, s hlevi in primernimi za poljedelstvo pripravnimi prostori, kateri se lahko uporabijo tudi za stanovanje. Cena 45.000 K.
Posestvo, donašajoče lepe dohodke je na prodaj. Nikomur ne bo žal, kdor kupi! Treba jo 17.000 K. Pojasnila daje Jos. Sernec, Gradiška, Sp. Pesnica
Nov mlin na prodaj. Na Štajerskem blizu Maribora je naprodaj nov mlin na jako prijaznem, krasnem kraju. Več pove »Slovenska Straža«.
Na Koroškem blizu Vrbskega jezera je na prodaj lepo zidana hiša, v dobrem stanju. Več pove »Slovenska Straža«.
Ljubljanske novice.
lj Narodni zamorčki. »Slovenski Narod« se je le dni silno lagal o urado-vanju deželnega odbora kranjskega, dasi jo še-le naša večina slovenščini dala ono, kar za časa liberalne vlade vsled nemško-slov. pogodbe ni mogla dobiti. Da je liberalno vpitje hinavsko, ve pač vsak razsoden človek, kajti nikjer se toliko ne nemškutari kot. med liberalci. To so pravi narodni zamorčki, med katere spada tudi naš slavni mestni magistrat, ki še sedaj dopisuje s c. kr. državno železnico v blaženi nemščini I To se godi v času, ko se v Ljubljano sklicuje slovanski na-rodno-gospoclarski kongres, v dobi vse-slovanskih shodov! Naši narodni zamorčki so res posebna specialiteta!
lj Potrditev ljubljanskega župana. Goriška »Soča« zopet čveka o tem, da cesar dosedaj še ni potrdil izvolitve župana Hribarja ter piše: »Govori so, da ga tudi ne bo in to na nasvet barona Schwarza in slovenskih kranjskih klerikalcev«. To je zopet ena tistih liberalnih infamij, ki so jih rodili vroči poletni dnevi. V »Slovencu« smo o tem že odločno zavzeli stališče za potrditev župana Hribarja, ker spoštujemo občinsko avtonomijo in ker liberalcem župana Hribarja od srca privoščimo. Tudi na merodajnih mestih so vodilne osebe naše stranke zahtevale potrditev župana Hribarja.
lj Jutri vsi v Vodmat k veselici, ki Jo priredi Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani na gostilniškem vrtu pri gosp. Iv. Flegar-ju na Zaloški cesti št. 7 (nasproti deželne bolnice). Na sporedu je toliko zanimivih točk, posebno
pa pevskih, da se pač vsakemu izplača, da obišče veseljco, kjer se bo nudilo dosti užitka; okrog devetih bo gorenjski obhod pri bengalični razsvetljavi. Vstop je proti vstopnini 40 v. za osebo vsakemu dovoljen. Začetek ob i. uri popoldne. Torej na svidenje jutri zvečer v Vodmatu, da se lahko prepričate o zanimivem sporedu!
ij Hotel »Ilirija«, last žalsko delniško družbe, katere predsednik je župan g. Hriba r, je prevzel g. B r a č i č.
lj Gosp. dr. pl. Foedransperg se je odpovedal kot zdravnik okrajne bolniške blagajne ljubljanske.
lj Iznajdba patentovana. Iznajdba g. Zvonimira Masl6 je bila patentovana pod naslovom: »Samodelujoča naprava za zavarovanje vlakov s pokalnimi in svetlobnimi signali za sledeče in nasproti vozeče vlake«. Naprava deluje popolnoma sama i i ne potrebuje pri tem nobenega železničnega uslužbenca. Le v gotovih slučajih, ki so pa redki, je treba v postaji malenkostnega posredovanja uradnika; na vsak tak slučaj pa opozori uradnika iznajdba sama. Trčenja v postaji in na progi so izključena in napačna signalizovanja nemogoča. O iznajdbi so so izrazili veščaki zelo ugodno in pohvalno. Naprava bo po preteku določenega časa razstavljena tudi v Ljubljani in bomo takrat o njej obširneje poročali.
lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov s sedežem v Ljubljani. Vabilo na sestanek, ki bode v soboto, dne 6. avgusta t. 1., v hotelu »Ilirija« ob deveti uri zvečer. Spored: 1. Predavanje. 2. Društvene zadeve. 3. Slučajnosti. — Tovariši! Pridite polnoštevilno! Odbor.
lj Umrla jo Marija Vode, kuharica v hiralnici. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne iz hiralnice.
lj Vrazova stoletnica. Pripravi javni odbor za cerovško Vrazovo slavnost, ki se bode vršila dne 21. avgusta t. 1. v Cerovcu poleg Ormoža, naprosil je mestni magistrat ljubljanski, da bi razglasil vabilo za udeležbo pri omenjeni slavnosti ter da bi zlasti ljubljanska narodna društva opozoril, naj se to slavnosti udeleže. Mestni magistrat nas z ozirom na to prosi naznaniti, da bode občinski svet pri slavnosti Vrazove stoletnice zastopan po posebnem odposlanstvu. Vsled tega naj bi tudi narodna društva kolikor mogoče se udeležila velepomembne te slavnosti v div-nih Slovenskih goricah. Stanko Vraz je bil navdušen Ilirec in zato zaslužuje, da se ga ob stoletnici njegovega rojstva poleg Hrvatov, katerim je pel svoje krasne »Djulabije«, spominjamo tudi Slovenci. — Kdor bi se hotel slavnosti udeležiti, odnosno, katero društvo bi hotelo odposlati k slavnosti svoje odposlanstvo, oglasi naj se pri Franu Sluh c u , tajniku »Pripravljavnega odbora za cerovško Vrazovo slavnost« pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža.
l j Nesreča na južni železnici. O leni so nam še poroča: Predvčerajšnjim ol> pol 6. uri popoldne je povozil na progi med Lazami in Zalogom brzovlak 34-letnega železničnega delavca in ključavničarja Mihaela Berčiča. Odtrgal mu je giavo, obe nogi in roki in ga grozno razmesaril. Berčič se jo vračal oil svojega dela na progi domov in so liotol umakniti nasproti vozečemu tovornemu vlaku št. 822. V istem času pa je pripeljal po drugem tiru proti Ljubljani brzovlak št. 1, zagrabil Berčiča in ga vlekel nekaj časa po tiru. Berčič zapušča ženo in 7, 3 in 1 leto stare otroke. Pri južni železnici je bil uslužben od 8. aprila 1906. Nesreče je krivo broz-dvomno to, da vlaki, ko se srečajo, nič ne žvižgajo in tako ne opozore ponesrečence na nasprotni vlak in na nevarnost. To odredbo je pred loti odpravilo železnično ministrstvo in od takrat so jo dogodilo vsled tega že več nesreč.
lj Tat iz šiške prijet. Orožnikom so je posrečilo zasačiti tatu šišcnskili tatvin v osebi 14 let, starega dečka Petra Flisa iz Domžal. Tat je nosil pri zidarskem mojstru Daniclu Batulini v Spodnji Šiški malto in so mu bilo v raznih tamošnjih hišah znane domače razmere. Tako se je utihotapil skozi odprto okno v sobo uradnika Alfreda Peteka in mod tem ko je ta trdno spal, vzel mu je uro z verižico, listnico, v kateri je bil bankovec za 20 K, lovsko karto in denarnico z vsebino 15 K. Isto noč je poizkusil tudi svojo srečo pri gostinji Mariji Jerančič ter ji izmaknil žensko uro. Akademiku Ivanu Lebnu jo tudi vzel žepno uro, katera so je pri F1 isu našla. Nevarnega uzmoviča so izročili sodišču.
lj Ukradeno dessms pismo. Dunajska podružnica češke industrijsko banke je poslala preteklo soboto na nek ljubljanski denarni zavod pismo s 15 bankovci po 1000 K, ne da bi bila na pismu označena vrednost. Kakor po navadi je šel v nodeljo dopoldne sluga ljubljanskega zavoda na pošto, da bi pobral pisma iz poštnega predala, med katerimi je bil tudi recepis rekomandi-ranega denarnega pisma. S podpisom zavod ovega uradnika je šel nato vdru-gič sluga takoj na pošto po pismo, ki ga je prinesel v pisarno. Ko je uradnik našel na pismu petero pečatov nepoškodovanih, je prereza 1 kuverto na zgornjem koncu ter vzel iz pisma kos zapečatenega papirja. Raztrgal je pečat, a v pismu ni našel nobenega denarja. Uradnik je. lakoj odšel s slugo na glavni poštni urad ter naznanil vso zadevo. Šele po natančni preiskavi kuverte se jo dognalo, da sta bila spodnja pečata v vogalih, kakor tudi srednji, prerezana ter nato zopet, zalepljena. Bankovce jo mogel tat odstraniti iz kuverte le s kakim finim orodjem. Vsled brzojavnega poročila jo došel od tržaškega, ravnateljstva v Ljubljano poštni svetnik Hummel, ki je skupaj z ljubljansko policijo vodil preiskavo na tukajšnji glavni pošti. Tudi dunajska policija jo vsled brzojavnega poročila takoj uvedla preiskavo.
l j Umrli ste: Marija Likozar, delavka, 44 let. — Uršula Sirnik, delavčeva žena, 78 let.
lj 50 ukradenih vreč. Na Dunajski cesti v hiši št. 34 je bilo včeraj ukradenih 50 vreč, vrednih 32 kron. Osumljenec je policiji znan.
lj Zaradi prepovednnega povratka v mesto jo bila včeraj aretovana policiji znana, 1852. leta v Ljubljani rojena in v Mozolj pri Kočevju pristojna Neža Gliebejeva. Izročili so jo sodišču, po prestani kazni pa bo morala domov od-gonskim potom.
Na svetovni razstavi v Bruselju.
v.
Javna varnost. — Bruseljski karneval. — Angleški delavci na razstavi. — Spomini na kralja t Leopolda II. — Sedanji kralj Albert I. — Paragraf o razžaljenju veličanstva. — Smešna epizoda z bruseljskega razstavnega vrvenja.
Belgijec je, pa naj si bo že Francoz ali Flamee, vesel in jovialen človek, tudi napram tujcu. Predstavitelji najnižjih ljudskih mas in celo poulična mla-dež v Bruselju so zdaleka ne obnaša tako neotesano, kakor v holandskili in zapadnonemških mestih. Policija vživa v Bruselju daloko večji ugled kakor v Rotterdamu ali Amsterdamu in v živih prometnih ulicah je treba stražniku samo vzdigniti roko, da povedo veletok ljudi in vozov zopet v pravi tir. Sirova poulična prostota jo v Bruselju redkost. Masa dobro ve, da se ne velja igrati z bruseljsko policijo. Škoda, da istega ne morem trditi o javni varnosti v Bruselju. Tatvine so tu na dnevnem redu, ravno tako umori, s kojimi je poverjena »la police judicaire«, ki pa se no more zanašati na popolnost.
Bruselj je svetovno znan po svojem »karnevalu«. Polog Nizze, Monakovega in Kelmorajna ima Bruselj najslavnejši karneval. Fantastično kostumirane množice prepevajo in so šalijo po kavarnah, moški zbori doné po ulicah in pestrobarvni slavnostni sprevodi oživljajo trge in ulice. In sijajni bruseljski maškarni plesi! Theatre de la Mon-naie« v resnici gledališče plutokracije pa tudi grohote! Na milijone konfetijev se razmeče ob vsakoletnem bruseljskem karnevalu. Bruseljski občan ima pri tem star pregovor: »Le carneval se meurt!« To metanje konfetijev je včasih prav pusta šala. Na. prste debelo leži smet, in prah na ulicah. Letošnji karneval se je vršil kakor so mi pravili v Bruselju naseljeni Čehi (kojili je preko 200, imajo tudi svoje društvo in restavracijo Rue do la Putterie Restav-rant Trojan) v znamenju dobrodelnosti. Vzrok temu jo bila opromna škoda, ki so jo provzročile lanske jeseni poplave v Franciji. Vsa bruseljska, društva so sodelovala. Franciji veljajo vedno simpatije francoskih Belgijcev, »lasi so flamsko gibanje vedno bolj širi, dobivajoč netiva od flamskega dijaštva. —
Pa preidimo zopet k razstavi. Bilo jo mračno julijsko jutro, s kakršnimi jo letošnje poletje tako oblagodarjeno, ko sem stopal proti glavnemu vhodu razstavo. Kar vidim množico, na stotine
mož, ki se prerivajo ob glavnem vhodu. Kaj je bilo'? Glasovita angleška tvrdka Lever Brothers je poslala na svojo stroške 2000 svojih delavcev, da si ogledajo bruseljsko razstavo. Sicer pa jim je dala za ogledovanje samo 2 dni na razpolago ali tudi to je vrlo hvalevredno.
Nedelje so pač nabolj živahne na razstavi. Ti dnevi so tudi za razstavne gostilničarje pravcati blagoslov, kajti kjerkoli se v Bruselju proslavlja Ba-chus, Lucullus in Gambrinus, se to vrši navadno ob nedeljah. V neki nemški gostilni na razstavi, ne vem ji več imena, sem videl dve veliki oljnati sliki: ona je predstavljala umrlega kralja Leopolda II., druga njegovega nečaka Alberta I. V zlatem okvirju pod sliko pa so so blesteli sledeči verzi, spesnjeni umrlemu kralju na čast od neznanega pesnika:
Ar Leopold II.
O, Konig, der Du mit dos Sehers Blick Im Deines Volkes Sternen hast, gelosen, Dein helles Vug' erkennt sein ganzes
Wesen
Und segenspondond lenkst Du sein (Je«
schick.
Ein Seher warst Du, und ein Geistes-
hold!
Wo für das Glück der Menschheit,
ward gestritten, Da stand'st Du in der Friedenskämpfer
Mitten,
Ersehliessest eine neue, grolle Welt.
Und wollt' Verblendung Dich auch
nicht versteh'n, Wollt1 Unverstand den Wundorbau
nicht seh'n, Im Lande, wo die schwarzen
Völker wohnen. Fügtest Stein an Stein und hieltest
tapfer aus, Als echter Bauherr bautest auf Dein
Haus;
Ein bleibend Denkmal kommenden
Aeonen.
Ravnotak pozlačen okvir sc je nahajal pod podobo sedanjega kralja Alberta, v njem pa odlomek govora (v nemškem prevodu), kojega je imel mladi kralj pri otvoritvi kolonijalnega muzeja: »Man kolonisiert heute nicht mehr, indem man Waffen und Branntwein einführt und ein Land bis zum Übermaß ausbeutet, sondern indem man den weiter hinten liegenden Ur-gogendon würdige Sitten zuführt und dort die Erfindungen der Wissenschaften und die Wunder der Technik verbreitet. Ein kolonisierendes Volk, das sich seiner wahren Interessen bewußt ist, trägt vor allen Dingen Sorge für das Wohlbefinden der Völkerschaften, die seiner Vormundschaft unterstehen.« V resnici kraljevsko besede. Kralj Albert jo v resnici vrlo simpatična prikazen, kakor jih je malo na evropskih prestolih. Dvakrat sem ga videl, ko se jo liki navaden občan šotal po boulevardih. Belgijsko ljudstvo ga ljubi z vsem žarom. Albert I. je pa tudi pravi pijonir vedo. Bruseljski Čehi —-posebno tovarnar Trojan — so mi pripovedovali marsikako zanimivost o njem. Velja v prvi vrsti pripomniti, da je Belgija silno demokratična država, ki ne pozna v svojem zakoniku r a z -ž a 1 j c n j a v e 1 ič a n s t v a, koji paragraf imajo zakoniki skoro vseh mo-narhičnih držav. O kralju se lahko v Belgiji govori in piše, kar hoče. Lahko si je torej predstavljati, da je bil pokojni Leopold II. prava tarča socialističnih satiričnih listov, ki so navadno pokojnega kralja slikali sodečega ob zibelki ali pa na gotovi posodi. Vse drugače sedanji kralj. Jo na glasu odličnega znanstvenika. Posebno je verzi-ran v tehniki. Vrlo rad se peča z elektriko, letalno tehniko, posebno pa je izboren nacionalni ekonom in sociolog. Tako si tolmačimo njegovo gosto občevanje z učenjaki, inženirji ter indu-strijci. Krogom visoko aristokracije se navadno izogiblje. To mu je pripomoglo k naslovu: le roi-domocrate — kralj-demokrat. Pokojni Leopold ga jo v šali tudi nazival »socialistični princ«, ker so je mnogo trudil za zboljšanje gmotnega stanja delavcev. Baje občuje s prostimi delavskimi voditelji tako uljudno, kakor s svojimi ministri. Znano jo, kako intimno jo kot princ občeval s priprostimi ribiči v Panne. Tudi njegovo jezikovno znanje je sila obsežno. Na razstavi so mi pravili, da je pri otvoritvi govoril z raznimi razstavljavci v njihovem jeziku: francosko, nemško, angleško in holandsko. Ome-
== Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena
se dobi samo pri H. SUTTNER, Ljubljana» mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.	20,8	Tovarniška varstvena znamka „IKO"
nitve zasluži, da tudi kot kralj ni opustil priprostih navad, ki jih je gojil kot princ: še sedaj kadi iz glinaste holand-ske pipe, kakršno rabijo holandski ribiči, ki jo ima vedno na pisalni mizi. Ne manje priljubljena je kraljica, hči slavnega okulista bavarskega princa Theodorja. Kot princesa je pomagala svojemu očetu na kliniki, je skrbela za obveze in negovala bolnike. Še kot kraljica je pokazala svoje zdravniške zmožnosti. Nekoč začetkom junija je bilo silno vroče, kar omedli eden izmed vojakov na straži pred kraljevo palačo. Še predno je prišel zdravnik, ga je pustila prenesti v eno izmed soban, pokleknila ob njem ter ga vzbujala k zavesti. Ta slučaj ji je mnogo pripomogel k popularnosti, ki jo uživa.
Drvenje in vrvenje v tako velikem Babilonu, kot je bruseljska razstava, poraja marsikako zanimivo epizodo, ki je vredna da se jo otme pozabnosti. Tudi jaz hočem le-to poglavje zaključiti z enako epizodo iz bruseljske razstave, ki je uprav do pičice resnična. Na razstavi sem se seznanil z več kot dvajsetorico oseb, pripadnikov raznih narodov. Sedim nekoč v neki restavraciji na razstavi in spričo dejstva, da so bile vse ostale mize zasedene, prisede k moji mizi mlad zakonski par — novoporočenca. Predstavimo se, kramljamo in beseda dâ besedo. Izvedel sem, da sta Avstrijca iz Gorenje Avstrije. Takoj ko je svečenik blagoslovil njuno zvezo, sla se napotila na svatbeno potovanje in njun cilj je bil svetovna razstava v Brusclju. Nevestin oče, ki je kot samec dlje časa bival v Bruselju in je mesto dobro poznal, je novoporočencema nasvctoval dobro meščansko gostilno in da ne bosta tuje zvenečega imena pozabila, je napisal ime hotela na listek, kojega je shranila mlada gospa v svojo torbico, šlo je že pod večer, ko sta novoporočenca prispela v belgijsko metropolo. Na severnem kolodvoru — gar du Nord — je bilo silno vrvenje ljudstva in čujte — zla usoda je hotela, da sta mlada zakonca med silnim ljudskim vrvenjem odtrgala vsaksebe. Zaman je iskal Adam svojo Evo na velikem trgu Place Rogier pred kolodvorom, med tem ko je mlada žena tavala po Place Siedts ter se vedno bolj oddaljevala od svojega soproga. Tu se zapuščena spomni listka z naslovom hotela, ki ga je dobro čuvala v svoji potni torbici. Z veselo nado v srcu je poiskala listek ter kmalu našla v bližini se nahajajočo gostil-nico, misleč da bo njen skrbni soprog tam že čakal. Mej tem je soprog jokaje taval okrog severnega kolodvora in iskal svojo mlado družico. Prepotoval je vse hotele notranjega mesta, povsod vprašujoč po svoji boljši polovici, vendar vse iskanje jo bilo zaman. Ime hotela, ki ga je nasvetoval tast, je vendar imela žena v potni torbici shranjeno in gotovo je šla tja. Ampak kako se imenuje ta hotel, to preklicano francosko ime? Pri svojem povpraševanju se je vedno bolj od njega oddaljeval in ko se je slednjič zmučen in utrujen znašel pred južnim kolodvorom, si je poiskal stanovanje v enem izmed hotelov, ki obkrožajo kolodvore vseh velikih mest. Preudaril pa je modro ter še pred počitkom vposlal svojemu tastu brzojavko z vsebino »Kje stanujeva?« in odgovor na »bureau restante Gare du Midi Bruxelles« zaprosil. Dopoldne je že došel odgovor z označbo hotela. Ko je prispel tja, našel je svojo ženico še v popotni obleki, sedečo na divanu in tiho plakajočo. Veselje ob svidenju je bilo nepopisljivo. Dolgo pod večer sem kramljal z uljudnima Gornjeavstrij-cema. Ko sem se pa ob tramvajskem vozu poslavljal od njiju, sem jima želel lahko noč s pripomnjo, da naj ima slučaji usode nikdar več tako bridko ne zagodejo.
Spominjajte se pri vseh prireditvah,. pri v seli veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Teleionsks in brzojavna poročila.
VLADNI NAČRTI.
Dunaj, 6. avgusta. Po 18. avgustu začne vlada pripravljati jesensko zasedanje državnega zbora. Vlada je na jasnem, da je sedanja večina nezadostna in tudi prenegotova za izvršitev velikih vladnih načrtov. Zato hoče razširiti vladno večino in v to svrho razbiti Slovansko Jednoto. Vlada računa oso-bito na dve stranki v Slovanski Jed-noti: na katoliško narodne tebe in na mladočehe. O katol. narodnih Čehih se trdi, dn že zdavna hrepenijo po sedežu pri vladni mizi in do bi se brezpogojno pridružili vladnim strankam, če se jim dâ en ministrski portfelj. — A katol. narodni Cehi se menda sami ne upajo
storiti korak, ki bi se od domačih nasprotnikov izrabljal zoper nje kot narodno izdajstvo. Zato stavijo baje še nadaljni pogoj, da z njimi stopi še kaka druga češka stranka v vladni tabor. V tem pogledu računa vlada na inlado-češko stranko. O njej sodi, da se ne bo ustavljala, češ, da se boji razpusta državnega zbora, ker bi baje pri novih volitvah mnogo mandatov izgubila. Vlada pa preti z razpustom, če se ji ne posreči ustvariti deloinožno vladno večino. Dvomi se pa v poučenih parlamentarnih krogih, da bi, bodisi katol. narodni Čehi, bodisi mladočehi storili korak, ki se od njih pričakuje od strani vlade in Nemcev.
RAZPUST DRŽAVNEGA ZBORA.
Praga, 6. avgusta. Vodstvo mlado-češke stranke je dalo krožiti po svojih listih članke, v katerih se računa z razpustom državnega zbora kot z najbolj gotovo možnostjo in se pričakuje razpust državnega zbora kot najbližja odločitev vlade. Razmere so za vlado ne-vzdržljive in političen položaj se kaže tudi za jesen nejasen in kritičen. Davčna reforma je življensko vprašanje za državo, ki je pa vladna večina ne bo mogla rešiti. Položaj se za vlado le slabša, zato je razpis novih volitev edino sredstvo, katerega se more vlada poslužiti.
NOVI TRŽAŠKI ŠKOF.
Trst, 6. avgusta. »Piccolo« poroča iz zanesljivega vira, da je cesar predvčerajšnjem imenoval mons. Castel-liza za tržaškega škofa. Castelliz, rodom Slovenec, je Furlan po mišljenju in »Piccolo« pozdravlja njegovo imenovanje, češ, da je s tem ustreženo Lahom, ki tvorijo veliko večino (!) v tržaški škofiji. »Piccolo« pravi, da niso mogle nobene »slovanske mahinacije« preprečiti njegovega imenovanja. (Kolikor vemo mi, je mons. Castelliz kon-ciliantnega značaja in se ne bo nikamor preveč vmešaval. Novih razmer v tržaški škofiji ne bo, ampak bo šlo staro kompromislarsko pot, ne preveč na desno, ne preveč na levo. Novi škof pripada konservativni struji. Opomba uredn.)
ČEHI IN KATOLIŠKI SHOD.
Praga, 6. avgusta. Češki provincial-ni listi priobčujejo pozive na češke katolike, naj se ne udeleže v septembru avstrijskega katoliškega shoda v Ino-rnostu z ozirom na preganjanja, ki jih mora prestati češki element na Nižjem Avstrijskem. — Češki katoliški plemiški krogi pa so že obljubili svojo udeležbo na shodu.
KQMENSKYJEVE ŠOLE NA DUNAJCJ.
Dunaj, (i. avgusta. Dunajski okrajni šolski svet je poslal Komenskyje-vemu društvu na Dunaju odlok nižje-avstrijskega deželnega šolskega sveta, da so ne dovoljuje omenjenemu društvu, ustanoviti zasebno šolo s češkim učnim jezikom v 12. in 20. okraju, ker dotični šolski prostori ne odgovarjajo zdravstvenim in drugim predpisom.
PREPOVEDAN SHOD »SVOBODNE ŠOLE«.
Ustje n. Labo, G. avgusta. Okrajno glavarstvo je prepovedalo shod »Svobodne šole«, ki je bil sklican za jutri v Chlumu.
VOHUNI NA NEMŠKI JADRNICI.
Pulj, 6. avgusta. Nemško jadrnico, last Rudolfa VValterja, je včeraj pri odhodu iz puljske luke zasledovalo pet torpedovk. Jadrnica, osumljena vohunstva, je poizkušala pobegniti, vendar so jo torpedovke v divjem zasledovanju zajele pri otoku Brioni. Jadrnico so takoj preiskali, a o izidu preiskave oblasti strogo molče. Jadrnico so pripeljali nazaj v luko. Velikansko senzacijo vzbuja, da je nemška jadrnica bila prijeta radi vohunstva.
RAZPUST HRVAŠKEGA SABORA.
Zagreb, 6. avgusta. Hrvaški ban Tomašič je že odposlal ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Khuenu IIedervaryju predlog za razpustitev hrvaškega sabora in za razpis novih volitev. Khuen IIedervary in hrvaški minister bodeta poslala ta predlog kralju v I.šcl ter mu razpust priporočala. Hrvaški sabor bo razpuščen tekom prihodnjega tedna. Prihodnji teden bo hrvaški sabor sklican na kratko zadnjo sejo, v kateri bo prečitan kraljev odlok o razpustitvi sabora.
DOGODKI NA ITALIJANSKO-AVSTRIJSKI MEJI.
Milan, 6. avgusta. »Corriere della Sera« poroča iz Asiago ob avstrijsko-italijanski meji, da je odkril italijanski stotnik Tentori s svojo patruljo ob meji pri Asiago od avstrijskih vojakov s kamni narejeno markacijo meje ob prelazu Aqucllini, dolgo 200 metrov. Stotnik je pustil markacijo razdreti in kamne zmetati v nek prepad. O do-
godku je takoj poročal svojemu predstojniku generalu Ragni.
Dunaj, 6. avgusta. »Fremdenblatt« javlja, da se vrše med dunajsko in laško vlado diplomatični dogovori, kako bi bilo mogoče razne sporne dogodke na mejah omejiti.
ČEŠKO-POLJSKA BANKA.
Varšava, 6. avgusta. K poročilom o ustanovitvi češko-poljske banke piše »Kurier Warszawski«, da je knez Stanislav Lubomirski stopil že pred pol letom v dogovor z »Živnostensko banko« zaradi ustanovitve češko-poljske banke v Varšavi. Podlago novi banki naj bi tvorila banka, ki je last kneza Lubomirskega. Tozadevnih končnih sklepov pa še ni. Na podlagi dosedanjih pogajanj med knezom Lubomirskim in ravnateljstvom »Živnostenske banke« se namerava osnovati nova banka s tremi milijoni rubljev kapitala. Polovico kapitala bi bilo češkega, polovico pa kneza Lubomirskega, ki zahteva tudi vodstvo banke.
KRITIČEN POLOŽAJ V ATENAH.
Atene, (5. avgusta. Položaj v Atenah postaja vedno bolj kritičen. Listi trdijo, da obstoja tajna zveza politikov in častnikov, ki deluje za revolucijo in da se odstavi sedanja dinastija.
2000 KONJ ZA GRŠKO ARMADO.
Atene, 6. avgusta. Odposlanstvo grške armade je odpotovalo na Ogrsko z naročilom, naj ondi kupi 2000 konj za grško armado.
ŠPANSKI KRALJ IN PROTICERKVE-NA GONJA.
Madrid, 6. avgusta. Kardinal Ferrari je izjavil dopisniku »Corriere d' Italia«, da ne dvomi, da kralj Alfonz ne bi nastopil proti postopanju ministrskega predsednika, ker ve, proti komu je naperjena končno vsa liberalna demagogija na Španskem. Kralj bo go-vovo varoval svoje koristi, predno bo prepozno.
MANIFESTACIJE ŠPANSKIH KATOLIČANOV.
Madrid, 6. avgusta. Osrednji odbor katoličanov je sklenil za jutri nameravane manifestacije v San Sebastijanu odgoditi in je to sporočil vsem pododborom. Katoliški listi priobčijo jutri oklice, ki bodo utemeljili to preložitev.
AVTOMOBIL POVOZIL V AMERIKI TRI SLOVENKE.
Cleveland, 6. avgusta. Tu je podrl na tla nek avtomobil Slovenke Nežo Bratelj, Marijo Bukovec in njeno hčerko. Bukovec in Bratelj sta dobile poškodbe, ki sicer niso prav nevarne, do-čim je bilo Lojziki, hčerki Bukovčeve, zlomljenih več reber, ko je padla na tla.
SKRIVNOSTNI DOGODEK V BEL-GRADU.
Bclgrad, 6. avgusta. Tukajšnja policija se peča s skrivnostnim dogodkom. V neko tukajšnje tuje poslaništvo je bila prinešena krsta, ne da bi bila zopet odnešena. Govori se, da je neka gospa umorila svojega mlajšega brata, da bi ga podedovala in da poslaništvo ščiti gospo. Kljub temu namerava policija danes izvršiti aretacijo.
EKSPLOZIJA SMODNIKA NA ŽELEZNIŠKEM VLAKU.
Pariz, 6. avgusta. Na povratku iz Parthcnaisa v Thonars je med vožnjo nastala na vlaku v nekem tovornem vozu velika eksplozija. Več vozov je zgorelo. Vlakovodja in nek sprevodnik sta bila težko ranjena. Eksplodiral je neki kovčeg, napolnjen s smodnikom in patroni, ki se je protipostavno eks-pediral z vlakom.
POŽAR NA TORPEDOVKI.
Peterburg, 6. avgusta. Na torpe-dovki »Dumai«, ki je bila usidrana v Sebastopolu, je nastal požar. Na torpe-dovki je bilo 12.000 kg eksplozivne snovi ter je grozila vsled tega velika nevarnost. Moštvo se je moralo odstraniti s torpedovke, nakar so jo potopili ter tako odstranili nevarnost.
ImvMt In umetnost.
4 Jakov Tomasovič (Cetinski Mlinar): Glasi i Uzdasi (Pesmi). Reka. Tiskarski in umetniški zavod »Miriam« 1910. S pesnikovo sliko. Naroča se pri pisatelju na Reki, via del' Ponte št. 1. Cena 1 krono po pošti. — Hrvatskemu narodu je precej znano ime Cetinskega Mlinarja, izbornega pestnika. Izdal je v krasni opremi svoje pesmi pod naslovom »Glasi i Uzdasi«. To so glasovi duše, popolnoma narodne, duše, polne poleta. To so vzdihi plemenitega srca, ki bije za vero in narod — iskreno in milo. Pesmi toplo priporočamo!
jflli ste že odposlal položnico „Slovenski Straži"?
ZCiSE+ZEizCiZCiZIStSCtZE
Favorite-Record
nool posnetek
sloveti, pesmi v ML
Dvostranske plošče v premeru 25 cm. Cona od K 2-50 do K4
Favorit Orkester.
—24075 si. Iz dolgočasja —24074 si. Ruženka (Solo na krilni rog.) —22142 si. Jamske luči (valček.) -22141 si. Car siren (valček.)
—120407 si. Praštajerc.
—	120408 sl. Peklenski galop. —21265 sl. Ciganska koračnica. —22263 sl. Valček iz ciganove ljubezni.
—	12156 sl. Bamberška koračnica. —12155 sl. Lizikin valček.
—20148 sl. Kje dom je moj? Hej, Slovani! —21218 sl. »Levja sila«, Sokolska koračnica.
Slovenska kmečka godba, Ljubijana.
—72847 Pastirska. Mazurka. -72848 MaSkera. Polka. —72849 Star kmečki ples. —72850 Domžalski valček.
—72851 Marzolin. —77856 x Ne bom se možila.
-77854 x Kmečki boliš. —77855 x Cerkveno blagoslovljenje v Mostah.
Ludovik Bajde, Ljubljana.
—75861 x Poslednja noč, V. Parma.
75862 x Oj rožmarin, Volarič. —75S63 x Zdravica, V.Parma.
—	75864 x Strunarjeva pesem, fl. Nedved,
-75865 x Na tujih tleh, Ä. Nedved. —75866 x Kje dom je moj? J. Skroup.
—75867 x Ponočni pozdrav, Storch.
—	7586i x Tak' si lepa, Prochäzka.
Danilo, ljubljansko gledališče.
—	77846 x Kako je b'lo, k'se je Brtoncelj ženil. 77847 x Naše žene, ženice in dekleta.
-77848 x Mi Ižand!
—77849 x Matija Korajžar in Napoleon.
—77850 x Kako je Jerala »frajtar« postal. —77851 x Na shodu ljubljanskih votilcev.
—	77852 x Na delavski organizaciji. —77853 x Seja ljubljanskih krčmarjev.
Kvartet pevcev „Glasbene Mstice", Ljubljana.
—79867 Eno devo le bom ljubil, Volarič. -79868 Triglav, J. HljaS.
—79869 Ljubezen in pomlad, fl. Nedvžd. -79885 V slovo, V. Vanda.
-79870 Slanica, dr. fl. Schwab. —69871 Meglica, narodna.
—79872 O ja, zmiraj vesel, vesel, narodna. —798/3 a) Bog je vstvaril žemljico, narodna.
b) Tam za goro škrjančki pojo, narodna.
Kvartet pevcev „Glasbene Matice", Ljubljana,
1—79877 Na planincah, narodna. 1—798oO Krogospev: a) En hribček.
b) Kranjski fantje.
1—79878 Šopek narodnih I. 7—79879 Šopek narodnih II.
1—79881 Dva nesrečna Italijana, narodna. 1—7980 Oj ta soldaški boben, narodna.
1 — 79883 Ljepa naša domovina, Josip Rumjanin. 1 79. 84 Urška in avtman, narodna.
Najbolje trpežne in da čisto
igrajo plošče so le samo znamke
Gramophon, Jumbo
in Favorit =
Zahtevajte cenik od slovenskih plošč, ki ima nad 400 različnih komadov ga pošljem brezplačno. 2231 Stare ploSče sprejemam tuifi na raCun.
Gramofoni od K 25 naprej
1000 igel K 1*80
Naivečia zaloga gramofonov in raznih slovenskih ploSi
F® IP« ZiJEC
optik in lirar Stari trg.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti:
Mladeničem. Prvi zvezek: Obramba vere. Spisal Anton Bonavent-tura, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Krasna apologija, ki naj si jo omisli vsak mladenič, da bo dobro oborožen proti modernim zmotam in predsodkom in da jih bo vedel ovreči z jasnimi dokazi. Jules Verne, Pet tednov v zrakoplovu.
Trije Angleži raziskujejo Afriko. 3 K. Šaljivec iz Podravlja. Spisal Janko Osojnik. Zbirka pripovedk iz Štajerskega Podravlja. 1 K. Romantika. Spesnil Ivan Pregelj. Cena 1 K 50 h.
Slovenska stenograiija. Priredil Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Cena 3 K. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Cena 80 h, vezano 1 K 20 h. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska
povest. Cena 60 h, vezano 80 h. Skrivnosti srca. Novele. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 40 h.
Vse te knjige se dobi v knjigarni »Ilirija«, prej Karol Florian v Kranju.
Kompetenčna razpreglednica za
Častito duhovščino je tiskovina, ki jo je ravnokar izdala »Katoliška Bukvar-na«. Cena lege 60 vin.
Lintelo, »Staršem in vzgojiteljem«.
Navajajte otroke, da bodo hodili pogo-stoma k sv. obhajilu. Ta knjižica, ki naj bi se v velikih množinah razširila, se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja 25 vin., deset izvodov in več po 20 vinarjev.
Učna knjiga francoskega jezika za slovenske srednje šole in tem enake zavode. — Spisal Friderik Juvančič. — Založila »Katoliška Bukvama«. Cena vezani knjigi 2 Iv 50 vin. — Slovenci dozdaj še nismo imeli nobene slovnice francoskega jezika; tembolj moramo pozdravljati dejstvo, da nam jo je Spisal priznan strokovnjak profesor Friderik Juvančič. Če smo tako dolgo pogrešali učno knjigo za francoski jezik, ki se ga med nami čedaljeveč izobra-ženstva in mladine uči, se smemo zdaj ponašati s tem, da imamo slovnico tako temeljito, praktično in jasno, da se sme z vsako drugo kosati. Velika prednost F. Juvančičeve učne knjige francoskega jezika je ta, da ni prikladna zgolj za šolo, ampak tudi za samouke, ker je tako pregledno, precizno in praktično sestavljena, da se bo iz nje vsak sam brez tuje pomoči kmalu navadil francoskemu jeziku. Pravila za izgo-varjavo so izborna, nič manj način vaj in nalog, ki uvajajo jezikov duh. Ker je znanje francoskega jezika in literature za vsakega izobraženca neobhodno potrebno, se ne bo Juvančičeva knjiga ustalila samo na srednjih šolah, marveč se razširila v vseh krogih po Slovenskem, koder raste ljubezen do francoskega jezika in zanimanje za bogato francosko književnost ter duševne proizvode francoskega ljudstva. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
Profesor pl. Ballo, član ogrske znanstvene akademije in ravnatelj kemičnega preizkuševališča glavnega in stolnega mesta Budimpešte je kot ko-nečni sklep svojih večkratnih analiz podal sledeče:
»Izredno velika množina Glau-berjeve soli in sestavin grenke soli, po kateri se odlikuje Franc Jožef-ova grenčica izmed vseh drugih enako-vrstnih rudninskih voda — ne dopusti nobenega dvoma, da je njen priznani učinek pripisovati tema dvema osnovnima sestavinama." k
Avtoritete, kot so tajni svetnik profesor pl. Fehling, profesor Attfield v Londonu in mnogo drugih znamenitih kemikov, se pridružujejo temu mnenju s podobno se glasečimi izpričevali. 21
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Stanj« Cas opa- j baru-lovanji i melra I v mm
Temperatura po
Vetrovi
9. zveC.
7. zjutr 2. pop
Celaifu
731 8 I 13-4 ^.m. szali.
330 11-8 ! si jvzli.
32 8 22 7 ! si jug
Nebo
nevihta
O *
II1
I. » - »
megla i 22 7 del. obi. I
Mlinska vožnja 970 km
l^urln & Klemeni
najvišje odlikovanje:
Velika zlata svetinja, zlate kolajne, srebrne svetinje
Tovarna: MladA Bolčslav.	1681
Zastopstvo: Nikodem&Viletzka, Gradec.Haiscrleltlerg. 15.
3
'BLMm'" se kol naravna
im^™\ianiiznavoda Tve vrste in kot zdravilna voda
¿oper teJkočo organskega dihanja in ioper bolesti iulodca in mehurja najbolje) priporola. j
2241
Zahvala.
Povodom britke izgube našega nepozabnega sina, oziroma brata in strica, gospoda
Jerneja Bahovca
nam je doSlo toliko izraženega sočutja da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Globoko se zahvaljujemo vodstvu, oziroma osobju bolnice, za izvanredno postrežbo, za časa njegove bolezni, osobito pa gospodu dr. Sabecu za njegovo požrtvovalnost.
Bodi toraj izrečena tem potom naša najprisrčuejša zahvala prečastiti duhovščini, pevskemu društvu „Slavec" za ganljivo petje, kakor tudi telovadnim društvom „Sokol" centrala, St. I. in II., trgovskemu društvu „Merkur", osobju tvrdke, ter tudi sorodnikom in znancem, dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev, ter konečno spremljevalcem, ki so dragega nepozabnega rajnkega spremili k večnemu počitku.
Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni!
Žalujoči ostali.

Za oddati so:
4 stanovanja z 2 sobama, kuhinjo in pritikli-nami, kakor tudi z oddelkom vrta za zelenjavo in 3 stanovanja z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami s 1. septembrom oziroma šc preje v novo zgrajeni hiši na Dolenjski cesti, prej posestvo Josipa Jebačina. — Vsled lepega razgleda in svežega zraka, so jako priporočljiva za umirovljene uradnike in slične osebe. — Natančna pojasnila dobi se pri Janko Popoviču na Bleiweisovi cesti St. 32 oziroma pri Josipu Jebačinu, trgovcu na Dolenjski cesti.	2246
rfdor jf@// dobro jesti,
privošči naj si večkrat i zborne Pekatete, ki naj bodo napravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v II. Bistrici. Pošlje se vsakomur za-637 s ton j in poštnine prosto. 3-1
V Hmeriko in Kanado

zložna, cena in varna
vožnja s QUnard Line =
H 544 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačeqa pristanišča: Pannonia,9. avg. Ultonia, 23. avg.,'Carpathia, 23. sept. 1910. iz Li-verpoola: Lusltania, največji In najlepši parnik, 27./8. 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910, Mauretania, 20./8., 10./9., 1./10., 29./10.,
19./11., 10./12., 1910, Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
O'
>[5*51=
•0
Uljudno si dovoljujem naznaniti svojim cenjenim naročnikom in si. občinstvu, da sem svojo čevljarsko obrt preselil iz Sv. Petra ceste št. 55. na
Sv. Petra cesta 11 SI.
Zahvaljujem se svojim cenj. naročnikom za Izkazano mi dosedanje -aupanje in se 'priporočam še'za na-daljno ml naklonjenost.
Velespoštovanjem
Josip Certalič,
2245	čevljarski mojster
Sv. Petra cesta št. 51.
Ol
.0
Za slabokrvne In prebolele
,KUC
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
Stanovanja
Za novemberski termin, se oddasta v novo zgrajeni vili ob Kunovi ccsti št. 2 solnčno ležeča stanovanja po 2 sobi in pritiklinami. - Poizve se ulica Stara pravda št. 3, od 2 do 6 ure popoldne. 2181 3—1
Dva dijaka
ali dve
se pri pošteni družini v Trstu vzame na stanovanje in hrano. Kje, se izve v upravništvu Slo-2205	venca v Ljubljani.	6—1
Jiovo! JCovo!
JVije moški zbori: 1. Škafom Orlom! 2. Straža slovenska, naplan! 3.Slavček.
"Uglasbil Josip Sicherl, Ribnica, 2>ol. Gena 60 vinarjev.
Jiaroča se pri skladatelju po nakaznici, pošlje se poštnine prosto. Sobi se tudi v katoliški 3uk-2221	varni v £jubljani.	6—1
ii
raznih vrst, vsebuje od 9 do 10 in pol gradov alkohola.
Cena nezavezna, od litrov 56— 200, do 600, do 1000
bela vino, izvrstno » » 33 K, 32 K, 31 K rumeno, silaltovo » » 32 K, 31 K. 30 K črno, teran » » 34 K, 33 K, 32 K.
Kupci naj pošljejo svoje zdrave sode. — Za naravno vino se jamči. Na željo se pošljejo vzorej ako sc vzame vsaj 200 litrov. Nepoznanim osebam se pošlje po povzetju.	2065
JOSIP ilNTONRC,
posetnlk in trgovec z vinom
pošla in žel. postala Livade, Bagni, St. Štefan v Istri.
Zaradi slabega vremena, toče jSfT in peronospore so se cene vinu POT znatno zvišale.	20a5
Elektroradiograf „IDEAL
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	2198
od sobote 6. avgusta do torka 9. avgusta.
1. Hrib St. Mihel. (Po naravi.) — 2. Izdelovalec krink. (Tragedija.) — 3. Ribji lov v Oceanu (otok Keratn. — 4. Pridni stražnik. (Drama.) — 5. Sen umetnika. (V barvah.) — 6. Sreča pride čez noč. (Komično.) — Dodatek ob 7. in Va 9. uri zvečer.
7.	Pogodba (komični prizor Maksa Linderja).
8.	Tašča in hudič. (Komično). — 9. Klobuki. (Komično.) — Zadnja predstava se vrši ob lepem vremenu na prostem. — Vsak torek iti petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija.

*
9
9 •
9 9
i 9
i. uer
se je preselila o Gradišče st u hišo dr. oriunda.
2248
•
9 9 9 9 9 9 9 9 9 9
9
Nainoveiši posnetek slov. pesmi v LMi.
Dvostranske plošče v primeru 25 cm. Cena K 3 50 Leopold Kovač v Ljubljani, član slov. opere (tenoristi
3317	Pred durmi. (Jenko) Anton Nedvčd.
3318	Na tujih tleh. (Funtek) Anton Nedvčd.
3319	Pogled v nedolžno oko. (Gregorčič Ant.Nedvcd,
3320	Majnikova. Anton Nedvčd.
3321	Bledi mesec. F. S. Vilhar.
3322	Domovini i ljubavi. llije Okrugiča.
Kvartet „Kmečkih fantov" v Ljubljani
3353 Eno devo le bom ljubil. (Volarič.)
3326	Čolničku. (Bartl.)
3324	Moj dom. (Bendl.)
3328 So ptičice zbrane. (Narodna.)
3325	Triglav moj dom. (Aljaž.)
3229 V starodavnih časih. (Narodna.')
3327	Zagorski zvonovi. (Narodna.) .3334 Pa'pri nas je korajža. (Narodna.)
3330	Fantovska. (Narodna.)
3331	Ljubezen in pomlad. Anton Nedvčd.
3332	Slovanska pesem. B. Ipavec.
3333	Preljuba le zdrava ostani. (Narodna.)
Anton Vovko v Ljubljani, član slov. opere (bariton),
3335	Kranjska dežela. Anton Nedvčd.
3336	Oj zlata vinska kaplja.
3337	Srcu. M. Vilhar.
3338	Slepec. (Narodna) M. Hubad.
Kvartet „Merkur" v Ljubljani. Jež, Stegnar. Štamcar, Križa)
3339	Nočna rosa. A. Sochor.
3350	Veseli rekruti. (Humoristična.)
3340	Sto čutiš, Srblne tužni? D. Jenko
3342	Vinska. Dr. A. Schwab.
3341	Tičica. F. Majer.
3346	Večer. Hr. Volarič.
3343	„Pleničice je prala". Narodna.
3353	Žalost zakonskega stanu. (Humoristitna.)
3344	„Ko ptičica na tuje gre". Narodna-
3345	Luna sije. A. Hajdrih.
3347	Sanak spava. Vilko Novak.
3356	Mili kraj. Anton Nedvčd.
3348	.Trije kovači'. Narodna. 3355 Dve koroški narodni.
3349	a) »Soča voda«. Narodna.
b) »Vsi so prihajali.« Narodna.
3354	Le pij bratec. (Humoristična).
3351	»Jest pa za eno deklico vem<. Naroana.
3352	Savska. Dr. G. Ipavec.
Slovenska kmetska godba v Ljubljani.
3381	Buri pridejo. (Koračnica.)
3384	Zegnanje pri sv. Jakopu.
3382	Vrbsko jezero. (Valček.)
3383	Sotiš.
Slovenska Filharmonija v Ljubljani
2446	Pozdrav iz »Dolenjske«. A. Jaki.
2452	Za spomin »Valček«. Kovarih.
2447	»Našim rojakom- A. Jaki.
2448	Pozdrav iz »Kranjskega«. Frisek.
2449	Cavalier »polka«. Frisek.
2450	Kmetica »polka«. Kovarih.
2451	Albertina »Mazurka«. Kovafih.
2454	Junak iz like. (Koračnica.)
2453	Golobica »polka mazurka«. Frisek. 2459 Lahko korakanje. A. Jaki.
2455	Celjske proste vaje. (Sokol) I. del.
2456	Celjske proste vaje. (Sokol) II. del.
2457	Vitözny poehod Sokolu.
2458	Miláda »polka«. Kovarih.
Gerkvenl zbor iz Brezi) IMarija Pomagaj), pod vodstvom organista gosp. Boleta.
3357	Marija, Deva Ti. Jos. G. Zangl.
3358	S cvetlicami te venčamo. P. H. Sattner.
3359	Mati usmiljenja. Jos. G. Zangl.
3360	Ceščena Mati. J. Pogačnik.
3362	O Marija srce sveto. Ig. Mitterer.
3363	Kronana Devica. P. Gricsbacher.
3361	Ave Marija. P. A. Hribar.
3366	Hrepenenje po Mariji. P. H. Sattner
3364	Marija skoz življenje. Ig. Hladnik.
3365	Marija pomočnica. P. H. Sattner.
Anton Danilo, član dež. gledališča v Ljubljani.
3367	Na enem pulitičnem shodu v Lublan.
3368	Koko je Nap'ljon Ilirijo uživut
2269 Kako je Mehejev Janez na Brtonceljev ohce Micki ošpetel zažgav.
3371	Deset zapovd lublanskih krčmarjev. 3370 Hausmeisterca Žcfka v tejater.
3372	Ješprenčkov Andrejček. (Anton Vcrovšek.,
Anton Veroišek, član dež. gledališča v Ljubljani,
3373	A\artin Krpan.
3373 Vrban Smuk-ova ženitev.
3375	Godec Jaka s harmoniko.
3376	Prepir med možem in ženo!
Marija Peršl, članica dež. gledališča v Ljubljani
3377	Da te ljubim. (B. Ipavec.)
3378	Zelja. (Anton Nedvčd.)
3379	Tih veterc priveje. Iz >Samson et Dalila«.
3380	a) Tam kjer beli so snežniki. b) Dve let' in pol.
Slovenska Filharmonija v Ljubljani.
2365 Zdaj pa začnimo.
Slovenska kmetska godba v Ljubljani
3385	Nadvojvodu Karel. (Koračnica.)
lOOO igel za gramofon stane samo K T—
Giauna zaloga
2233
Ioan Bajželj
Ljubljana - Kolfzej
Preselitev obrti
Cenjenim orijemalccni vljudno naznanjam, da sem se preselil na CelooSko cesto Steo. 108. Z odličnim spoštovanjem se priporočani Hnd. Lombar, kroJaSkl mojster, Zgornja Šiška. 2233 1-1
v Postojni
ne ordinira od 10. do 20. avgusta
2232
Hiša luilal
Radi preselitve se odda takoj v najem
oila d Kamniku (Zarice Steo. 2)
z dvoje stanovanj, vsako po 3 sobe, kuhinjo, drvarnico, kletjo in skupno pralnico ter zelenjadnim vrtom. Pri hiši je en oral sadnega vrta. — Več se izve pri lastniku Franjo Vidicu.	2240 6—1
Hišica z vrtom
blizu mesta, se odda o najem.
Ponudbe pod „HlSlca" na uprav-ništvo „Slovenca". 2218 3—1
IÍ01
\r pokoju, 37 let star, vešč slovenskega in nemškega in tudi nekaj italijanskega jezika, poročen, brez otrok, išče primerne službe. Naslov pove uprava „Slovenca". 2216
išče največja higijenična pekarna na Friškovcu v hiši gospoda Hinko Privšeka na Friškovcu.	2228 3—1
Učiteljica
irešča slovenskega, nemškega in italijanskega
odgojiteljica
v' kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo 3od „G. D." ;na upravo „Slovenca". 2201
Uprežni |}OZ
iia peresih. 1 upreinl koleselj (bagerle), xi sta skoraj nova se prodasta po nizki ceni. Več se izve pri Francu Mihelčiču, trgovcu na Vrhniki št. 113. 2137 3—1
10 dobro ohranjenih starih
pecii i c zn peri
2209	1 star Se dobro ohranjen	3—1

se takoj proda. Ogleda se lahko pri novi stavbi .Marijanišča" v Ljubljani, Poljanska cesta 36.
HENRIK L Ml
1685
Mannheim.
cffiajvQcja tovarna
lo Romo 6il
na ovropsRi celini.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ ■
2 Razstaonl objekti: ;
* ¿ovska razstava ¡ S 2)unaj, Rotunda Spiegel. Z
Pisarna za prodajo v HvstrlJI
EMIL HOHIGUMNN
Dunal IX. Loblichgasse št.4.
F. K. KflliCT. | Vino po ceni.
Selenburoova ulica 6. - Najstarejša domača tvrdka. me^ieS^	SuTi-
I staja Hoč v Istri, belo in črno (rudece) franko vsaka Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih železniška postaja na Kranjskem no 28 vinarjev liter pušk in samokresov kakor drugih lovskih po- in se ga more naročiti tudi samo 5o litrov. 667 100—1
trebsčin. V zalogi imam tudi palice za ribji lov,----
vrvice, trnke, umetne muhe, mreže iti sploh mm w	■
vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj. ■■ ^ i ma	^fe ^^ H
m parcel
obstoječih iz njiv, dve ob glavni cesti, zelo pripravni za stavbišče, pol ure od Ljubljane proti Št. Jakobu ob Savi se zaradi družinskih razmer takoj proda. Več se izve pri Mariji Vidmar, Jarše št. 11, pri Tolmačevem.	2225 3—1
Starejša, izobražeBa jjfispfipnji
želi vstopiti v kako večje župnišče kot gospodinja. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov: Marija ilnton, Valva-zorjev trg štev. 6, III. nadstr. 2242 3—1
iT Važno zavsacega
kdor išče na Dunaju službo, pojasnila glede opravil ali privatnih reči, potrebuje določila ali oskrbovanje vseh vrst, hoče dobiti posestva, želi pojasnila glede posojila, naj piše pod Šifro: „Posredovalna pisarna N. 3494." na Haasen-stein & Vogler A.-G. Dunaj I./l. 2237
Naznanilo.
Tem potom se naznanja, da se bode tvrdka
JERNEJ BAHOVEC
trgovina s papirjem
nadaljevala, ter se priporočamo na-daljnc naklonjenosti.
Jernej Bahovčevi liiifi;
Bt
2243
licenca
močnega in pridnega fanta ter enega
pomočnika v delo Jakob
Malenšek, stavbeno in umetno ključavničarstvo, Boh. Bistrica. 2207 3—1
Proda se popolnoma nov
2177
Underuiood
pisalni stroj
po jako ugodni ceni. Naslov pove uprava Slovenca.
IHlad mož
išče službe za v modno trgovino ali za pisarniškega slugo, vešč je nekoliko nemškega in laškega jezika. - Ponudbe naj se pošilja na upravo „Slovenca" pod naslovom
,Mlad mož'
2249 2-1
Praktikant
s primerno šolsko izobrazbo in 2 in pol letno prakso, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, zmožen voditi samostojno tudi večjo posojilnico JkST 15£e službe. Lepa spričevala na razpolago. Tozadevne dopise na upravo „Slovenca". 2247 1—1
mesto 40 K samo G K.
Priložnostni naKup.
Gamsoua brada
podobna jelenovi bradi, nova zelo lepa, 15 cm dolga dluka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovili brad
Fenichel 87<>
Dunaj IX., Altmtittergasse 3/123.
Mnogo pri znatnih pisem.
Pozor
kolesarji!
Mesto K 110 — samo po K 80" —, z »Torpedo" prostim tekom po K 95'— prodajam za reklamo nova prvovrstna „štajerska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5"-, 6--, 7--; cevi po K 3"50, 4"-, 5--. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in fraiiKo! TovarniSka zaloga vožnlh koles In Slvtlnlh strojev
R. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
Ceniki s koledarjem zastonj In poštnine prosti.
¡POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
99
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Cndinn
ursrju In trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švi-oarskib tovarn „Union" v Bielu in Genovi.
700 &ifianl, prstani, briljantl. 0)
Svotovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah
učinkuje vsled svoje velike množine zdravilne soli že pri majhni vporabi >/» do '/« litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče idravilno sredstvo pri slabi prebavi, kroničnem kalenju čreves, motenju jeter, bolečinah v haemorroidah, debelosti, ncvralgiji in pri ženskih boleznih.	1392 13—1
Glavna zaloga za Kranjsko: 1. Mon, Ljubljana.
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način X 1592 varjeno.	X
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: EmilpI. Garzaroli; Trnovo : Rudolf ValenčiC; Heka-SuSak: Ante Sablich;
• Trst: Scbmldt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ. - -
Posojilnic«.
Ljudska posojilnica	a ~
V-riiamnA podporno druitvo, Kongresni trg 19 UdjGlllllU oiej ¡nserat.
Razne tvrdka.
Jager Toni> trgovina ročnih del, Židovske uL 5
Kollmann ^Aesir,!in .tel^eol^
Josip Košmerlprva !u3°slovanska tvor-
izborne droži (kvas).
nica drož priporoča svoje
zraven ro-
Lekarna Trnkoczy v,0&t"ian''
Mf £>nr»in<Tf»f T., trgovina s špec. blagom In iUClliailgCl delikatesami. Sv-Petra cest« St. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo £Tnitre
Pricinu Flhp, slikar za napise, črke in grbe, i IldlUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače.
JTjKari A., največja zaloga čevljev domačega iz-IilUClt delka, Prešernove ulice.
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Ivan Balželj, Ljubljana
Marije Terezije Gesta 11 (Kol zejj.
Ravnokar so izšle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	2011
Proda se
Q O
O
več let davka prosta, na jako živahnem in prometnem prostoru, 10 minut od Ljubljane, pripravna za vsako obrt. Ista ima 5 sob, 4 kuhinje, 4 shrambe in 4 drvarnice ter zelo pripraven vrt. Proda se po jako nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri FRANU ZAJCU, Zgornja Šiška štev. 105.	2184
hiši z gostilno m
hiši brez PStilne
B< 41
se prodaste iz proste roke po zelo ugodnem pogoju.	2169 Gostilna je zelo dobro vpeljana. Več se izve v restavraciji pri
„Zvezdi" Sp. Šiška štev. 22.
Prodajalko
za kruh in mleko
katera je tudi zmožna malih pisarniških del se sprejme pri g. H. Privšeku, Ljubljana Prisojna ulica št. 3. - - Nastop takoj.
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka._2147 8-1
Dobro ohranjen 2112 3-1
glasovir
se proda v Ključavničarski ulici 1, III. nadstr.
Nova tkalnica bombaža išče zmožnega
Selfflctor- mojstra
za Luisiano in Maco. Stalna služba, dober zaslužek. Selitveni stroški se posodijo naprej. Prijave z napovedjo dosedanjega službovanja in družinskih razmer je poslati pod šifro „S. R. 3878'1 na Rudolfa Mosse, Monakovo.	2208 3—i
Zahvala.
Sestanek kat. nar, abiturijentov v Brežicah je uspel nad vse sijajno. Tako lepega števila še ni dosegel noben sestanek. Sestanka se je udeležilo do 100 dijakov. Kako se je po skupni sv. maši, katero je daroval preč. g. visokošolec Fr. Omerza. razvijal program na splošno veselje in zadovoljnost vseh navzočih, je bilo že poročano. Ko smo se odloČili za Brežice, smo se dobro zavedali težkoč, ki jih bomo morali prestati. A šli smo pogumno naprej, zanašajoč se, da nas bodo podpirali zavedni in rodoljubni Brežičani. In nismo se varali. §lo nam je vse na roko. Zato izrekamo najtoplejšo hvalo vsem. Predvsem se zahvaljujemo slav. slov. kat. izobraževalnemu društvu, ki nas je vzelo pod svoj krov in zaščito. Najiskrenejša hvala preč. g. župniku J. Mešičku in čast. g. F. Špindlerju, ki sta nas z največjo požrtvovalnostjo podpirala. Lepa hvala tudi g. dr. Benkoviču, ki nas je cel čas podpiral z nasveti in lepa hvala slavni posojilnici za brezplačno dvorano. Prisrčna hvala častitim očetom frančiškanom za njihovo blagohotno postrežbo, kakor tudi vsem vrlim Slovencem, ki so nas podpirali in se udeležili naše prireditve. Dolžni pa smo hvalo vsem poslancem-udeležencem in g. L. Bajde-tu, ki je s svojim nastopom naravnost očaral občinstvo in se izkazal vrednega imena slavček »Ljubljane« in tudi g. Svetku, pevovodju »Ljubljane« izrekamo hvalo, da nas je počastil s svojo navzočnostjo. Za abiturijente: Mavniček Anton.
Pred važnimi odločitvami.
Na Češkem se pripravlja vlada na to, da prične pogajanja med Čehi in Nemci. Pogajanja prične pred vsem češko in nemško veleposestvo. Nemci že zdaj napovedujejo, da iz tega ne bo nič, ker zahtevajo Nemci, naj se razdeli češka kraljevina v češki in nemški del.
»Narodni Listy« objavljajo daljši Članek, v katerem se pečajo z najvišjim odločujočim činiteljem, ki sicer želi, da se vse, kar je izredno, opusti in zato želi, naj bi se državni zbor ne razpustil prej, kakor ko mu poteče šestletna. postavna doba. «Narodni Listy« naglašajo, da se na najvišjem mestu mnenje velikrat hitro izpremeni, če ni fdrugega izhoda. Ne samo vlada, marveč tudi krona sta prepričani, da je sedanja večina, ki se je tolikrat izpreme-nila v manjšino, preslaba izvesti tiste naloge, ki jo čakajo. Vladar je poučen vseh podrobnostih v parlamentu tako iiatančno, da svoje informatorje velikokrat preseneči. Glavna dolžnost vla-le je, da razširi sedanjo večino. Če se i to posreči brez novih volitev, za vlado tim boljše, če se ji pa ne posreči, dede nove volitve, ki so že sklenjene, fce se ne posreči omogočiti, da bo državni zbor deloval. Sicer »Narodni Li-¡6ty« ne poročajo nič novega, kakor je bdi splošno znano, da bi Bienerth rad Spravil Čehe in Nemce. O vseh vprašanjih, za katere se zdaj gre, smo že ope-ovano pisali. Slovani morajo biti oso-bito zdaj oprezni, da jih ne premami utilarna politika in da ne gredo slepo tT mreže, ki jih nastavlja sedanja vlada, ti jo vodijo nemški svobodomisleci. Značilno je, da najbolj lezejo v vladno laročje ravno tisti slovanski politiki, u so sicer v radikalnih slovanskih razah najbolj junaški.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajoio
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za priraeSanje vinu, konjaku ali aidnira sokovom, za to opozarjamo na

alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje." Po letu je ta pijača pravo krepilo.	t Vili.)
izvirek: tjuossnubi ¡Sauerbruiin, iilM. pestaja, idravllno kopališče pri Karlovih varih Prospekti aastonj in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami I» vinom.
Zalaga pri Mihael lUitner-ju, Peter Lassniku in >ndrej Sarabonu, LJubljana.	11452 -49
Peric za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenali 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se toCno izvršujejo.
Hl
Naznanilo.
Slav občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Bledu (Zagoriče vila Generös)
= tehnično pisarn®. =
Izdeloval bodem vsakovrstne nafrte za javne in privatne stavbe, sprejemal tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela
Po 11 letni akademični teoretični in praktični izobrazbi, ter s skušnjo stavitelja katero sem z prav dobrim vspehom napravil na Dunaju, lahko zatrjujem da bom izvrševal točno, solidno in strokovnjaško delo, ter se slavnemu občinstvu priporočam za blagohotno naklonjenost, ter beležim
z odličnim spoštovanjem
Boan Kralj
2200	arhitekt, stavitelj, Bled.

JÄN ŠTETKA
oskrbuje najstarejši češki specialni zavod
1748 lg-1
tovarna za stroje Fraha-Kral. Vinohrady, FriČOVa lil Č. 802. ICEGtiy.)
azpis službe,
Razpisuje se v
v St. Petru na Krasu 800 K, prosto stanovanje ene sobe in dober postranski zaslužek.
Prosilec mora biti zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi. Oženjeni in drugih jezikov zmožni dosluženi vojaki imajo prednost. Prošnje je vlagati
do 14. avgusta 1910.
Nastop službe 20. avgusta ali vsaj 1. septembra.
Matija Penko,
2174 3—1	občinski predstojnik-župan.
Pekarija, slaščičarna in kavarna
m m
m
m
Stari trg štev. 21.
Fiiialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul št. 6.
¡gf	1810 (52-1) BI
EMMK^KSSSKSi^^HHB
PRVR POOBLAŠČENA
krojaška šola
v Zagrebu, Jelačičev trg štev. 19.
Imiiiigigglslolišizstoaiidsiiii.iiii.
Neprekinjeni ¡^ ZTcT-
sklli oblek. Za samopouk se izdajajo knjige za moške in ženske krojače in krojačice kakor tudi za gospodinje. 2136 5-1
Patentirana metoda pod štev. 115.
Plačanje na obroke. Zahtevajte prospekt,
iz belega hra^ouega lesa, frpsžni, močni
i
Dunajska cesta 97, Ljublana»
3160 J2-1
iz prvih tovarn Avstrije: ESüi*kop23j S4ypia CPuchJ, Wafiömt'atS.
s siren
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Jesenjo poučujemo brezplačno'
m (ram	o»	w>
Ceniki zastonj in franko,
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino ¡zborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1COO litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
[v. f, Har
a s*
M "J
a. u
a *
b) 3
M M
U N CS.
ta ?? isa —
M *> 55°
SSsinalslsa cesta Si. o jsolsg „Figsraes"
se priporoča prečastitl duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva In slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Ljiioljana, Marije TorczijG cesla
nizke in solätürae, fočsia pcažrežfca.
dobite majhno
ki jo predelate v par urah in ki Vam odpre celi svet, ako naročite	2212 3-1
lil
mum ie
(2. izdaja, 130 K s poštnino vred),
ki jo lahko prodaste svojemu prijatelju. K 5. izvodom (6'30 K s poštnino) priložimo seveda zastonj 5 majhnih slovnic in slovarčkov, povrh pa še zvezek anekdot. Založništvo esparaniskih knjig Lj. Koser, juršinci pri Ptuju, Štajersko.
I.lnc IttUH: zlato kolajna, najvišja odlika.
je	.-..'.HI '1
P&JIliti ¿J
oblastveno patrjena pote-valna vlslm
iSH^!I&ščžM
v novi hiši „Kmeisfce |iosaJil..iis8", nasproti „Figovca".
Izdaja voznih listov za vso razrods franccs- pra:- morske družbe
thv KS3 '. vr. ' u
JflHfi?M
Es^ <3 U 'vktT" '
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Ära Heumarkt Nr. 21.
Prcmikalni in stalni patentovani
\ na nasičen par in vroči par
od 10 —800 konjskih sil. ■ ifi Gospodarski, trpcini m z&ncs!iivi obratni ^ slroli za use Indust. n poliede;sl<e obrate.
l3osc(<nj Iztleiaiicl» nnd HaO.mm i'.
-u.nsm^.; aoasac 'arr^s ««iimsr.. J-^SU wti
SJošnla «raja si
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillcts).
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Sdirnida znamenito	1983
olj'
sluh
e za
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto. IsCenje Iz ušes, šumenle po ušesih in nagiuhost tudi ako je že zast irano
Steklenica strne 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trgu, Celovec.
3077
Ljubljana, Stari trn §
fno¥iira norimberškega In galanterijskega blaga J
na drobno m na debelo
kakor: srajce, spodnje hlače, nogaaice, otrobe eolske M. M,
N
na KranjsKem, doionlsha železniška postaja straža - Toplico.
Oltratov vrelec .38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, Išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike ko eli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno	zdraviliška uprava.

so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico :
XJ
a ■o o
(S
a x> o ■a S
5" •a Z
S* g«
fta o
O
5'
Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sv. petra cesta h
SINGER Co.
c. družba za šivalne stroje.
sprejme tovarna pohištva: J. Bahovec na Duplici, pošta Kamnik.	2230 3-1

Najnovejši in najfinejši
Bl# ,.Jjii stroj
F/ za jopice, no ; gavice itd. nu di vsakomur

■-S
dober in trajen zaslužek
Glavno zastoji, in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd.
Franc te, v Piani, Soin »lica 3
mehanična industrija pietenja modne konfekcije.
Prospekti in ceniki brezplačno.
za takoj se odda v Prisojni ulici št. 3 na Friškovcu katero obstoji iz treh sob, kabineta in pritiklin v prvem nadstropju. Lepa solnčnata lega. Poizve se pri g. H. Privšeku, trgovcu poleg vojašnice 27. pešpolka. 2226
Postaja Zabok in postajališče Zagorske železnice „Stotlčke Toplice".
Sezona traja od 1. maja do 30. oktobra.
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, i6chiji, dalje ženskim boleznini, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekonvalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekste daje kopališka uprava v Stublčklh Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
k
m
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLLI & PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in fvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic stainentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
ZT? Vsa dela so solidno In strokovnjak Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent „Uirul0
2164
(é
sprejema v prvi vrsti bolnike in to moške na živcih bolehajoče, potem alkoholike in od težkih bolezni okrevajoče. V porabi so različne kopeli, kakor: tople, mrzle, solčne in električne kopeli s pridatki in masaža. Zdravilišče je tudi po zimi odprto. Cene so zmerne. Ceniki se dobijo zastonj. Pojasnila daje lastnik in vodja dr. Fran Čeh, pošta Gornja sv. Kungota pri Mariboru.
Slavnemu občinstvu ter vsem cenjenim gostom in odjemalcem posebno pa izletnikom vljudno naznanjam, da sem svojo dobro vpeljano	2234
9
Točila se bodo razna izvrstna vina kakor: Metliško, Bizeljsko in Goriško. Preskrbljeno bode tudi vedno z
ter s hitro postrežbo. V nadi, da me bode slavno občinstvo podpiralo se vljudno priporočam za mnogobrojen obisk ter bilježim z velespoštovanjem
isBaarc? gostilničar, posestnik m župan
» De». mafiji u Polju šfeo. 7.

□□□□□□nnnnanDnag
g Naznanilo preselitve.
D Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, 0 2190 da preseliva svojo 2-i
D
O iz Metelkove ulice štev. 27 na [ Radeckega cesto štev. 16
losfllnlško obrt
D
v lastno hišo (prej Čaks). Za dobro kuhinjo, izvrstno pijačo ter zmerne cene
je preskrbljeno.
ivoritev
[j Isode v nedeljo, dne 7. avgusta
Za mnogobrojni obisk se priporočata
HnfireJ In Frančišek Meze.
□ca ca ca ca ca ca ca cara □□□ cacao
Štl
tei
Forlerose. Istr
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikoi in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebi BBflfffl^B do istG3a- Razpolaga z več ko Mfliflčl 1000 hI pristnega pridelka svo jih članov, najboljše kakovosti in to: bela svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo pošlje vzorce. Zalogo vina imamo odšle v Ljubljani na Alartinovi ce ti 32 kdo si ga želi naročiti, naj se obrne do slug Ivana Mejaka pri flloj. Poljšaku. Cene belo, rumeno K 34, črno refoško K 32 ni mestu v Ljubljani. Denar je vposlati naprej sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor narofi ostane naš stalen odjemalcc. 1695 1-1	NaCelstvo
Anton Breskvar
stavbni ključar
Ljubljana, Florijanska nlica štev. 9
priporočam se slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ogra e za grobove, križe, obbajilne mize, navadne in žične ograje, vrata.
kurjavna In pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na valjclh itd. Itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršufem b!tro In po nizkih cenah.	2130
pridna in poštena, ki ima veselje tudi _ gospodinjstvo se sprejme v nekem žup nišču. Nastop službe takoj. Pismene po nudbe z napovedbo plačila naj se pošlje upravo Slovenca.	2239 3-
. Drenik jSSjSlSj!! MU?,1!?!
Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.
¿si¡ cd Mill IV il nil parna °peharf,a |n »
S|h r H« IllfillAlá I C|	uarna zarezane opeke r
u SREDNJIH 6HMELJNIH pri LJUBLJANI
Pisarna d LJubljani, Resljeua cesta fteo. 2
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke
o) L in II. vrste se jamči najobširneje. m
K9©©©©©0©(9©0©00©©©©0©0©©0©(9©©G(
in EÍI1
Potovalni načrt: Beljak-Pontabelj-Padova-Milan-Genova-Niča - Marzilja - Lurd - Marzilja - Genova - Pisa - Rim - Florenca-Beneike - Pontabelj - Beljak.
Odmori bodo v: Padovi pol dneva, Milanu pol dneva, Alarzilji 1 dan, Lurdu 4 dni, Genovi 1 dan, Rimu 3 dni, Florenci 1 dan, Benetkah 1 dan
Cene:
I. razred
II.	razred
III.	razred
K 550 — „ M0--„ 270--
S temi conami je pokrito: 1. Vožnja od Beljaka v Lurd in nazaj; 2. hrana, obstoječa iz zajutrka, kosila, večerje med celo vožnjo; 3. vožnja romarjev in prtljage s kolodvorov in na kolodvore; 4. stanovanje; 5. napitnine gostiln, osobju in lokalnim vodnikom Opomba: V Rimu sprejmo sv.Oče romarje v posebni avdijenci.	1948
Zahtevajte prospekte, priglasnice in položnice pri: Simonu Gabercu, dekanu in častnem kanoniku v Klariboru, predmestna župnija sv. Magdalene, in Ludoviku Ribiču, mestnem kaplanu if Radgoni (duhovni vodja romanja.)
©©©©©©©©©©©©©0©©©©©©(9©(9©©©©©©©(



Za zgradbo
se bodo oddala potom pismene ponudbene obravnave sledeča dela: zidarska, betonska, kamnoseška, mizarska, tesarska, krovska, kleparska, ključavničarska in dobava železnine v skupnem znesku 180.000 K.
Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe, v katerih je navesti posamezne enotne cene in na njih podlagi proračunjene skupne zneske v številkah in besedah, je vložiti kolkovanejn opremljene s 5°/o vadijem, v zapečatenih zavitkih krajnemn šolskemu svetu v Št. Vidu
do 15. avgusta t. L,
l. ure dopoludne.
Ponudbe betonskih del je predložiti s statičnim računom. Izrecno se določa, da jc staviti ponudbe na podlagi razpisanih določb in predpisov.
Načrti, proračuni in splošni stavbeni pogoji so na razpolago v občinski pisarni v Št. Vidu nad Ljubljano ob navadnih uradnih urah.
Na ponudbe, katere ne bodo ustrezale povsem dražbenim predpisom, ali katere bi se pogojno glasile in na take, ki bodo prepozno ali dodatno vložene, se ne bo oziralo. Stavbeni odbor, oziroma krajni šolski svet si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino cene.
Krajni šolski svet v St. Vidu nad
dne 4. avgusta 19 1 0.	3222
[iKtlXíl^íl^íl^íl^íl^lj^ll^li^ll^ll^Il^ll^tlKtl^i] XI
X
di X
ai
X
m x
m
K*
m
Si
m x
xr
d' X
m x
MARIJA SATTNER
Mnbljana, Dunajska cesta 10, 11 stop., !I. nadsír. (Mtjatova bisa).
91	se priporoča prečastiti duhovščini za
X
26 1
X
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja tr« pežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoijno prevzame.
dXDXllXaXijXllXdXtlXDXtl^llXglXllXiílX^^üffi
aaannuuaaaaLJuacianaannaDaaaaczaaaucja
g	priporočata po nizki ceni Karol Kavšcka naslednika
l	Scfineider S *fferovšefi
g	trgovina z zetozmno in zaloga sfrojov
D	LJlSMJara, Dun2J5ka If£U„ m
□
0	Slovenski ceniki brezplačno.	g [
D	J'l
DaaaannnnaaaananaaannnnannncnG-ana
Šla in nalsšgBsrnetša priliEta za StedEnIe!
Denarni promet do 31. dec. 1909
čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K503.575-98
Stanje vlog dne 31. marca čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela 5 „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ^ | ______ — 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	—
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanjc g kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran 1'ovše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschcjjjj. veleposestnik v Ljubljani. Malija koiar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krcgar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Follak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
X
IZPELJAVH mm
vseh poslcvnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa rlavna In stranska mesta tu- in inozemstva.

C. KR. PRIV5L. BANČNA IN NENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
* H/I "EJTa^TTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: 'lllLllLUIf( DUNAJ L, WQLLZEILE 1.
Pnrlnwniro- Ba|lMi ^ka Kamnlca, CcSka Lipa, Orno, Dux, Gablonza, K. Graslitz, Krakov, Litomcrice, Moravski rUlllll/lllUb. Zumherfl, MOdllng. Meran, Novi JiCin, Plzen, Praga, Llbcrco, Dunajsko Novomeslo, Cvitava.
MHKUP IN PHODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t. d,
5 Mame proti izsaHi sri žrs&aaiiH sreCH in vredn. napirjsv »
~ Prospekta in ceniie premij zastonj in iranko. |
amnjuMjM	smrn > gag^tTKrgTMtM-ngjta,-. »MUII H I umim.
Prvi slovenski poarebni zavod v Ljubljani Prešernova ul. 44.
Frirela pogrebe od naipriprosteiie do naieieaantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon St. 297. cvetlice. naintlje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporoCajo
51 52 1
Turk in brata Rojina.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesiloni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko
■ ■ ■ ■
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 is m	u ■ ■
e! m w
m
¡H
3143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
S
SS SS SS £5 £3 iS 11 g £ » ^ >3
n k?
S
s
ss
s
A
k3
15
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
"S"
Ï
sf
■ ■ ■ ■
m
K*'
«
»3
í%
IS
i» 19«
Ljubljana, Turjaški trn štev. 7. Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposlte sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52—1 Najsolidnejše blago.
S3
sa
f
a-
S3
f
ßf
& s
s
IS
I
s
I
ss
^ ' as isfisssasfig	is
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
Illtli 23?.
Tvornica umetnega kamenja in marmoria
ZRJEC 4 HORÜ
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnico, klepane in brušene, postamente, balustrade, Ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah In vestibullh — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, zu hodnike in kuhinjo, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezqorljiv, se lahko stiaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — tlakovanje cerkev in vež s cementnn-mozaičnlmi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
Proißüiir« ii Izvrševanje želoznoUetonsHiti stavb : Ä pTKïénœ8Ânjanku:elK
daje na žeijo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo In drobno ter „Izolirna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
Lfnbllaaa, Dnnaiska CRSfa 73,


aamBBBBUmaa u
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša)
ii
Delniška glavnica 50 milijonov kron
Rezervni in varnostni zaklad:
j 14 milijonov kron £2
Centrais v Pragi.
j Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicafa,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I„ Hcrrengasse 12
Bančni prostori:
VfaS.llcob30
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Huova 29
gpmmammm s izammmtmnwMKBisBmi
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone. JDivane vsake vrste. JVlodroce, žtmnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	:
Cenik s podobami zastonj in franko
1539 1
'1552 B—1
A
¿0IL ISA
mmm
izvršuje vse bančne posle obrestn e vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovora.
Kupuje In prodaja vrednostno papirje, devize tn valute. Daje pred« ujme na vr<dno3tne pap rjo in blago. Dovoljuje stavbna In carin« ske kredite. Daje prorao-e za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemsklli ln Inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
tor se rada vdeležnje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih indasiri.skih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
Najcenejša zaloga. Cene brez konkurencc.
ce. Jj
ihmBSM^

z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New-York in čez Antwerpen v Boston.
je proga
jj
u
A\nogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prefastitl duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", .Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in Nevv-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
bdltod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1)
^¡¿V*;;'-*^-- v'^í"¡fív*■V1''-'-.-.■'•. J-»v 'M	T,
1842
—
Tir
1842
Ustanovljeno leta
Slikarja napisov stavbena In pohištvena pleskarja.
Yelika zbirka dr. Schonfeldouih baru v ::: tubah za akademične slikarje. :::
= Električni obrat. =
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica: Igriška ulica št. S. - - Telefon št. 154.
— r

3HC.
1842
Ustanovljeno leta
-*
1842
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hra-::: stove pode, karbolineja itd. :::
priporočava se tudi slavnemu občinstvu za vsa u najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano reelno ::: in fino in po najnižjih cenah. :::
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občiilstvu in preč. duhovščini
Josip Vidmar ¥ Ljubljani
Mol SIJ. Stori M JU Prešernova ulica Ji 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 l
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najilncjšila
.	barv ==
za umetnike, od dr. Schönfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelue trde ln tekoče, tempera barvo v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate luraznobarvnebronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srobro in aluminium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
== Najnovejši ==
slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= olfnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje <= in hišne posestnike Itd., priporoča -=
ildolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja.
Prodaja najboljšega mizarskega =====
llma
po najnižji oenl,
Ustanovljeno leta 1900.
Fr. Iffl
lJ$j Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blag© ppve wrsfce
ijublfana, mestni trg št. ti
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobni!] vencev in frakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitra in točno.
ii^ST* Cene brez konkurence. jj V zalogi jo vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
¡$&jnizje cewe «
W 31 52-1
M
'j
ŠiiueSsr, irsžsoec i urami ter zaprisežen! sodnfjski cenilec.
Ljubljana, Woüova ulica šiev. 3.
Klobuke
Na]stare]ša domača slovenska tovarna peči.
Založnik
zveze ces. kralj.
Ustanovllcna leta 1888.
avstrijskih državnih uradnikov
Ti
VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejsiji in sicer od najmodernejših preSanih in poljubno barvanili do najpri-prostejSih prstenih peči različnih vzorccv, kakor: renaissance, barok, gotske, sccesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popoinuina izvežban. 26—1	Za samostane ln župnlšfa znaten popust.	1222
'TSgaBKT.IJTaMra HOT aMMtmii^WBnPMWiBBmWMWaMBMaaMW«aMnaMlM»nME
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko je s parniki
iz
■ n R
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja elek.

karbolineja
===== samo boljše vrste,
gipsa
alabastra in stukaturnega za podo-365	barje ln zidarje. 52-1
Ustanovljeno 1832. Eahtevajte cenike
1	—.....
	• •
I	♦ ♦
1 a ■m	•p*
I	Ki 0)
1	PQ
h»	
BREiEMfl
to
I
M
iikife?	£ V£>1
a cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: . Prekomorska vožnja traja samo 5—S dni.-----
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Edvard TavCar-iu, v Kolodvorskih ulicah si. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanjn se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, .Mexiko, California, Äriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudj naSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Stambllije
vseh vrst za «rade, društva trgovce itd.
Anton Cernc
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
CenUki Sranko.
F. L. P.
F. L. POPPER, C h rud! m, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajtii strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
: Edina tovarna za Kranjsko:
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
trešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
IL5T itar Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se IŠCeJo.
mmmma^i
ima edina narodna tvrdka
flifou Irezsiife
učitelj „Glasbena Matice" In zapriseženi strokovnjak
v Ljubljani, Gradišče št. 11.
Popravila in uglaševanja najceneje* Prodaja na najmanjše obroke. -- Jamstvo 10 let
Izvrstna prilika za potovanje
U HIHERIKO
jc in ostane z novimi parnikl
l Tehnično pisarno ima j \
¡¡ING. IG. STEMBOV j j
avtorizirani stavbni inženir
Ljubljana, Šubičeva ulica 5. |"j
p | Izvršuje načrte, prejema stavbna p | J | vodstva in nadzorstva ter oddaja 11
¡S"	strokovna mnenja.
%
JOSIP ČRETNIK
stavifelj umetnih mlinov in ter izdelovafelj mlinov *a ročni obrat, na gepelj, vodno in parno silo
ŠT. JURIJ
2093 1 • ■
UELIKHY1I:
Kaiserin Huguste Viktoria ......
Hinerika.....
Oztiüäand .... Cincinnati .... President Lincoln . President Grant . .
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEUniG
Ljubljana, Kolodoorska nI. 28.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjasjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
1704 1-1 25.000 ton 24.000 „ 20.000 „ 20.000 „ 20.000 „ 20.000 „
agßF, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
JOSIP STUPICA
Jcrmenar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova nlica številka 6,
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske
52-1
3699
oprave.

Motel Liburnija
(Harodnl dom v Voloskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
^niarija medoed, najemnica^^
Kamnoseški Izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ngaSeno se dobi pri
¿fivinißU <A*rwißto Maim itfh/o -ticVvc. po cmn» (H mnvrtetsf/itJC¿ßjiavtiU rta/¿v obrntye
^ünon^Mnetetx**
t» JQ'ubQani trtbločvorsk» utittw£&
:: Ljubljana::
Kolodoorska
feamenarshein mojstru
...
ulica
••• s

V.i"
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 4"
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje	-
01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilničnc knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanjc prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v lll2 letih (90 mesecih ali 390 tednih), v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor t..Ji posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak ]. r.,
zdrovnlk v LjuDljnni, podpredsednik.
Prelat iL Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik I. SuSnik i. r.,
podpredsednik.