GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 17. aprila 1956 LETO II!.. ŠTEV. 30 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PREDPISI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA, SPREJETI NA 7. SEJI, DNE 13. APRILA 1956 Na osnovi 133. člena Temelj-neSa zakona o proračunu (Ur. list FLRJ 13-126/56) izdaje °krajni ljudska odbor Ljubljana sklepu 7. skupne seje okraj n6ga zbora in zbora proizvajalcev z dne 13. aprila 1956 Odlok 6 začasnem finansiranju okraj-dih potreb v aprilu in maju 1956. 1. člen Potrebe okrajnih organov in' Proračunskih zavodov v aprilu ja maju i»56 se finansirajo ta-*°i da se: L sredstva za posebne izdatke *agotovijo za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih sesnamdh ta mesec december 1955; 2- za materialne izdatke ekrajnih ustanov in proračun-J* h zavodov ter za dotacije ^bančno samostojnim zavodom ln družbenim organizacijam za-k°iovi največ toliko sredstev, “likor so znašali dejanski ma-l^alai izdatki za april in maj določbe odloka Zvezne ljudje skupščine o začasnem fi-ahsiranju federacije, ljudskih .cpublik, avtonomnih enot in iudskih odborov v prvem tromesečju 1956 (Ur. list FLRJ št. veljajo tudi za finansira-;e Potreb okrajnih organov in vodov OLO Ljubljana v aprilu 'daju 1956. rv. 2. člen l0roh°dj(i [n izdatki po tem od-u ao sestavni del proračuna v. rajnega ljudskega odbora Jtib|iana za leto 1956. 3. člen ga a odlok velja od dneva, ko Okrajni ljudski odbor 1 _*jana, uporablja pa se od aPfila 1956. Predsednik OLO: Marijan Dermastja, 1. r. deig* Podla@l 1. točke pod XX/1. lt0j* " Prloge II. zakona o pri-IjUjPaUh občinskih in okrajnih s0 kili odborov v zadevah, ki lijk cicoe z dosedanjimi repub-St. Predpisi (Ur. liat LRS dilg 'r,sl ter XII. točke Navo-hg v° ureditvi gozdarske gluž-Lltg dkrejih In mestih (Ur. list Ijl*«- 15/54) Izdaja Okrajni <■ odbor Ljubljana po Zbor. * 6 7- skupne seje okrajnega ■* a i n In, zbora proizvajalcev z aprila 1956 6 ef Odlok llvl gozdarske službe v “kraju Ljubljana. %ra, 1- člen s raja , uProva za gozdarstvo Sli M ubl jima-okoli ca, ustava ® a odlokom o ureditvi službe v okraju Ljubljana-okolica (Ur. list LRS št. 23/54) in Mestna uprava za gozdarstvo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, ustanovljena z odlokom o ured tvi gozdarske siužbe v mestu Ljubljani (Ur. Hat LRS št. 26/54) se združita v eno upravo, ki posluje pod imenom Okrajna uprava za gozdarstvo okraja Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: uprava). Okrajna uprava za gozdarstvo okraja Ljubljana prevzema sredstva ln vse pravice ter obveznosti združenih uprav. 2. Men Uprava opravlja tele upravne zadeve: 1. nadzoruje, ali se na območju okraja, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitv:, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu, konservaciji gozdnih zemljišč ln podobno), in skrbi za to, da se ti predpisi pravilno izvršujejo; 2. skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborat: in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gozdarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč za pogozditev in gozdne melioracje; 4. pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve jn izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev; 5. daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudourništva; 6. vod gozdni kataster in predvisane evidence; 7. podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno usposabljanje; skrbi za gozdarsko prosvetno delo med ljudstvom; 8. Izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva; 9. opravlja vse druge upravne zadeve s področja gozdarstva, k: spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu okrajnega ljudskega odbora. 3. člen Okrajna uprava za gozdarstvo opravlja naloge okrajnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim gospodarjenjem z vsem: gozdov), k| so splošno lji iško premoženje na območju okraja, razen glede tistih gozdov iz splošnega ljudskega premoženja, s katerimi po tretjem odstavku 24. člena zakona o gozdovih gospodarijo občinski ljudski odbor.. Uprava lahko s pogodbo pre- pusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova gospodarjenja, podjetjem, kt se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom :n drugim državnim organom. 4. člen V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja okrajna uprava za gozdarstvo zlasti tele naloge: 1? izdela predlog predračuna dohodkov ln izdatkov sklada; 2. odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov; 3. opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz okrajnega gozdnega sklada. 5. člen Upravo vod: šef uprave. Sefa uprave imenuje okrajni ljudski odbor ob pogojih, ki so pred- RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje službeno mesto administratorke pri Tajništvu za kulturo OI.O. Pogoji: Srednja in nižja strokovna izobrazba in daljša praksa v vseh pisarniških poslih z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije. Pravino kolkovane prošnje, opremljene z življenjepisom je vlagati do 15. msvja 1956 v Uradu tajnika — soba št. 13-1. Kresija. Personalna komisija pisani za imenovanje načelnikov tajništev okrajnega ljudskega odbora. Sef je odgovoren za delo uprave neposredno svetu za gospodarstvo. 6. člen Za opravljanje svojih nalog ma uprava za gozdarstvo potrebno število uslužbencev. Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji Po logarskih okol ših. Gozdne revirje in logarske okoliše določi okrajna uprava za gozdarstvo. Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik. Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef uprave okrajnemu ljudskemu odboru. Odločbe o uslužbenskih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave. 7. člen Okrajna uprava za gozdarstvo se vzdržuje iz okrajnega gozdnega sklada. Sredstva za vzdrževanje uprave za gozdarstvo se zagotovijo s predračunom uprave, k: je sestavni del predračuna okrajnega gozdnega sklada. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef okrajne uprave za gozdarstvo. 8. člen Pri delu uprave za gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija (29. člen zakona o gozdovih). Sef uprave mora zaslišati okrajno gozdarsko komisijo o vseh pomembnejših :n načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnovitve, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov; zlasti jo mora zaslišat: pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev. 9. člen Občinski Ijudsk: odbori gospodarijo s tistimi gozdovi splošnega ljudskega premoženja, s katerimi so gospodarili do uveljav.tve zakona o gozdovih (Ur. list LRS, št. 22-78/53). Občinski ljudski odbori upravljanju občinske gozdne sklade, V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun obč nskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada. Katera dela se finans rajo iz občinskega skiada, določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajnim gozdarskim planom. Ol/činska gozdarska komisija je posvetovaln organ občinskega ljudskega odibora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega »klada. Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih okrajni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati na območja OLO Ljubljana, in sicer: a) Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Ljubljana-okolica (Ur. list LRS št. 23/54); b) Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Novo mesto (Ur. list LRS št. 25/54); c) Odlok o ureditvi gozdarske službe v mestu Ljubljani (Ur. list LRS št. 26/54); č) Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Postojna (Ur. list LRS št. 27/54). 11. Men Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dcrmastia, L t. Na podlagi 17. člena zakona o izvedb, nove ureditve občin in okrajev (Ur. list LRS št. 24-120/55) in 15, točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 7. redne skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 13. aprila 1956 Odločba o ustanovitvi katastrskega urada KAMNIK 1. Ustanovi se katastrski urad Kamnik. Sedež katastrskega urada je v Kamniku. 2. Katastrski urad Kamnik je kot upravni organ OLO Ljubljana pristojen za zadeve » področja katastra za območja upravnih obč n Kamnik, Domžale, Mengeš in Moravče. 3. Pristojnost katastrskega urada II. Ljubljana preneha za območja v prednji točki navedenih upravnih občin. 4. Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 15. marca 1956. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dcrmastia, L r. Občinski liudski odbori ODLOKI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA BOROVNICA Na podlagi 2. odstavka 2., 6., in 8. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ 26-55) in 2. člena Zakona o pristojnosti občinskih ln okvujnih ljudskih odborov — priloga I-A) F-LXXVIII, točka 14 (Ur. 1. FLRJ 31-55), na pod- lagi 48. člena Uredbe o go,tinskih podjetjih in gostiščih (Ur. listi FLRJ 6-51) Izdaja Občinski ljudski odbor Borovnica po sklepu 6. seje dne 27. jan. 1956 naslednji Odlok o odpiranju In zapiranju gostinskih obratov; „ I. člen S tem odlokom se predpisuje poslovni čas za gostinska podjetja in gostišča na območju občine Borovnica. Spremembo ali postavitev poslovnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem odloku. .. I 2. člen Odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora sme v Izjemnih primerih zaradi adaptacije, inventure in podobno, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se obrat zapre med poslovnim časom. Odsek za splošne zadeve in proračun občinskega ljudskega odbora .ahfco v izjemnih primerih dovolj posameznim gostinskim obratom podaljšanje obratovalnega časa s plačilom predpisane takse. 3. člen Ob posebnih množičnih prireditvah, predstavah in podobno določi obratovalni čas za gostinske obrate odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora in to na predlog prireditelja ali Gostinske zbornice okraja Ljubljana. Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj tri dni pred nastopom primera. 4. člen Poslovni čas mora biti vidno etojavljen v obratu. Ce je obrait zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprit, kdo je izdal dovoljenje ter številka tn datum dovoljenja. 5. člen Zimski poslovni čas velja od 1. oktobra do .30. aprila, letni pa od 1. meja do 30. septembra. 6. člen Gostinski obrati smejo biti za stranke odipntj ofo delavnikih v zimskem poslovnem časiu od 6. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih pa od 6. do 24. ure. V letnem času pa ob delavnikih od 6. do 23. ure, db nedeljah in dela prostih dnevih pa od 8. do 24. ure. Na dan 30. aprila, 1. maja in 21. julija, 28 in 29. novembra, 31. decembra in na dan pred občinskim praznikom smejo biti gostinski obrati odprti do 5. ure naslednjega dne. 7. člen V gostinskih obratih se pol nre pred časom, ki je določen za zapiranje, ne sme več Izdajati pijače in hrane. 8. člen Dovoljene igre (n. pr. balinanje, keglanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne volja, vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovnega časa, ki ga predpisuje ta odllok, 9. člen Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko dovoli po predhodnem zaslišanju Gost in k e zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam In bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov in odpočitka zaposlenega osebja. V primeru, da na območju občine več gostinskih obratov enkralt tedensko ne posluje, se dobiti razpored obratov po posameznih dnevih v tednu sporazumno z Gostinsko zbornico okraja Ljubljana tako, da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta Hi dan v tednu. Ugodnost po prvem odstavku tega člena lahko koristijo predvsem tistj gostinski obrati, kjer glede na obseg in značaj poslovanja ter število zaposlenega osebja ni mogoče urediti dela tako, da bj zaposleno osebje lahko redno koristilo pripadajoči tedenski prosti dan in tisti obrati, kjer taka prekinitev poslovanja ne prizadene krajevnih turističnih potreb. 10. člen Z denarno kaznijo se zaradi prekrška kaznuje gostinsko podjetje, gostišče ali imetnik zasebnega gostišča: 1. ki nima v obratu vidno objavljenega obratovalnega časa do 2.000 din denarne kazni, 2. ki ima obrat tudi po času, ki je določen kot najdaljši poslovni čas, odprt do 3.000 din denarne kazni, Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek po 2. točki prednjega odstavka tudi odgovorni uslužbenec gostinskega podjetja ali gostišča, ki je pristal na samovoljno prekoračenje poslovnega časa. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem glasilu« OLO Ljubljana in s tem dnem prenehajo veljati določbe Odloka o obratovalnem času trgovin, gostišč in obrtnih delavnic biv. OLO Ljubljana okolica, objavljen v Ur. 1. LRS št. 1-16-55 za teritorij občine Borovnica, kolikor se nanašajo na gostišča. Janez Čerin, s. r„ predsednik ObLO. OBČINA DOMŽALE Na podlagi 52. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ š't. 37-55) je občinski ljudski odbor Domžale na svoji VII. seji dne 23. marca 1956 sprejel Odlok o ustanovitvi Svetov potrošnikov na območju občine Domžale. 1. člen Na območju občine Domžale se ustanove Sveti potrošnikov pri naslednjih trgovskih podjetjih na drobno: 1. Trgovsko podjetje »Planina«, 2. Trgovsko podjetje »Napredek«. 2. člen Sveti potrošnikov kot organi potrošnikov imajo pravico kontrolirati poslovanje trgovskega podjetja, oziroma trgovine In predlagati ukrepe za zboljšanje njihovega poslovanja. Pri izvrševanju kontrolne pravice: 1. Dajejo sveti potrošnikov potrditev k sklepom organa podjetja oz. trgovine o uporabi sredstev rezervnega sklada, 0 razpolaganju z osnovnimi sredstvi o uporabi Investicijskih sredstev, o prošnli za investicijski kredit in o spremembah pravil podjetja oz. trgovine. 2. Imajo pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico pregledali! poslovne prostore in blago. 3. So doilžni o zmpaženih nepravilnostih obvestiti Oddelek za gospodarske zadeve ObLO. če se svet potrošnikov ne strinja s kakšnim sklepom iz 1. točke, odloča o njem dokončno Svet za gospodarstvo ObLO. Pri določanju števila članov v Sveta potrošnikov svet za gospodarstvo občinskeka LO upošteva število potrošnikov, ki jih zajema posamezno podjetje, trgovina, oziroma • .. Število članov sveta potrošnikov znaša od 5 do 11. 4. člen Člani svetov potrošnikov se volijo iz vrs-t potrošnikov pod-jeta, trgovine, oz. poslovalnice, za katere se volijo 5. člen Sveti potrošnikov se ustanovijo pri vsaki poslovalnici v 1. členu navedenih podjetij Pri podjetju se hkrati ustanovi svet potrošnikov. Način volitev bo za vsako posamezno podjetje določi' Svet za gospodarstvo ObLO. 6. člen Poslovna doba za člane sveta potrošnikov traja eno koledarsko leto. Svet za gospodarstvo ObLO lahko na predlog posameznega sveta potrošnikov to dobo podaljša, vendar največ na dve koledarski leti, 7. člen člani Sveta potrošnikov se volijo na sestankih potrošnikov posameznih poslovanic in trgovin. Tako izvoljene člane pa potrdi Svet za gospodarstvo ObLO. Ce se svet za gospodarsvtvo z izvolitvijo posameznih članov ne strinja, se izvolijo novi člani na Isti način kot je rečemo v 1. odstavku tega člena. 8. člen Sveti potrošnikov se morajo sestati najmanj enkrat mesečno. 9. člen No predlog Sveta za gospodarstvo ObLO potrdi pravila poslovanja svetov potrošnikov ljudski odbor občine. 10. člen Ta odlok velja takoj. Predsednik ObLO: Franc Avbelj, 1. r. Enak odlok je sprejel tudi Občinski ljudski odbor Lilija na 10. seji dne 27. marca 1956. Svet 3. člen za gospodarstvo Občin- 0BČINA GROSUPLJE Na podlagi 2. odstavka 2., 6. In 8. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26-55) in 2. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov — priloga I-a-f-LXXVIII točka 14 (Uradni list FLRJ št. 34-55) teina podlagi 48. člena Uredbe o gostinskih podjetjih jn gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-54) je Občinski ljudski odbor Grosuplje na 5. seji dne 28 januarja 1956 sprejel Odlok o odpiranju in zapiranju gostinskih obratov na območju občine Grosuplje 1. člen S tem odlokom se predpisuje poslovni čas za gostinska podjetja in gostišča na območju občine Grosuplje. Spremembe ali prestavitev poslovnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem odloku. Odsek za gospodarstvo m ko- škega LO je pooblaščen, da do- j mun-.ne Oocui kega loči za vsako v 1. členu na.ve- ; ljudskega odbora Grosuplje sme deno podjetje štvtio članov sve- ’ ' ta potrošnikov. i v izjemnih primerih zaradi adap-I taci J e, inventure in podobno, če je t0 potrebno, dovoliti, da se obrat zapre med poslovnim časom. Odsek za splošne zadeve In proračun Občinskega ljudskega odbora Grosuplje lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje obratovalnega časa • plačilom predpisane takse. 3. člen Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih In podobno, določi obratovalni čas za gostinske obrate odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Grosuplje na predlog prireditelja ali gostinske zbornice Okraja Ljubljana. Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj 3 dni pred nastopom primera. 4. člen Poslovni čas mora biti raz obešen na vidnem kraju v obratu. Ce se obrat zapre zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat odprt, kdo je izdal dovoljenje ter številko In datum dovoljenja. 5. člen Ker je za posamezne vrste obratov določen različen zimski in letini poslovni čas, velja zimski poslovni čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30. septembra. 6. člen Gostinski obrati smejo biti za stranke odipiiti ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih takole: a) hotel; in prenočišča nepretrgano podnevi in ponoči; b) restavracije in gostilne ob delavnikih do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 24 ure, razen gostilne »Grosupeljčan« na Grosupljem im gostilna »Pri postaji« v Šmarju, kateri morata biti odprti tudi ob delavnikih do 24. ure; c) bifeji ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih pa do 14. ure; č) kavarne pozimi do 1. ure po polnoči, poleti pa do 2. ure po polnoči; ob sobotah ter ob dnevih pred prazniki pa do 2. ure po polnoči, ne glede na zimski oziroma letni poslovni čas; d) slaščičarne gostinske narave od 8. do 13. ure, ter od 14. do 20. ure; Kot slaščičarne go tinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri mizi; e) rplečne restavracije in zajtrkovalnice pozimi od 5. ure do 18. ure, poleti od 5. ure do 19. ure; f) restavracije, gostilne in bifeji pri železniških in avtobusnih postajah lahko pričnejo poslovati pol ure pred prihodom prvega vi alt a oziroma avtobusa in lahko poslujejo še pol ure po prihodu oziroma odhodu zadnjega vlaka ali avtobusa In to ne glede «a predpisani poslovni čas po točki b) in c) tega odloka oz. člena, vendar poslujejo najmanj v času predpisanem za te vratc obratov; g) menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v Času, ko se izdajajo redni obroki hrahe. Ta čas določijo gostišča sama v času od 5. do 8. ure zjutraj. Restavracije, gostilne, bifeji In kavarne ne smejo začeti poslo- vati pred S. uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najpozneje ob 7. uri, medtem ko morata začeti s poslovanjem najpozneje do 6. ure gostilna »Grosupeljčan« v Grosuiplju in gostilna »Pri po- I staji« v Šmarju. Restavracije, gostilne in kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja, 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dam pred občinskim praznikom do 6,. ure n" ta dne. 7. člen V gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je določen za zapiranje, ne sme več izdajati pijače in hrane. Določilo prejšnjega odstavka ne velja za obrate pod točko f) predhodnega člena. 8. člen Dovoljene igre (n. pr. balinanje, kegljanje in podobno) e® smejo igrati ra prostem do 22' ure. V zapri b prostorih, koef to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne velja, vendar pa s® mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovnega časa, ki ga predpisuje ta odlok za določeno vrsto gostinskega obrata. 9. člen Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Grosuplje lako dovoli po poprejšnje01 zaslišanju Gostinske zbornic® okraja Ljubljana posamezni01 gostilnam in bifejem, da lzme' noma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovn’0 prostorov ter odpočitka zaposlenega osebja. V primeru, da na območju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, se določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu sporazumno z Gostinsko zbornic® okraja Ljubljana tako, da dy® sosedna obrata ne moreta bi11 zaprta isti dam v tednu. Ugodnost po 1. odstavku te#3 člena lahko koristijo predve®8 9 10 tisti gostinski obrati, kjer g'6* de na obseg in značaj poslovanj3 ter števila zaposlenega osebja mogoče urediti dela tako, do 6 zaposleno osebje lahko redno koristilo pripadajoči tedenski P1®' »ti dam, in tisti obrati, kjer ta1® prekinitev poslovanja ne priz3' dene krajevnih turističnih P® treb. 10. člen Z denarno kaznijo se zai'®3 prekrška kaznuje gostinsko P0*' jetje, gostišče ali imetnik z® sobnega gostišča: 1. ki nima v obratu vidno javljenega obratovalnega časa do 2,000 din, . 2. ki Ima oibrat odprt tudi P času, ki je določen kot najda ) Si poslovni čas — do 5.000 d' j Z denarno kaznijo do 2-dinarjev se kaznuje za Prclk,^!lii po 2. točki prednjega odstav tudi odgovorni uslužbenec sl Inskega podjetja ali ki je pristal na samovoljno P® I koračenje poslovnega časa. 11. člen ^ Ta odlok velja od dneva } lave v uradnem glasilu okr1 ; Ljubljana. r S tem dnem preneha veli' nost odloka OLO Ljubljano « 4( Ilca z dne 16. decembra ^ Uradni Met LRS št. 1-55, ko° , zadeva obratovalni čas # »kih obratov na področju o® Grosuplje, .jj*’ Predsednlk Občinskega lju<*^ ga odbora: Anton Janežič, 1. P- OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Na podlagi 8. in 10. člena Statuta Obč nskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste in 29. ilena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/54) ter v zvezi z odlokom o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 57/55) je sprejel Občinski ljudski odbor Ljublja-ha-Moste na svoji seji dne 8. marca 1956 Odlok 0 spremembah in dopolnitvah odloka o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov Občinskega Ajud. odbora Ljubljana-Moste v I. tromesečju 1956 sprejetem na seji Občinskega ljudskega odbora dne 23. decembra 1955. Spreminjata se 1. in 2. člen °dloka, dosedanji 2. člen posta-ne 3. člen, dosedanji 3. člen pa Postane 4. člen. Spremenjeni in dopolnjeni ddlok se v celoti glasi takole: 1. člen Dokler Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste ne bo sprejel družbenega plana in proračuna 23 leto 1956, se bodo predvideli krediti za osebne izdatke tiste uslužbence# ki so b:li na plačilnih seznamih za mesec december 1955, za novo sprejete dalužbence Pa le po predhodni Pritrditvi republiškega Izvršnega sveta. Materialni izdatki Občinske-Ra ljudskega odbora se predvidijo v višini 50% od potrošnje času september-december ls55. Za večjo potrošnjo je potrebna odobritev republiškega ^vršnega sveta. Krediti za materialne izdat-Ustanov in zavodov se planirajo do višine Izvršenih izdatkov v I. tromesečju 1955. Za ustanove in zavode, ki so Ustavljeni ali reorganizirani po L marcu 1955 določi višino mazalnih 'zdatkov proračunska ®misija Občinskega ljudskega Odbora. Negospodarske Investicije se Planu začasnega finansiranja 6 Prcdvld-jo. Odlok o poslovalncm času gostinskih podjetij in gostišč na področju občine Ljubljana-Moste. 1. člen S tem odlokom se predpisuje poslovalna čas gostinskim podjetjem in gostiščem (v nadaljnjem besedilu gostinski obrati) na področju občine Ljubljana-Moste za poslovanje s strankami. V tem predpisanem času morajo biti gostinski obrati odprti za stranke. Spremembe ali prestavitve s tem odlokom predpisanega po-slovalnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem odloku. 2. člen Oddelek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerih zaradi inventure, adaptacije ln podobnih razlogov če je bo nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat med poslovalnim časom zapre. Oddelek za splošne zadeve m proračun občinskega ljudskega odbora lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje poslovalnega časa proti plačilu takse. 3. člen Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobno določi poslovalni čas za gostinske obrate Oddelek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora, če pa zajema prireditev področje dveh ali več občin Tajništvo za gospodarstvo OLO Ljubljana, na predlog prireditelja ali Gostinske zbornice OLO Ljubljana. Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj tri dni pred nastopom primera. 4. člen Poslovalni čas mora biti vedno vidno objavljen v obratu. Ce je obrat zaprt zaradi Izrednega dovoljenja, Izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter štev. m datum dovoljenja. 2. člen ^a kriterije izdatkov v I. tro-'*1®sečju 1956 služijo lastni do-občinskega ljudskega od-] ra- V kolikor po obračunu L^hi dohodki ne bodo zadnja 6,1 za kritje izvršenih izdat-V*. bo občinski ljudski odbor v ‘ Presežek izdatkov nad do-i ki s kreditom pri Komu-nl banki 3 Ljubljana. 3. člen ^“Ohodki |n izdatki po tem oltu so sestavni del prora-bQ a Občinskega ljudskega od-ifiSR8 Ljubljana-Moste za leto .j, 4. člen 1&5® °dkxk velja od 1. januarja Podpredsednik: Zdravko Kakušičk, 1. r. -Na ou!8 ,° Pnistojnostl občinskih titSor- — farnih v list Podlagi 14. tč. 1 de.la priloge pod I-A ljudskih odborov —u FLRJ St. 34/371/55) *Qstirui 8 48 členom Uredbe o ^riL? , h Podjetdlh in gostiščih tkiaj„ ' Ust FLRJ št. 6-63/54) bo jc. Občinski ljudski odbor '• sprejetem na seji dne 1956. 5. člen Ker je za posamezne vrste obratov določen različen ztrnsk1 in letni poslovni čas velja zimski poslovalni čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30. septembra. 6. člen Gostinski obrati smejo biti za stranke odprti ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih tuko-le; a) hoteli in prenočišča nepretrgoma podnevi in ponoči, b) restavracije In gostilne do 24. ure. Delovni kolektivi restavracij In gostiln lahko določijo, da se za določeno obdobje na primer pozimi ob določenih dnevih zapirajo obrati preje, vendar ne pred 22. uro. Sklep delavnega kolektiva se lahko izvaja, ko ga potrdi Oddelek za gospodarstvo ObLO. c) bifeji ob delavnikih do 21. ure ob nedeljah ln drugih dela prostih dnevih do 14. ure. č) kavarne pozimi do 1. ure popoln oči, poleti pa do 2. ure popolnoči, ob sobotah, nedeljah ter ob dnevih pred prazniki pa do druge popolnoči ne glede na zimski Oziroma letni poslovalni čas. Restavracije, gostilne, bifeji in kavarne ne smejo začeti poslovanje pred 5. uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure. d) slaščičarne gostinske narave ob delavnikih od 8—13. ure, ter od 14.—20. ure. Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri mizi. e) mlečne restavracije in zajtrkovalnice pozimi od 5—18 ure, poleti od 5—19 ure brez prekinitve. f) bari in drugi nočni lokali od 22 do 5 ure zjutraj. g) menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v času. ko se izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12—21. ure, obrati, ki dajejo zajtrk pa še v času od 5 do 8 ure zjutraj. Restavracije, gostilne ifi kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila. 1. maja. 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskih praznikov do 5 ure naslednjega dne. . 7. člen V gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je določen za zapiranje ne sme več Izdajati pijače in hrane. Restvracije, ki so združene s hotelom smejo v izjemnih primerih goste, ki so prispeli ob ali po zaključku predpisanega poslovalnega časa postreči s hrano in pijačo v času pol ure po prihodu teh gostov. Ob takih primerih pa restavracija ne sme streči drugim gostom. 8. člen Dovoljene igre (na primer balinanje, kegljanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru pa omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovalnega časa. ki ga predpisuje ta odlok za določeno vrsto gostinskega obrata. 9. člen Občinski ljudski odbor lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice OLO Ljubljana posameznim gostilnam ln bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov in odpočitka zaposlenega osebja. V primeru, da na področju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica OLO Ljubljana tako, da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta Isti dan v tednu. Ugodnost po prvem odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg In značaj poslovanja ter število zaposlenega osebja m mogoče urediti dela tako. da bi zaposleno osebeje lahko redno Imelo pripadajoči tedensk1 prosti dan in kjer taka prekinitev ne prizadene krajevnih turističnih potreb. 10. člen Gostinsko podjetje, gostišče alt imetnik zasebnega gostišča, se zaradi prekrška kaznuje z denarno kaznijo do 2000 dinarjev. 1. če nima v obratu vidno objavljenega obratovalnega časa 2. do 3000 dinarjev če Ima obrat odprt tudi po času. ki je določen kot najdaljši poslovalo, čas. Z denarno kaznijo do 2000 dinarjev; se kaznuje za prekršek po drugi točki prednjega odstavka tudi odgovorni uslužbenec gostinskega podjetja ali gostišča, ki je pristal na samovoljno prekoračenje poslovalnega časa. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku OLO Ljubljana. S tem dnem prenčhajo veljati na področju občine Ljubljana-Moste določila: a) Odlok MLO Ljubljana z dne 28. maji 1954 (Uradni list LRS št. 35/54) b) Odlok OLO Ljubljana-oko-lica z dne 18. decembra 1954 (Uradni list LRS št. 1/55) glede obratovalnega časa gostinskih podjetij in gostišč. Podpredsednik ObLO: Zdravko Rakušček L r. Enak odlok je sprejel tudi Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Polje, na 6. seji dne 3. aprila 1956. OBČINA MENGEŠ Na podlagi 29. in 35. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. 1. FLRJ 29-344-64), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. L FLRJ 46-428-51) in 58-633-55) v zvezi z Zakonom o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ 34- 371-55) je ObLO na svoji 5. seji dne 31. januarja 1956 sprejel Odlok O HIŠNEM REDU 1. člen Ta odlok velja za hiše na območju občine Mengeš. 2. člen P redno se vseh, mora uživalec stanovanja, ki mu je bilo stanovanje pravočasno dodeljeno, skleniti z lastnikom hiše oziroma s pristojnim organom odnosno upraviteljem po tozadevnih predpisih pismeno stanovanjsko pogodbo, v kateri se ugoiovii stanje prostorov. Ob izselitvi se ugotovi stanje najetih prostorov z zapisnikom, ki ga podpišeta obe stranki. 3. člen Uživalec stanovanja sme v smislu veljavnih predpisov oddati del stanovanja v podnajem le s privolitvijo pristojnega organa oziroma lastnika hiše, ki ni vključena v družbeno upravljanje. 4. člen Uživalec stanovanja mora ob izselitvi izročiti najete prostore v takem stanju kot jih je prevzel, upoštevaje normalno obrabo ter mora poškodbe popraviti na svoje stroške, sicer stori to pristojni organ oziroma hišni lastnik na uživalčeve stroške. Ob izselitvi mora uživalec stanovanja izročiti pristojnemu organu oziroma hišnemu lastniku vse ključe stanovanja, vežnih vrat in drugih prostorov, izgubljene pa mora nadomestiti. 5. člen Prenovitve ali prezidave smejo opraviti uživalci stanovanj samo z dovoljenjem pristojnega organa oziroma hišnega lastnika. Ob izselitvi mora uživalec pustiti prostore brez odškodnine v nespremenjenem stanju, razen če je bil sklenjen drugačen dogovor. 6. člen Skupni prostori, kot dvorišča, odprte Meti. stopnišča, hodniki, pralnice Itd. ter vodnjaki morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Cas ln način uporabe ln či- ščenja teh prostorov določi pristojni organ oziroma hišni lastnik po možnosti sporazumno z uživalci stanovanj. 7. člen Uživalec stanovanja mora: a) vzdrževali najete prostore v uporabnem stanju, kot jih je prevzel; b) paziti na red in snago v najetih in skupnih prostorih; c) vesti se tako, da ne motil miru in počitka sostanovalcev posebno od 22. do 6. ure; č) takoj naznaniti 'pristojnemu organu oziroma . hišnemu lastniku pomanjkljivosti, ki jih morata doti popraviti; d) skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne instalacije posebno radi mraza in mokrote; e) plačati najemnine do vsakega 5. v mesecu vnaprej, če ni s pogodbo določeno drugače; f) pri dovozu kuriva, vselitvi, izselitvi in podobnem takoj očistiti pločnike im druge prostore. Na lastne stroške mora uživalec stanovanja: a) uničiti mrčes, če se pojavi; b) dati očistiti štedilnik vsak mesec, peč po potrebi; c) oskrbeti takoj po okvari mala popravila, kot popravilo električnih varovalk, vodovodnih tesnil v pipah, poškodovanih ključev in ključavnic, zvonca in vrat, razbitih pečnic ob pečeh in tesnil v rezervoarjih, stranišč z vodnim izpiranjem, straniščnih desk, razbitih stekel in podobno; č) razkuževatd stranišča brez vodnega izpiranja s primernimi razkuže vatnimi sredstvi; 6) uživalec je odgovoren za škodo, ki bi nastala radi zanemarjenja njegovih dolžnosti. Ce uživalec sam ne" odpravi pomanjkljivosti, ki jih je dolžan odpraviti, stori to pristojni organ oziroma hišni lastnik na njegove stroške. Za vse nepravilnosti in po otrocih povzročeno škodo so odgovorni starši oziroma skrbniki, kj morajo nepravilnosti odpraviti, škodo pa poravnati, 8. člen Uživalcem stanovanj in skupnih prostorov je prepovedano storiti karkoli, kar bi utegnilo povzročiti škodo v stanovanjih ali v poslopju, ali pa motiti mirno sožitje med stanovalci. Prepovedano je zlasti: a) sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to namenjeni; b) uporabljati strojne naprave, ki povzročajo prekomeren hrup, šivalne stroje in druge stroje, ki so za domače potrebe, je treba pri uporabi primerno podložiti, da se ropot zmanjša; c) igrati na dvorišču nogomet alj druge igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročiti škodo na poslopju in na?adih, vpiti na dvoriščih in hodnikih; č) pljuvati na tla ati drugače onesnažiti poslopje; d) iztepavati preproge in druge predmete alt odlagati pepel in odpadite na mestih, ki niso za to določena, na določen-ih mestih pa se sme to delati samo v času, ki ga določi pristojni organ oziroma hišni lastnik po možnosti skupno z uživalci stanovanja; e) prati in sušiti perilo v stanovanjih, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila. V zgradbah, kjer teli naprav ni, sme uporabljtuti najemnik v to namen samo tiste prostore, ki jih določi pristojni or- gan oziroma hišni lastnik. Po končanem pranju mora najemnik o C is Uiti pralne naprave, zia-sji kotel, kuirišče in pralnico. Pod praznim kotlom je prepovedano kuriti; f) motati odpadke ali druge predmete v stranišča ta vodovodno školjko ati odločne cevi ta kanale; g) zamazati ali kakor koli poškodovati poslopje s pisanjem aJ.i pritrjevanjem objav, naznanil in obvestil na mestih, ki niso za to določena, na hodnikih, v vežah ati na stopniščih; h) zastavljati veže, hodnike, stopnišča ali dvorišča s kakršnimi koti predmeti, postavljati kolesa ali otroške vozičke izven določenega prostora; i) čezmerno močiti tla, pomivati ali prebarvati parketa, močiti ali umivati mehke pode, ki bo impregnirani z oljem, ne da bi se impregnacija obnovila; j) puščati vežna in kletna vrata odklenjena, poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure; k) po nepotrebnem točiti vodo v skupnih prostorih ter pustiti prižgano luč; l) postavljati na okna nezavarovane posode za cvetlice, tako de voda odteka po zidu; m) polivati kurivo z bencl- in odklepati vežna vrata ter prižigati ta ugašati luč; d) opozarjati hišnega lastnika na napake ta pomanjkljivosti na hiši tar predlagati potrebna popravila; e) vse hišne instalacije zavarovati pred poškodbami, zlasti pred mrazom ta vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati; f) ravnati se po navodilih hišnega lastnika v skladu s tam hišnim redom ta drugimi predpisi. 12. člen Kršitve določb tega odloka se kaznujejo kot prekrški z denar- do 30. aprila letni pa od 1. maja do 30. septembra. 6. člen Gostinski obrati smejo biti za stranke odprti ob delavnikih ob nedeljah in dela prostih dnevih takole: gostilne in gostišča v letnem času od 6. zjutraj do 23. ure zvečer, v zimskem času pa od 7. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Delovni kolektivi gostiln lahko določijo, da se za določeno obdobje na primer pozimi oziroma ob določenih dnevih zapirajo obrati preje, vendar ne in gostišč na področju občine Loška dolina. ■ Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Janez Zigmund 1. r. no kaznijo do 2000 din po pred piših Temeljnega zakona o pre pred 22. uro. Gostilne ne smejo začeti poslovanja pred 5. uro zjutraj. krških, če dejanje ni kaznivo po ; morai° Pa za^eti Poslovati naj- drugih predpisih. 13. člen kasneje do 7. ure. Gostilne in gostišča smejo biti Ta hišni red mora biti izobe- , <*>Prta na dan M. »prila, i. ma-šen na vidnem mestu v vsaki hiši. kj v njej stanujejo najemniki. 14. člen , Ta odlok velja od objave v Glasniku OLO Ljubljana. Predsednik ObLO: Ivan Vidali s. r. OBČINA LOŠKA DOLINA Na podlagi 2. odstavka 2., 6. m 8 člena Splošnega zakona o ureditvi občin ta okrajev (Ur. 1 , ... ... . list FLRJ 26/55) in 2. člena Ža- nom, petrolejem ati drugim, la- k