UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ŠT.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.518 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOB O T O
LETO O.	LJUBLJANA,	SOBOTA,	15.	OKTOBRA	1938.	ŠTEV.	41.
Komunizma ne bo nihče več rešil
Marksizem zatrimo z dejanji
Naše stanovsko gibanje so vsi že obstoječi delavski strokovni pokreti v Sloveniji takoj ob njegovem početku na celi črti odklonili. Za nas niso imeli niti ene prijazne besede, pač pa so gromadili na nas — vsakega delavskega pokreta nevredno — kopo psovk in docela neutemeljenih laži. Tako so nas naši socialisti vseh barv hoteli izolirati, osamiti in osamljene streti. To se jim ni posrečilo.
Njihova enotna strnjenost v boju proti nam bi bila lahko svetal zgled, kako bi se morali ti lažisocialisti strniti v eno nedeljeno skupnost, kadar je šlo za boj z vladajočim kapitalizmom in njegovimi eksponenti. Toda takrat ta trdnost nikoli ni bila tako močna, da bi kapitalist ne pregledal njene ponarejenosti in da bi je za bagateljno ceno in protežiranje nekaterih oseb in partij ne mogel porušiti kakor papirnate stavbe brez temeljev.
Proti nam pa so se brez domenka združili v besedi, v tisku in v dejanjih. Nad dve leti začuda je ta združitev in delitev vsega slovenskega delavskega gibanja ostala trdna: na eni strani stari prepereli socialistični pokreti v eni črti, na drugi naše mlado stanovsko gibanje.
Nas je v naši povezanosti z narodom ta ločitev našla pripravljene. Iz naroda iztrgani pokreti morajo biti na ccli črti v boju z narodnim gibanjem. Zato si ustvarjajo posebno politiko, posebno »kulturo«, posebno svetovno nazorno gibanje, kakor ga narod v svojem zdravem jedru nima in ga nikoli ni imel. Zato se kričavemu lažisocializmu vseh smeri pridružuje tudi izven delavskega gibanja vse, kar gre proti resničnemu narodu. Zato »Delavski pravici«, »Delavski politiki«, »Novi pravdi«, prizvanjajo tako enoduš-no v »Proboju«, v »Jutru«, v »Slovenskem narodu«, v »Kovinarju« v bivši »Soboti« itd., ker ene vrste tiči skup lete. Zato vsi ti nas enodušno odklanjajo, ker naše pojmovanje z njimi skupaj ne gre, ona pa kakor desno k levemu licu, da je obraz lažisocializma in lažidemokracije cel. Nas zato samo veseli .ta enodušni odpor nezdravih in nenarodnih smeri, ki so v tujini povsod pokazala svoj pravi, nečloveški obraz, doma pa tudi, v kolikor so mogla. Za nas je zato ta ločitev zaže-ljena in prav kot obsodba vseh teh, zgrešenih in ponarejenih, resnico potvarjajočih smeri, vstajamo mi. Svetovnonazorno, kulturno, narodno, socialnopolitično gredo naša pota proč od njihovih. Tu se srečujeta, lahko rečemo, dva svetova: eden, ki ga je otroval materializem in liberalizem, ter naš, zdrav in duhovnoobčestven.
Zvesti metodam poštenega pokreta gladko zavračamo dvoumno govorjenje ter odkritosrčno zato povemo, da smo neizprosni protivniki tiste prekrite gnilobe vseh socializmov, ki so borbo za preosno-vo človeške družbe spačili v osebna in strankarska prerivanja za denar in za oblast. Ves marksizem je ena sama velika laž; ves socializem to potrjuje. Mi hočemo, da zmaga resnica. Zato se nikar ne čuditi marksisti, če smo nedavno zapisali, da »poleg nas za druge delavske pokrete prostora ni.« Resnica nikoli ne hodi skupaj z lažjo.
Tudi to izjavo so nam zamerili, jo po-natiskujejo kot neko novo razodetje. Mi pa pravimo: Hinavci! Odobravate teror boljševiške Rusije, krvoprelitje rdeče Španije, hujskajoče pesti nedavne češke kominterne. Cel svet bi radi v krvi ukrotili. Med seboj se tepete za nadmoč in večji vpliv tudi pri nas doma z vsemi sredstvi, ki sO Vam na razpolago, samo z resnico ne. Edina ta je ostala naš delež. Kar drugi delate zahrbtno, to mi izpovedujemo očitno. V tem je velika razlika med obojim, da oni mislijo, da jih bo rešila laž, mi pa verjemo, da nas bo resnica.
Mi smo prepričani, da je v narodu toliko zdravja, da se mu končno mora upreti ob gledanju na ta zavijanja in zavajanja in laži. Govorimo odkrito! Mi trdno ver-
Naši čitatelji ga že poznajo. Cerkev ga je že davno obsodila. Narodi odpadajo od njega in se razočarani vračajo nazaj k starim preizkušenim vrednotam.
Kaj je komunizem obljubljal?
V pekel, ki ga je brezbožje po kapitalizmu ustvarjalo v svetu, je hotel prinesti sreče. Pred desetletji so mnogi gledali v bodoče čase komunizma kakor v obljubljeno deželo. Na svetu bo zavladala stara pravičnost. Človeku bodo odvzete vse verige suženjstva in hlapčevstva. Enakovreden bo človek človeku in nad milijoni poedincev ne bo nobene razlike. Kruh, ki ga zemlja rodi za vse in sadovi dela, ki rastejo ob stroju, se bodo delili vsem po potrebi in v človeški družbi ne bo nobenih revežev več. Med narodi bodo padle meje in v svetu bo zavladal mir brez konca. Človek bo na zemlji srečen in ne potrebuje nadzemskih nebes.
Njegov naj več ji nasprotnik.
Tem lažnim prividom je stala nasproti učiteljica resnice Cerkev. Poleg na od Boga razodeti nauk je svoja navodila oslanjala na tisočletno izkušnjo. Nikoli ni v odločilnem trenutku klonila ne pred velikaši sveta, ne pred nahujskano maso. Vedela je in učila vedno, da sreča narodov ni v frazah in praznih geslih, tudi ne v ekstremnih po-kretih, ampak v zvestem izpolnjevanju osebnih dolžnosti vseh poedincev in v prostovoljni odpovedi užitkom, ki rušijo v svetu bogohoteni red. Komunizem jo je zasovražil, njo in Boga, ker oba nakladata dolžnosti. Dolžnost pa je breme, kjer pa so bremena, tam ni nebes. Na zemlji jih ni. Tudi s tem, da je komunizem obsodil na smrt Boga in Cerkev in ju preganja v njunih zvestih, nebes na zemljo ni pričaral.
Kaj je komunizem ustvaril?
Nasprotno je povsod, kjer je prišel do moči, ustvarjal pravi nečloveški pekel, tiranijo najnevrednejših ljudi. Komunistična država je tekom let dokazala vse znake pravega banditstva, kjer vlada samo surova pest tistega, ki je bolj brezsrčen, človeško manjvreden. Potokov človeške krvi ne bo nihče več mogel zbrisati iz njegove strašne zgodovine.
A človeka ni izmodril.
Človek pa verje in narodi verjejo kakor otrok. Še vedno so zato upali,
jemo, da bo zato tudi našemu marksizmu in socializmu kmalu bila zadnja ura. Ta jih bo vrgla iz mehkih pernic, v katerih se valjajo na račun delavskih žuljev in bo na njihova mesta postavila može dela.
Mi hočemo biti v socialno-politični borbi pošteni, odkriti in dosledni. Zato kot delavski pokret, ki gre z narodom in socialnopolitično gotovostjo stopa v njegovih prvih vrstah, smatramo, da je že skrajni čas, da se proti marksizmu ne borimo samo na papirju, ampak da preidemo v dejanja.
Nas, ki nas je marksizem na celi črti odklonil, ni strah povedati, da ga na celi črti odklanjamo tudi mi in zahtevamo, da se preide v borbi proti njegovim razkrajajočim silam k dejanjem, ki ga bodo spravila z našega poštenega sveta.
Čimpreje se to zgodi, tem bolje bo za narod in za delavski stan. Z lažisocial-nimi pokreti bodo utihnili tudi njihovi trabantje. In nihče ne bo imel škode.
da komunizem vendar ni prevara. Če je v Rusiji tak kakor je, je kriva temu zgodovina. Doma, recimo pri nas, v Franciji, na Češkem, kjer so druge razmere, bi bil pač ves drugačen, ves človečanski, poln obzirnosti. Da, narodi upajo kakor otroci!
Milijoni pa so živeli v komunističnem peklu.
Še so morala prihajati vedno nova strahotna poročila iz obljubljenih dežel, kjer so se voditelji klali sami med seboj, kjer je doma največja revščina, najstrahotnejše nasilje, splošna nezadovoljnost, pravi pekel. V tem peklu vlada nad milijoni satan in milijoni komaj čakajo, da bi bili rešeni.
Države pa še upajo prav radi strahot.
Znamenja notranjega razsula se vedno bolj množe. Na moriščih umirajo ustvarjalci komunizma od komunistov obsojeni v stotinah: predsedniki vlad, komisarji, vojskovodje, diplomati. Zunanji svet pa še vedno upa v strašno moč, ki lahko toliko svojih najboljših ljudi pomori, a ne razpade. Več kot stomiljonski narod oborožen do zob z vsemi modernimi sredstvi pač ne ploska usmrtitvam drugače, kakor radi svoje svobode in sreče, radi svetovne revolucije, radi sreče vsega sveta. Strašna je ta moč najsilnejše države na svetu in gorje njemu, ki jo bo imel za nasprotnika. Tako misli Francija, tako čustvuje uboga Čehoslovaška, tako so sanjarili mnogi tudi pri nas.
V dušah milijonov pa je le ena želja
Milijoni pa so ploskali usmrtitvam svojih nekdanjih voditeljev, ker so> bili hlapci 1000 let in morajo biti še sto. V srcih pa je ugasnil že zdavnaj po-
Enakost, bratstvo in svoboda v rokah liberalizma |n marksizma.
Meščanska revolucija je v Franciji v letih 1789—1792 s svojimi gesli: enakost, bratstvo in svoboda zajela ljudske množice za boj zoper fevdalno (podložniško) družbo. Vendar je prišel liberalizem z omenjenimi gesli sam kaj kaj kmalu navskriž, kajti meščanstvo ni šlo v boj za enakost vseh stanov, temveč le, da se samo izenači s tedaj vladajočim plemstvom; zato ni čudno, da je med delovnim ljudstvom nastalo istotako stremljenje po enakosti z meščanstvom in je vprav marksizem idejno-politični izraz tega materialističnega stremljenja.
Ker je enakost vseh posameznikov v družabnem življenju nesmisel, pomeni geslo enakosti nič drugega kakor demagogijo. Iz demagoških razlogov je uporabljalo omenjeno geslo liberalistično meščanstvo in iz istih razlogov ga uporablja za njim marksizem.
Isto velja za bratstvo, kajti v nobeni družbi, kjer vladajo materialistična načela, ne more biti govora o bratstvu, temveč le o sovraštvu in zavisti. Tako je nastal iz obljubljenega bratstva v 1 liberalizmu neusmiljeni konkurenčni
slednji ogenj in vera v zmago poštenja in kreposti. V dušah je le ena želja: priti s komunističnega pekla.
Komunizem dokončno čisto odpove
Komunistični boljševiški voditelji to vedo. Vedo, da nimajo pravzaprav nikogar za seboj, razen terorja, vse pa proti sebi. Preizkušnja zadnjih tednov je pokazala vsemu svetu kako zelo se boljševizem zaveda gnilih tal, na katerih sloni njegova velika stavba. Vsled notranjega razkroja ni bilo več mogoče držati dane besede. Zavezništvo in zvestoba ter borba za svetovno revolucijo so postale prazne besede brez vsebine. Narodi, ki so verovali in zaupali v moč in zvestobo, so se v trenutku preizkušnje zavedli strašne prevare. Prepozno!
Narodi se streznejo.
Vendar je neoporečno, da je iz največje prevare nastalo jasno spoznanje, da je komunizem po svojem bistvu gnil družabni sistem, ki bi mogel v nesrečo potegniti vse narode sveta. Najbolj verni njegovi prijatelji so mu zato obrnili hrbet in ga danes preklinjajo. Tako je uboga Češka zapečatila prostore komunistične stranke, tako je mlada Slovaška med prvimi ukrepi razpodila to druhal, tako se je Francija nasmehnila Italiji in komunistični ljudski fronti pripravlja Daladier usodni udarec. Špansko vprašanje se je kakor od nevidne sile premaknilo z mrtve točke. Odpor zoper zločinstvo komunizma vstaja povsod bolj ostro. Tudi pri nas se kažejo novi obrisi smeri, ki bodo dokončno obračunale s to največjo prevaro vseh časov. Prevara je razkrinkana in komunizma nihče več ne bo rešil.
boj med samimi kapitalisti. Če pa kapitalisti niso poznali bratstva niti med seboj, kako ga naj uporabljajo napram delavstvu? Izraz tega bratstva je postalo brezmejno izkoriščanje delovne sile samo zaradi povečanja profita, kar je zbudilo v delavstvu razredno sovraštvo in povdarjanje bratstva v okviru delavskega stanu s strani marksizma. Ta torej ne izraža nič drugega kakor stremljenje po doslednem izvajanju gesel materialističnega kapitalizma.
Kar velja za enakost in bratstvo to velja tudi za geslo svobode. Kakor je liberalizem zahteval svobodo za sebe, da more po mili volji izkoriščati delovno ljudstvo, tako zahteva tudi marksizem svobodo za sebe in mu naj ta omogoči vzpostavitev diktature proletariata, ki uničuje sleherno svobodo in napravi iz ljudstva čredo.
Kapitalizem je vzel delavstvu pravico do združevanja v strokovne organizacije (cehe) in spočetka z vsemi silami zatiral vse poizkuse po vzpostavitvi novih. Omeniti moramo dejstvo, da so bili pred sto leti v liberalističnih državah v veljavi zakoni, ki so predvidevali za organiziranje strokovnih društev delavstva — smrtno-kazen.
(Nadalj. na 2. strani)
Organizacija kapitala —
protislovje liberalizma
(Nadaljevanje s 1.strani!)
Stališče Cerkve.
Papež Leon XIII. je pred skoraj pol stoletjem v svoji okrožnici »Rerum no-varum« ostro nastopil proti zlorabi najosnovnejših človečanskih pravic in priznal delavstvu pravice do organiziranja radi zaščite verskih, moralnih in gospodarskih interesov svojega stanu, kar naj ukine neomejeno svobodo izkoriščanja delovnih moči. 40 let pozneje je dal papež Pij XI. katoličanom v okrožnici »Quadragesimo anno« dosledno zahtevi svojega predhodnika glede na družabni razvoj potrebne smernice za rešitev socialnega vprašanja v skladni in organizirani, na krščanskih načelih temeljujoči občestve-nosti vseh stanov.
Nujnost organizirane družbe.
Družabni razvoj nam prinaša dan za dnem nepobitne dokaze, da mora vsaka družba propasti, ako nima organiziranih stanov. Čeprav je liberalizem načelno proti vsaki organizaciji in zato
zatiral organizacijo delavstva, je bil kljub temu primoran, da sam organizira delo v industriji, kajti delitev dela je postala potrebna radi napredka tehnike in je zato vsako obratovanje brez organizacije dela nemogoče. Gospodarske krize 19. stoletja so prisilile podjetnike, da so začeli vzpostavljati organizacije tudi izven posameznega podjetja. Tako so nastali sčasoma karteli, trusti, koncerni in sindikati. Predvsem so nastale še delniške družbe, v katerih se zbirajo manjši kapitali, ki se samostojno ne morejo udejstvovati. Delniška družba zaseže vsa v družbi razpoložljiva raztresena sredstva in z njihovo centralizacijo omogoči proizvodnjo v največjem obsegu in s čim bolj spopolnjenimi in produktivnimi sredstvi proizvodnje.
* Pišemo o raznih oblikah organizacije kapitala, ker se te oblike poimensko neprestano ponavljajo po naših časopisih In je nujno potrebno, da jih naše delavstvo pozna tudi po vsebini.
Begunec iz rdečega raja
Iz Rusije je ušel čez poljsko mejo agent Čeke (tajne policije) Prokojev. Sotrud-nik lista »Varšavski večer« je naletel nanj in ga je vprašal zakaj je bežal iz Rusije
Prokofjev je odgovoril: »Prepričanja nimam nobenega. Služil sem zato kakor vsi, da bi imel jesti in da bi prišel naprej. Mene so moralno ubili in iz tira spravili poslednji umori nezaščitenih in nedolžnih ljudi. Nisem več mogel ne jesti, ne spati. Takozvana vest me je začela peči. Nikdar ne bom pozabil naših lastnih hudobij v kolhozih Belorusije. Kmetje niso hoteli oddajati zrnja; želeli so ga zase prihraniti. Če govorimo po pravici so imeli prav. Veste, kaj je prinesla prisilna kolektivizacija v letih 1928 do 1930? Takega gladu še ni bilo v Rusiji. Leta 1935 je bilo že bolje. Kruh so začeli prodajati brez kart. Kolhozniki so dobili pravico, odvišnje zrnje prodajati na sejmih. Poslej pa se je zopet poslabšalo. Sovjetska oblast je začela od kmeta vse jemati. Na tisoče ljudi je zopet umrlo od gladu, a oni, ki so ostali, so kršili vse predpise, upirali so se, čeprav so vedeli, da gredo v smrt. Nad kolhoznike so hodile kazenske ekspedicije, katere so jih mnogo postrelile.
Vi na Poljskem niti pojma nimate, kakšno je duševno stanje Stalinovih »so-trudnikov«. Strah in neprestan nemir napolnjuje njihova srca. Kateri so bolj odločni in značajni prestopajo v opozicijo, a kateri so strahopetni, tisti one izdajajo in tožijo Stalinu, da bi se mu prikupili.«
»Kakšni so bili vaši načrti ? Kaj bi storili, če bi se prevrat posrečil?«
»Nekateri so mislili, če bi bil pal blok Stalin-Ježov, da bi v Rusiji ostal še boljševizem, a bolj zmeren. Toda to bi se ne zgodilo. Če bi armada vrgla Stalina — in to bi mogla storiti samo armada — bi postal vodja naroda tisti, ki bi ga osvobodil. Če bi bil še Tuhačevski živ, bi bil to Tuhačevski.«
»Kakšno bi bilo vodstvo države? Kakšen režim bi imeli?«
»Sprva bi bila vojaška diktatura. Pozneje, ko bi uničili, rdečo sodrgo, bi se vpeljala republika.«
»Kaj pa monarhija?«
»To bi šlo težko. Rusi so utrujeni zaradi »trde roke«, bolje bi se obnesel parlamentarni ustroj,« je odgovoril bivši agent Čeke.
Narodna skupščina razpuščena
NOVE VOLITVE DNE 11. DECEMBRA
Ministrski svet pod predsedstvom predsednika dr. S t o j a d i n o v i č a je na svoji seji, dne 10. oktobra na predlog notranjega ministra sklenil predlagati kr. namestništvu razpust narodne skupščine ter nove parlamentarne volitve za 11. december. Vladni seji sta prisostvovala tudi nova ministra Svetislav Hodžera in Ante Maštrovič. Volitve bodo po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje 16. januarja 1939.
Obenem se tudi zaključujejo seje senata do 16. januarja 1939. Z ukazom kr. namestnikov sta bila imenovana za ministra brez portfelja Svetislav Hodžera, advokat in narodni poslanec ter za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovič, narodni poslanec.
Z razpustom narodne skupščine je naš narod zelo zadovoljen, ker bo dobil priliko, da si izbere zastopnike, kakršne sam želi; le bivši poslanci, ki so bili izvoljeni leta 1935 na Jevtičevi listi, niso veseli.
Troti na delavskih žuljih
Zakaj je razpuščena Delavska zbornica v Novem Sadu?
Kakor smo že poročali, je g. minister za socialno politiko dr. Cvetkovič razpustil upravni odbor in skupščino De- } lavske zbornice v Novem Sadu. Raz- ; krinkano je delovanje klike, ki je skozi | dolga leta brezobzirno zapravljala delavski denar.
Svoje temne posle je znala spretno prikrivati in se je pri tem naslanjala na vodstvo URSovih sindikatov. Delavci so hodili brezposelni, njih družine so propadale, a funkcijonarji novosadske Delavske zbornice so delili denar svojim prijateljem in somišljenikom. Dosedanji funkcijonarji so bili rdečkarji. Samo na eni seji so sklenili, da se URSovim soeial-komunističniin organizacijam izplača okoli 300.000 din, čeprav zato ni bilo zakonite podlage.
Sklep omenjene seje se glasi: Upravni odbor odobri subvencijo din 40.000
oblastnemu odboru UI1S - a v Novem Sadu kot pomoč zadrugi za zgraditev turističnega in letoviščarskega doma.
Med tem je novosadska policija ugotovila, da omenjena zadruga takrat sploh ni obstojala in tudi ni imela dovoljenja za delovanje. Torej je jasno kam je odšel denar, in kdo se je z njim okoristil.
Nadalje je dobil oblastiu odbor URS-a 24.000 din za »pravno zaščito« in 40.000 din za »vzdrževanje ustanov za posredovanje dela«, čeprav oblastni odbor URS-a ni imel mti odobrenih pravil, niti pravico delovanja. Čez
100.000	din je torej dobila organizacija, ki v pravnem oziru niti ni obstojala.
To pa še ni vse. Na isti seji je bilo sklenjeno, da se da URS-ovim organizacijam sledeče subvencije:
Podzvezi grafičarjev za »pravno zaščito«.....................
Podružnici Botiča za »pravno zaščito«........................
Splošni delavski in nameščenski zvezi za »pravno zaščito« .
Ženevski zvezi natakarjev za »pravno zaščito.................
Podzvezi grafičarjev za »ustanovo za posredovanje dela« . Podružnici Botiča za »ustanovo za posredovanje dela« .	.
Ženevski zvezi natakarjev za »ustanovo za posred. dela« Splošni del. in namešč. zvezi za »ustanovo za posred. dela« Oblastnemu odboru URS-a za »prosvetno delo« ....
Podzvezi grafičarjev za »prosvetno delo«.....................
Podružnici Botiča za »prosvetno delo«........................
Ženevski zvezi natakarjev za »prosvetno delo« .... Splošni delavski in nameščenski zvezi za »prosvetno delo« . Podzvezi grafičarjev za »zgraditev sindikalnega doma« .
Gradbeni zadrugi »Naš dom«...................................
Podružnici Botiča (neznano za kaj)...........................
Splošni delavski in nameščenski zvezi (neznano za kaj) . Ženevski zvezi natakarjev (neznano za kaj)...................
2.500.—	din
500.—	»
500,—	»
500.—	»
5.000,—	»
1.000,—	»
500.—	»
1.000,—	»
19.000.—	»
3.000,—	»
1.000,—	»
500,—	»
1.000,—	»
20.000,—	»
40.000,—	»
2.500,—	»
2.500,—	»
1.500,—	»
Vse naštete vsote so bile izplačane imenovanim organizacijam. To je samo kratek pregled finančne politike Delavske zbornice v Novem Sadu, ki se je do pred nekoliko dnevi nahajala v rokah URS-a. Ti sklepi so bili napravljeni samo na eni seji; kaj bo šele ugotovila nova zbornična skupščina, kake nepravilnosti bo ona ugotovila za čas dolgoletnega delovanja funkcijonarjev URS-a v novosadski zbornici, to se bo videlo v najkrajšem času.
Iz vsega tega se jasno vidi, da je URS od vsega začetka svojega obstoja vodil protidelavsko politiko in da je URS vgnezdil svoj rdeči korupcionizem v delavskih socialnih ustanovah. Za pomoč svojim somišljenikom in za dnevnice funkcijonarjev so izdane milijonske svote. Za pomoč nezaposlenim delavcem, za pomoč njihovim družinam pa niso imeli niti prebite pare.
Minister socialne politike dr. Cvetkovič je z razpustom tega gnezda dokazal, da zna nastopati proti ljudem, ki se hočejo okoristiti na račun delavskih žuljev. Proti marksistično-komu-nističnim trotom in njihovim goljufijam je potreben neusmiljen boj.
Odgovorni voditelji Delavske zbornice spadajo pred sodišče. Kazni za nepošteno izrabljanje delavskih ustanov morajo biti stroge. To zahteva varstvo delavskih ustanov, to zahteva pošteno delavstvo.
^Narodno gospodarstvo
Naše narodno gospodarstvo v avgustu 1938. Povprečno število v avgustu 1938 zavarovanih delavcev znaša 104.416 oseb. Letni diferencial znaša +2014 oseb, ali + 1.97%. Število delavcev je narastlo zlasti v sledečih industrijah: v tekstilni za + 618, v industriji za predelavo lesa (mizarstvo itd) za + 451, pri hišnih poslih za +243, v občinskih obratih za +221 delavcev. Letni padec zaposlenosti pa izkazujejo predvsem sledeče industrije: gradnje nad zemljo —626, industrija tobaka —119, industrija papirja —116 delavcev itd.
V sezijskem pogledu so napredovale: gradnje nad zemljo +224, gostilne, kavarne in krčme +150, gozdno-žagarska industrija +129, kovinska industrija + 127 delavcev itd., nazadovale pa: oblačilna industrija —237, industrija kamenja in zemlje —182 delavcev.
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE (45)	Od 1917—1922
(Nadaljevanje.)
Dogodki so se nagloma vrstili: Brzojav je sporočil umor Jaura, 2. avg. je Nemčija Rusiji napovedala vojno. Mrzličnost. se je polastila ljudstva, norost je begala po ulicah.
Trocki je še tisti večer z družino sedel na vlak, ki ga je odpeljal v Ziirich. Nikakor ni mogel doumeti, kako je mogoče, da se v raznih državah socializem navdušuje za vojno. Trocki je postal agilen agent socialistične stranke v Švici. Pisal je brošure proti vojni, ki so našle tudi pot v Avstrijo in Nemčijo. 19. nov. 1914. je prišel v Pariz kot žurnalist. S svojo družino se je nastanil v mali hišici v Sevresu. Udeleževal se je tudi konferenc v Zim-merwaldu. Leta 1916. pa so ga kot nadležnega inozemca pognali iz Pariza. Naj-prvo je odpotoval v Španijo, kjer se je mimogrede seznanil tudi z madridskim zaporom. Od tu je, vedno pod policijskim nadzorstvom, potoval v Cadiz. 25. decembra pa je revolucionarja in njegovo rodbino nek parnik pripeljal v Newyork.
Svoje bivanje v novem svetu je zopet izrabil za revolucionarno propagando. Pričel je izdajati časopis »Nowy-Mir«, pri katerem je Sodeloval tudi Bucharin. Z govorjeno in pisano besedo na ljudskih
zborovanjih in v uredniški sobi, tu je bil Trocki v svojem elementu. Medtem pa je brzojav prinesel vest o prevratu v Petrogradu in da je Kerenski zaprl carja. Razveseljiva in upapolna novica! Trockega ni več držalo v tujini, domov mora, on kot revolucionar spada med revolucionarje. Pot domov je seveda naletela na mnoge ovire, zlasti so bile velike težave s potnim listom. V nekem koncentracijskem taboru so ga zadrževali cel mesec. Kmalu se je sprijaznil z vojaki, kateri so z navdušenjem poslušali njegovo pripovedovanje o ruski revoluciji. Končno je prišla težko pričakovana ura, ko pojde v Rusijo. V Petrogradu so mu priredili slovesen sprejem. Toda poleg prijateljev je imel tudi sovražnike, ki so se ob vsaki priliki zaganjali vanj. Kerenski je revolucionarja dva meseca imel zaprtega, boljševizem pa je z vsakim dnem pridobival na moči. Provizorna vlada ga je morala izpustiti na svobodo. Postal je predsednik petrograjskega sovjeta. Z Leninom sta obvladovala položaj. Trocki je govoril onim mestnim množicam, ki so bile najbolj zatirane. Kerenskega vlada je Lenina in Trockega proglasila za nemška agenta. Kljub vsemu pa so boljševiki še vedno pridobivali na ugledu. Njih število je v prestolici stalno naraščalo in pri ponovnih volitvah predsedstva v sovjetski so ostali manjševiki v manjšini proti boljševikom. 7. novembra je Rusija stala pod režimom Lenin-Trockega.
Naj navedemo nekaj mnenj iz časopisov, ki karakterizirajo revolucionarja Trockega.
»Europeische Revue« (1929) pravi: »Leo Trocki, katerega je caristični, kakor tudi boljševiški režim pognal iz Rusije, zavzema trenutno gigantično formo večnega Juda, kateremu nobena država ne dovoljuje bivanja na svojem ozemlju. Bolan, pregnan, politično uničen; Trocki zaman prosi gostoljubnosti onih meščanskih držav, katerim je prej napovedal vojno na življenje in smrt... Januarja 1929. je bil s svojimi pristaši izgnan. Čisto pravilno, da jim Stalin ni maral vzeti življenja, ker s tem bi iz njih napravil mučenike in njegovi številni pristaši bi mogli povzročiti novo revolucijo. Da se iznebi svojega nasprotnika, je Stalin videl edino rešitev v tem, da ga izžene iz Rusije.
Kljub pogodbi, ki veže Turčijo s sovjetsko, je bilo vseeno treba dolgotrajnih pogajanj, preden je ta privolila, da sprejme Trockega na svoje ozemlje. Ironija usode je hotela, da je parobrod, ki ga je odpeljal v izgnanstvo, nosil ime Ilič, krstno ime Lenina. Iz domovine izgnan je Trocki, kateremu je bil vtisnjen pečat izdajalca, zgubil na svoji bojevitosti. Ni več drugega, kot v meščanski svet razkropljena enota, v svet, ki ima še svoje zakone, svojo policijo in ječe. Za zlo, katero je povzročil, ko je spadal še med oblastnike sveta, se deloma sam pokori
danes, ker se sam potika med premaganci in zatiranimi.«
»Hannoversche Kurier« piše 1. februarja:	»Kakor	izvemo,	je 29. januarja
1929. Trocki stopil na parobrod, kateri ga je najpreje odpeljal v Carigrad. Obdan od močne straže, je nekdanji diktator, ki je za vedno izgnan, stopil na krov. Baje ga je spremljala žena in sin. Parobrod je zastarelo, pol potniško, pol tovorno vozilo. Vozi pa se v prvem razredu. Pred njegovo kabino je postavljena straža. Stalin je osrednjim odborom komunistične stranke izgon soglasno potrdil. Kontrolni odbor je Trockega obtožil protirevolucije, zločina, ki se za navadne zemljane kaznuje s smrtno kaznijo. Trocki pa je previsoko stoječa oseba, da bi si jo upali usmrtiti.«
V istem listu beremo 22. febr. 1929.: »Mi Nemci Trockega ne potrebujemo. Kje bo ostal , nam je končno vseeno. 2e se čuje, da je prosil francoske oblasti za dovoljenje bivanja v Parizu, drugi hočejo vedeti, da si bo na Dunaju poiskal svoj azil. Obe mesti sta mu prošnjo odrekli. Mogoče, da se najde kateri izmed malih otokov v Sredozemlju, ki bi Trockega sprejel, da tako nase opozori potujoče občinstvo v tujsko prometnem smislu. Mi-goče je, da si tam popravi tudi svoje zdravje. Naša stvar seveda ni, da bi svetovnemu revolucionarju iskali miren kotiček. Potrebi Nemčije po'komunističnih elementih je več kot zadoščeno.
ž delavsluk jgjgjs
Jesenice
Nov tehnični ravnatelj pri KID
Pred kratkim je nastopil službo tehničnega ravnatelja pri KID g. dr. ing. Herman Klinar. Dosedanji ravnatelj se je zaradi dolgotrajne bolezni umaknil. Izreden, če ne edinstven primer pa je pri tem to, da je v največji industriji v naši državi tako važno mesto, kakor je tehnično vodstvo zasedel domač slovenski človek. G. novi ravnatelj je naš rojak in so mu Jesenice dobro poznane. Kakor čujemo je v svoji stroki izredno sposoben, ter je že v tujini zavzemal važna vodilna mesta. Odločilnim činiteljem pri KID gre za ta primer priznanje, da so odločili mesto, življenjskega pomena za tovarno, ožjemu rojaku. Nam slovenskim delavcem pa je ta slučaj v ponos zato, ker je ,to bogat dokaz, da tudi slovenski narod zmore industrijo na domačih tleh voditi z domačimi ljudmi in ne bo kmalu več odvisen od tujcev, ki so bili našemu delavskemu življu čestokrat kruti valpeti.
V delavčevi vsakdanjosti, v njegovem opravljanju dela pa v odnosih do vodja, ima poleg narodnosti važen pomen tudi socialni čut. Kot tehnični vodja vsled inšpekcije dela ne bo imel direktnih stikov z delavskim predstavništvom ali z delavci samimi. Njegovi ukrepi za tehnični procvit podjetja pa bodo močno zadevali ob njihove interese. Mi močno želimo, da podjetje pod njegovim vodstvom napreduje in se razvija, ker je to tudi naš krušni eksistenčni interes, če se vrši to v mejah, ki delavcem in njihovim družinam ni v škodo. Mi iskreno želimo, da se bodo vsa dogajanja pod novim vodstvom v obojestranskem razumevanju vzajemno reše-va.la. V tem smislu želimo delavci, organizirani v svoji delavsko stanovski organizaciji Zvezi združenih delavcev, svojemu ravnatelju-domačinu prisrčno dobrodošlico!
Soteska
Vsi stanovi se združujejo v svojih stanovskih in kulturnih društvih, da se potom njih borijo za svoje pravice in da uveljavijo svoje želje in zahteve. Tudi pri nas se hvala Bogu obrača na bolje, delavstvo je v večini sprevidelo, da se le z organizacijo pride do uspehov. Toda naša moč ne bo popolna, če ne bomo povezani ! vsi v eno celoto, ker nas čaka še ogromno j dela.
Poročati moramo, da se pri nas slabo I izvajajo zakoni; posebno nadurno delo se : dosedaj ni plačevalo; plača bi morala biti ;
V Gorico In Trst
Zlet ZZD v soboto in nedeljo 27. in 28. avgusta 1938.
(Konec.)
Ko smo po vijugah dospeli v dolino, smo najprej prekoračili železniški tir Gorica — Trst. Proga je elektrificirana. Torej vozi vlak kakor ljubljanski tramvaj, seveda malo hitreje. Tu smo zapeljali na široko asfaltno cesto, po kateri so frčali v obe smeri avtomobili in tudi izredno veliko koles smo opazili. Peš ne hodi tu skoraj nihče. Zavili smo proti severu in na desni smo imeli pogled na veličastno »stopnjišče« — novo pokopališče v Redipulji. Povsod na poti in že v Ljubljani so nam rekli, da ne bomo mogli zraven, ker ga šele dogotavljajo. Mi smo se vseeno odločili, da gremo in magari samo v bližino pokopališča, ker je tudi iz primerne daljave lep pogled na ta kraj miru po strahotah vojne. Ko smo izstopili, so nam rekli, da je dostop na pokopališče dovoljen, čeprav še ni čisto zgotov-ljeno; Svet v širini kakih 100 metrov je zravnan in se počasi dviga brez stopnjic h grobovom. Seveda so tla iz betona. V sredini tega dohoda se dogotavlja menda žara ali kak poseben spomenik. Nekoliko dalje so prave stopnjice in nato pa širok pločnik pred prvo steno iz brona. V ta bron so vlita imena padlih vojakov. Ime pri imenu. Ne vem, koliko 1000 na prvi steni. Nad to steno spet širok pločnik in zadaj spet stena iz brona z imeni. Kakih 10 sten, ki se od daleč zdijo kakor kake velikanske stopnice.
Ko smo si nekoliko ogledali, je g. ravnatelj Koren zbral pevce in so zapeli dve žalostinki — resnično z občutjem. Upliv ogromnega grobišča je zajel vse, da smo sami od sebe postali tihi in nemo odšli... — Pri odhodu nazaj na cesto smo imeli pred seboj na drugi strani hrib s prejšnjim starim pokopališčem. Znamenitost tega pokopališča je bila v tem, da so bili grobovi okrašeni z najrazličnejšim vojnim orožjem: z razbitimi kanoni, strojnicami, granatami itd. Cel hrib je bil kakor kak vojni muzej. Mnogim se je to pokopališče zdelo bolj zanimivo kot sedanje novo.
kot je v kolektivni pogodbi, vsako drugo soboto, a žalibog je malo kdaj kot bi moralo biti in so še razne druge nerednosti. Delavstvo zahteva, da naj bo v bodoče red, drugače bo treba drugače ukreniti, če se zahteva od delavca, da vsako stvar naredi v redu in po volji podjetja je tudi potem podjetje dolžno dati delavcu kar mu gre.
Delavstvo se vabi v nedeljo dne 9. oktobra na članski sestanek po jutranji maši. Kraj sestanka še sporočimo. Razpravljali bomo o odpovedi kolektivne pogodbe, zato bo sestanek zelo važen in je dolžnost članstva, da se ga brezpogojno udeleži. Vsem članom sporočamo, da so za plačevanje članarine (7.— Din) za oktober določeni dnevi: 15., 16. in 17. oktober, zato odbor poziva, da naj se vsak drži tega reda.
Celje
Naša družina ZZD se širi.
Cim vidijo razni drugi poklici uspehe ZZD, se k nam uvrstijo. Pred tednom smo imeli občni zbor, katerega se je udeležil kot zastopnik centrale tov. Smersu iz Ljubljane. Mi imamo zopet novo skupino (odsek) naše podružnice, katero tvorijo tukajšnji električarji. Naši verski politični in organizacijski nasprotniki nas sicer postrani gledajo, kar pa nas še bolj spodbuja k zavesti.
Groblje-Jarše
V nedeljo, 9. t. m. smo imeli članski sestanek, na katerem smo razpravljali o starem pregovoru, ki pravi: »Povej mi s kom se družiš in potem ti kdo si«. »Slovenski narod« je v svoji 226 št. s svojimi starimi metodami udrihal po naši organizaciji in pomiloval JSZ. Tako smo se razpoznali, katera je tista krščanska organizacija. Mi smo sedaj popolnoma prepričani in to bomo povedali tudi drugim, da mi ne priznamo organizacijo za katoliško, če jo podpirajo in nje delo odobravajo ljudje, ki so iz tabora, kateri je pred par leti zaplenil naše prosvetne domove. Vsi, ki se tistim vitezom laskajo, so naši nasprotniki, pa naj bo to navidezno krščanska ali resnično liberalna organizacija.
Mislinje
Bliža se zima in za nas vprašanje odkod sredstva, ko bomo imeli sedaj na zimo vsega premalo.
Na zadnji seji smo sklenili, da bomo začeli mezdno gibanje ker kolektivna pogodba kot taka še ni prenapačna.
Vozili smo nato skozi Tržič (Monfalco-ne) ter od daleč gledali velikanske ladjedelnice. Še nekaj 100 metrov in smo bili ob morju. Tu smo tudi prekoračili znamenito reko Timavo, ki je najkrajša na svetu. Izvira tam nekje pod Doberdob-skim jezerom. Seveda pa je zanimiva samo po svoji kratkosti in po svoji zgodovini. Ob njenem izviru so baje bila nekoč poganska svetišča. Do tu so prinesli vrhniški Argonavti z Jazonom na čelu svoj čoln ter ga spet spustili v morje.
Pri Sv. Ivanu se je naša cesta spojila z ono ki pelje iz Corice v Trst preko Do-berdobske planote. Na tem kraju do Devina Slovenci mejijo na morje. Tu je pravo slovensko morje! Ko smo se bližali Devinu z znamenitim starim gradom na skali ob morju, smo se za nekaj časa oddaljili od morja. Ko smo nato spet pri-| šli do njega, smo vozili tik ob vodi, toda ; kakih 50 m nad morjem. Obrežje je iz i samih skal. Imeli smo krasen pogled. Vre-i me čisto, voda mirna, tu in tam kak parnik, v daljavi pa Trst! Ta vožnja ob morju vse do znamenitega gradu Mira-mar je menda ena najlepših!
Pred Miramarom smo izstopili. Prvotno smo nameravali ogledati si samo svetovno znane umetne vrtne naprave in sprehajališča. Pa smo se še odločili, da smo si ogledali tudi natranjščino gradu ter se malo sprehajali skozi sobe, kjer so bivali nekdaj avstrijski cesarski ljudje.
Želodec in ura sta rekla, da je že poldan. Pred vstopom v avtobus smo se domenili, da gre avtobus v svojo restavracijo. Vse je bilo za eno preveč, ker nismo bili naznanjeni. Domenili smo se samo še, da bo ob 7 zvečer odhod iz Trsta izpred pristanišča, tako da si bomo na Opčinah nad Trstom ogledali nočno tržaško razsvetljavo. Sicer je vsak prost. Kogar ne bi bilo ob 7 pri avtobusu, naj sam skrbi, kako pride domov. Vodstvo je vse opozorilo samo na znamenitosti, ki naj si jih pomožnosti vsak ogleda: starodavno stolnico Sv. Justa, pristanišče in znameniti akvarij s morskimi živalmi v pristanišču.
To troje si je menda vprav vsak ogledal. Mnogi še marsikaj drugega. Imeli smo srečo, da je ta popoldan priplula v
V nedeljo dne 16. t. m. bomo imeli sestanek, ki bo povsem važen prav radi tega vprašanja posebno pa še, ker se bo sestanka udeležil tudi zastopnik centrale, kateri bo že pri podjetju o tej zadevi naslednji dan interveniral.
Tovariši! Tudi vas, ki ste v gozdu in imate priliko, se le na sestankih pogovoriti, vabimo, da pridete vsi v nedeljo zvečer na naše staro zbirališče, kjer bomo imeli priliko slišati zastopnika centrale in sicer ob 7 uri zvečer.
Videm ob Savi
»Do tukaj, pa nič dalje«, tako se je slišalo iz ust slehernega delavca po končani zadnji poravnalni razpravi, na kateri se je ugotovilo, kakor smo že zadnjič povedali, da dobivamo plačo kakor predvideva kolektivna pogodba vsi, le od 1. septembra dalje.
Po banovi uredbi oz. uredbi o poravnanju in razsodništvu bomo zahtevali še eno poravnalno razpravo in če bo še ista brezuspešna bomo imeli proste roke, nakar se bomo poslužili poslednjega sredstva za zaščito naših pravic.
Za svoje ne bomo nikoli in nikogar prosili pač pa vedno in povsod odločno zahtevali. Izpolnjuje naj se kolektivna pogodba, z delavstvom naj se ravna primerno in med nami bo sijajno sožitje.
Črni umetniki
Grafičarji proslavljajo 70-letnico obstoja grafične organizacije.
V okviru prireditev, ki so zamišljene kot proslava 70-letnice, je ljubljanska pevska »Grafika« priredila v frančiškanski dvorani jubilejni koncert, ki naj bi bil nekakšen pregled marljivega udejstvovanja grafičnih delavcev na glasbeno-kul-turnem polju.
Koncert je bil zelo dobro obiskan in bil deležen splošne pohvale.
Sestanki in zborovanja.
V NEDELJO, DNE 16. OKTOBRA:
OPLOTNICA: izredni občni zbor ob 8 zjutraj v Prosvetni dvorani.
ZREČE: ustanovni občni zbor ob 3 popoldne v restavraciji »Tujski promet«.
MISLINJE: članski sestanek ob 7 zvečer v običajnih prostorih.
POZOR!
Opozarjamo naše oenj. naročnike na priloženi letak; dajte ga iz roke v roko.
pristanišče velika prekooceanska ladja Saturnia.
Ob 7 zvečer smo bili pripravljeni za odhod. Poleg avtobusa se je zbrala gruča Slovencev, ki so nas bili prav veseli ter nam naročili, da smo ponesli pozdrave v domovino. S petjem smo se poslovili od njih.
V močnem mraku smo vozili po vijugah vedno više do Opčin. Ze med vožnjo smo občudovali razsvetljavo velikega Trsta, ki ima lego okoli tržaškega morskega zaliva kot polkrožne tribune v kakem stadionu. Na vrhu smo izstopili in samo za nekaj minut postali na razgledišču.
Nadaljna pot je vodila po najkrajši cesti iz Trsta v Ljubljano. Pokrajina je bila za nas brez pomena. Druzega nismo videli kot velik snop luči iz naših žarometov po lepi asfaltirani cesti. Je pa v avtobusu samem postalo toliko živahnejše. Eden je hvalil dobro in poceni sadje, drugemu se je dopadlo vino, spet druge je prevzelo morje in velike pristaniške priprave. (Več izletnikov je bilo prvič v Trstu in prvič videlo morje.) Vesele šale je izmenjavala vesela slovenska narodna pesem.
Ko smo se bližali meji, je ljubljanski avtobus skrbelo, kaj bo z našo moko, ki smo jo pustili na italijanski carinarnici. Pa še ni bilo prehudo. Ob prihodnji priliki jo dobi šofer vrnjeno. Mnenja smo pa, da ne bo več vozil moke za polento v Italijo, kajti take moke imajo v Italiji dovolj sami.
Na naši carinarnici je bila nekoliko strožja preiskava. Vstopil je carinski organ s sokolskim znakom. Mi sicer ne znamo sokolskih pesmi, toda smo drugače pošteni Slovenci in zvesti državljani.
V Ljubljani so Celjani ob 11 večerjali v hotelu Unionu. Tu smo se tudi poslovili od njih in jim želeli srečno' pot^ preko Trojan v Celje, kamor so tudi srečno dospeli. Ljubljanski avtobus je bil tu dokončal svojo nalogo. Jeseničani so večinoma porabili takojšnjo železniško zvezo na Gorenjsko, oni ob kamniški progi so se pa z istim avtobusom vrnili na domove.
Hvaležni smo ZZD za lep izlet in želimo, da nas še kam popelje prihodnje leto!
DROBNE DOMAČE
Shodi spet dovoljeni.
G. minister za notranje zadeve je z ozirom na spremembo zunanje politične situacije v Evropi razveljavil svojo nared-bo od 24. septembra 1938 o prepovedi shodov, potovanj in sprevodov sploh, kakor tudi o prepovedi zborovanj prebivalstva po ulicah in drugih javnih mestih. Za shode, posvete in sprevode, kakor tudi za zborovanja prebivalstva na javnih mestih veljajo torej predpisi zakona o združenjih in posvetih in obstoječi policijski predpisi.
Žrtve dela in poklica. Gozdnega delavca Janeza Ruparja so pripeljali v ljubljansko bolnišnico z zlomljeno roko in nogo iz Škofje Loke. Ruparja je hudo poškodovalo v škofjeloških gozdovih deblo, katero je padlo nanj.
Na banovinskem zemljišču je bil zaposlen 33-letni delavec Franc Josip iz Slovenskih goric. Ko je kopal gramoz, sta ga zasula zemlja in prodec s tako silo, da so ga rešili tovariši s strto desno nogo.
V šiški pri Ljubljani je padel pod tramvaj 35-letni sprevodnik cestne železnice Franc Drašler. Drašler je dobil hude notranje poškodbe in je bil prepeljan v bolnišnico.
Prometne nesreče. Policijski uradnik Šlemič je bil na službenem potovanju z motornim kolesom s prikolico, v kateri je sedel uradnik iz Ljubljane. Na ovinku pri postaji Gozd-Martuljek na Gorenjskem je onemogočil prah za avtobusom razgled po cesti, zato se je zaletel motociklist v betonski obcestni drog. Policijski uradnik in njegov sopotnik sta obležala nezavestna na tračnicah, ker se je nesreča zgodila tik ob progi in so bile za-tvornice odprte. K sreči je privozil mimo taksi z Jesenic, ki je pobral ponesrečenca s proge, sicer bi ju bil smrtno povozil vlak.
Na križišču Meljske ceste z Aleksandrovo v Mariboru se je zgodila huda prometna nesreča. Ko je zavil 58 letni viničar Anton Barbič s kolesom iz Meljske ceste, ga je podrl tovorni avto in ga vlekel ndtaj časa s seboj. Viničar je obležal nezavesten s težkimi poškodbami, in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
V Ljubljani je podrl motociklist sedemletnega Pavla Podgorška, ko je tekel čez Dunajsko cesto in se je ognil avtomobilu. Sunek je fantku nalomil hrbtenico in ga hudo poškodoval na znotraj. Otroka so oddali v bolnišnico.
Požarne nesreče. V kočevski okolici je nekdo podtaknil ogenj v hlev sodnijskega oficijala Pereniča. Gašenje je bilo otež-kočeno zaradi pomanjkanja vode in je hlev pogorel.
V Fičanskem vrhu pri Veliki Nedelji je izbruhnil požar v vinski kleti Martina Pučko. Ogenj se je razmahnil tudi na bližnjo klet in prešo Franca Meška. Obe stavbi sta istotako zgoreli do tal zaradi pomanjkanje vode. Tudi v tem primeru gre za dejanje zlobne roke.
V Ribnici je zgorelo g. Rudežu 100 ku-bikov desk in velika zaloga oglja, tvrdki »Arbor« pa 300 kubikov lesa. Gospod Ru-dež ima okoli 700 tisoč Din škode, katera je krita z zavarovalnino, tvrdka »Arbor« pa ni bila zavarovana.
Tatvine in vlomi: V hiši Ivana Brevca v Središču ob Dravi se je priklatil neznanec, ki je pokradel obleke za 4.000 din. — na Bregu pri Ptuju je nekdo ukradel posestniku Kodru zlato verižico. — Iz skladišča tovarne usnja v Mostah pri Ljubljani so pokradli neznani storilci za okrog
4.000	din ustrojenih telečjih kož temno rjave barve. — Industrijalcu Viktorju Glaserju v Rušah so tatovi odnesli iz žage vse usnjate gonilne jermene, dolge skupaj 54 m ter vredne nad 10.000 din. Orožniki tatove zasledujejo.
V Novem mestu je bilo vlomljeno v blagajno ženske bolnišnice. Vlomilca sta razbila okno in se potegnila v sobo, v kateri je bila blagajna. Iz nje sta vzela 11.320 din, pustila pa sta vrednostne papirje in hranilne knjižice, ki so bile v blagajni.
Neurje nad Šibenikom. Nad Šibenikom se je te dni utrgal oblak. Najprej je bil hud vihar, nakar je začelo liti, da so bile vse ulice pod vodo in je voda drla v kletne prostore hiš. Tudi v vinogradih je velika škoda.
Nova tramvajska proga v Ljubljani. Te dni je stekel tramvaj po novi progi na pokopališče k sv. Križu pri Ljubljani. Nova proga je dolga 3.800 m in je veljala 2 in pol milijona dinarjev.
Motorni vlaki. Italijanske državne železnice so dale našim progam za en mesec v promet svoje motorne vlake, da bi se videlo, ako se bodo obnesli. Na Sušaški progi se motorni vlaki niso obnesli, pač pa na progi Zagreb — Belgrad. Italijanski motorni vozovi so sedaj odšli nazaj v Italijo. Ni še znano ali bo naša železniška uprava kupila kaj motornih voz, izmed katerih stane vsak po 2 milijona din.
m*- -w
Zveza	združenih
v službi miru
2IDOV5TVO IN KAPITAL HUJSKATA NA VOJNO!
Ni se še posušila kri. od svetovne vojne, niso še dostojno pokopane kosti padlih borcev, niso še obrisane solze vdov, mater in sirot, še hodijo med nami invalidi, slepi, brez noge, brez roke, s spačenimi, brazgotinastimi obrazi, pa sta zopet dvignila glave židov-stvo in kapital in hujskala na novo vojno, na novo morijo, na novo sovraštvo.
\
PLAČANCI PLOSKAJO!
Prvi so bili komunisti, ki so pričeli ploskati tej novi vojni, za njimi so prišli vseh vrst nacionalisti. Komunisti in kapitalisti v objemu! Komunizem je poslal tisoče, plačane z judeževimi groši, z delavsko krvjo prepojenim denarjem, po svetu, da oznanjajo zlagano osrečujočo revolucijo, da hujskajo delavske množice na novo morijo. Tisoči zaslepljencev je ploskalo tem krvavim agentom, milijoni delavcev pa je trepetalo pred novim trpljenjem, pred novim prelivanjem krvi. Prvi in največji provokaterji nove svetovne vojne so bili komunisti, tega ne smemo nikdar pozabiti. Z njimi so vštric korakali nacionalisti pod lažnjivo krinko človečanstva, ko so sami delali in delajo največjo krivico človeškemu dostojanstvu.
TUDI PRI NAS
so se znašle vse grupe in vseh smeri ljudje, ki so odpadli in se izneverili slovenstvu in katoličanstvu, in v objemu hujskali na vojno. Najhujši so bili pristaši ljudske fronte z vsemi priveski. Izdali so ilegalne letake, hujskali so po pivnicah, po časopisju, po ulicah in skrivnih rovih po svojih trojkah. Hujskali so na vojno, kričali o nezvestobi, o izdajstvu, govorili o slovanstvu, ogenj in žveplo so metali na vodilne može. Kri so klicali nase in na vse svoje, brezvestneži, neračunajoč, da morejo tudi sami utoniti v tej krvi.
IZDAJALCI!
In ravno komunistična Rusija, ki je preje najbolj hujskala na vojsko, je prva izdala brate po krvi in snedla dano besedo. In vsa ljudska fronta od francoske do naše je klečala pred temi komunističnimi izdajalci, izdajstvo pa je očitala drugim. Besnela je proti naši vladi, klevetala našo državo, ki je edina v teh težkih časih znala prebroditi krizo brez škode in zapletljajev.
DELAVSTVO JE ZA MIR!
Kdo ima večjo škodo v vojni, kakor delavec? Kdo bi bolj krvavel kot delavske mase! Kdo bolj zdihoval kot delavske matere? Kdo bi bolj stradal kot delavski otroci? Nihče! In zato je delavstvo za mir tako iskreno in tako z dušo, kakor noben stan ne. Mir je za delavstvo življenje, vojna je smrt! Vojna je prav za delavstvo umiranje na bojnih poljanah in doma.
ZAHVALJUJEMO SE REŠITELJEM MIRU.
In prav zato, ker vemo, da je vojna ravno za delavstvo največje prekletstvo, največje zlo, naravnost uničenje, prav zato se ZZD javno zahvaljuje rešiteljem miru. Zahvaljuje se pa prav posebno vsem onim voditeljem naše države in posebno še našega slovenskega naroda, ki so naš stan, ki so naš narod, ki so našo državo obvarovali pred največjo nesrečo — vojno. Zahvaljujemo se pa tudi našim zavednim delavcem, ki so ohranili mimo kri, ki niso nasedli hujskačem komunizma, ki so odklonili ljudsko-frontaško demagogijo in tako reševali mir.
BOJ, NEIZPROSEN BOJ VOJNIM HUJSKAČEM!
Kakor iskreno in po prevdarku izrekamo zahvalo vsem rešiteljem miru, prav tako iskreno in resno ter po prevdarku napovedujemo boj, neizprosen boj vsem vojnim hujskačem. Boj komunizmu delavske krvi žejnemu, boj njegovim pajdašem, boj ljudskim fron-tašem! Kri so hoteli lizati kot hijene, v grob so hoteli metati naše može in fante, izstradati so hoteli naše matere in naše otroke. Zato boj njim^neizprosen boj! Združimo se z našim narodom, združimo se z našim voditeljem v skupno narodovo srečo, v srečo vsega človečanstva.
PO VSEH TEH BRIDKIH SKUSNJAH VESELI VZKLIKAMO:
Živeli rešitelji miru! Živel naš veren narod! Živela delavska vzajemnost, preizkušena v urah, ko je trepetal ves narod! Živel naš narodni vodja! Živel mir med narodi na zemlji!
ZVEZA ZDRUŽENIH DELAVCEV V LJUBLJANI
'■■'..-’■'■■ _
: ■'. ?' ■	,|fj25..<.'	|	*?J	'	>pl'	''' '	1	1	y
'Ul%W
^	•	.v'	.	■'
■ V:',”-	;<■'j ■	.	■	1	vi	•■■Tj'? V •
iafusoM umita
Zapisana pravica
Pri vlaganju tožb na Obrtno sodišče naši člani često ne vedo kako morajo postopati. Ker so se tovariši iz podružnic že večkrat obrnili na centralo za pojasnilo, hočemo na vsa ta vprašanja dati potreben odgovor:
Kako vložim tožbo pri Obrtnem sodišču?
Najprvo terjam dolžno tvrdko pismeno ali ustmeno. Ako se ne odzove in dolžnega zneska ne plača, grem na Obrtno sodišče in dam svoje zahteve na zapisnik s točnimi podatki. Zahtevo lahko vložim tudi pismeno. Sodišče pozove nato prizadeto stranko k poravnavi. Ako se stranka ne odzove in se poravnava ne sklene, tedaj se vloži tožba. To tožbo spiše po podatkih delavca sodišče samo, lahko pa jo tudi spiše delavec sam v dveh enako se glasečih izvodih ter priloži ubožno spričevalo. Sodišče razpiše prvi narok navadno tekom treh dni ter obdrži prvi narok sam sodnik brez prisednikov. Na prvem naroku skuša sodnik doseči poravnavo ter
sprejema eventuelne ugovore. Ako ta narok ne uspe, razpiše za prihodnji dan ustmeno razpravo, pri kateri sodelujeta tudi po en prisednik iz vrst delodajalcev in delojemalcev ter se razsoja v večino glasov. Važno je, da vse dokaze in priče navedem že v tožbi ter jih pripeljem s seboj, da jih sodišče lahko zasliši, ako smatra za potrebno.
Kdo lahko zastopa delavca pred Obrtnim sodiščem?
Pred Obrtnim sodiščem se mora zastopati delavec sam. Ako je zadržan, mora to dokazati in lahko pooblasti z zastopstvom svojega sorodnika. Po sodelavcu, s katerim ni v sorodu, se lahko pusti zastopati le, ako dokaže, da sam ne more prisostvovati radi velike oddaljenosti, težje bolezni ali kaj sličnega, ali ni zmožen sam zastopati svojega zahtevka, ako je recimo gluh, nem, zelo jecljav itd. Advokat pri Obrtnem sodišču ne sme zastopati.
SONCE IN SENCE DOMA IN DRUGOD
Doma
Četrta obletnica marsejske žaloigre
]
Dne 9. oktobra so minila 4 leta, odkar je Jugoslavija otrpnila od groze, ko je slišala vest o strašnem dogodku v Mar-seju. Štiri leta so minula, odkar je preminul kralj Aleksander, ali danes se slej ko prej vidi, da ima njegovo delo trdne temelje. Jugoslavija postaja močna in velika, kakor si je to želel blagopokojni kralj.
t Msgr. dr. Jože Debevec
Ravnatelj uršulinske gimnazije in urednik »Dom in sveta« dr. Jože Debevec je umrl v Ljubljani v starosti 72 let. Pokojnik je bil silno marljiv kulturni delavec, velik .tako kot pedagog, kakor kot pisatelj in publicist. Njegovo ime je zapisano v slovenski književnosti zaradi dveh velikih njegovih del: »Vzoru in boju« ter prevoda »Dantejeve božanske komedije«; obe deli imata trajno vrednost in bosta vedno v ponos slovenski književnosti. Vsi, ki so poznali blagega pokojnika so ga cenili in spoštovali tudi zaradi njegovega krasnega značaja in njegove velike srčne kulture. Slovenski narod bo ohranil msgr. dr. Debevca v hvaležnem spominu.
Nemški gospodarski minister v Bel-gradu. V Belgradu se je mudil nemški minister za narodno gospodarstvo dr. Walter Funk, da prouči naše gospodarske razmere. Njegov obisk bo imel velik pomen za nadaljni razvoj naših gospodarskih odnosov. G. Funk je izjavil, da vse kar Jugoslavija proizvede, lahko Nemčija sprejema. Vse kar Jugoslavija potrebuje, Nemčija Jugoslaviji lahko pošlje. Nemčija lahko sklene trgovinsko pogodbo za daljšo dobo. Poleg stabilnosti cen ima Nemčija tudi organizacijo, ki je v stanju, da drži svoje gospodarstvo na taki višini, da ji ne more škoditi nobena kriza. Odnosi med Jugoslavijo in Nemčijo so nad vse ugodni, tako, da bo med Jugoslavijo in Nemčijo izkoriščen celotni trg. Še važnejše je pa to, da se bo za poglobitev gospodarskih odnosov Nemčije in Jugoslavije mogla proizvodnja v Jugoslaviji še povečati.
Kongres za varstvo otrok. V Belgradu se je vršil drugi balkanski kongres za zaščito otrok. Slovesnosti so prisostvovali poleg domačih odličnikov tudi zastopniki 8 drugih držav. Pri otvoritvi je govoril tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Cvetkovič, ki je podčrtal, da smatra nfiša vlada vprašanje zaščite vaških otrok za eno najvažnejših socialnih in zdravstvenih nalog. Za najvažnejšo reformo v pogledu izpopolnitve sanitetne službe na vasi je smatrati zakon, ki je bil predložen narodni skupščini in po katerem se določa obvezna služba na vasi za vse one zdravnike, ki hočejo priti kdaj v državno službo. Na razstavi za varstvo otrok in mladine je sodelovalo tudi društvo za varstvo delavske mladine v Ljubljani.
Občine odgovarjajo: Ministrski svet je na predlog notranjega in pravosodnega ministra na podlagi odstavka 1. § 100. finančnega zakona za leto 1938-39 predpisal uredbo z zakonsko močjo o povrnitvi premišljene škode iz političnih nagibov z uničevanjem, poškodovanjem, požigom ali ropom tujega premoženja :
Vsakdo, ki s premišljeno izvršeno škodo iz političnih nagibov z uničevanjem, požigom ali ropom njegovega premoženja
to škodo utrpi, sme zahtevati povrnitev od one občine, v kateri je bilo izvršeno kazensko dejanje.
Drugod
Češkoslovaška proti komunizmu. Novi notranji minister Cerny je izdal zelo stroge ukrepe proti komunistom. Komunistično glasilo »Rude pravo« od objave mobilizacije sploh ne sme več izhajati. Komunistična tiskarna v Pragi je bila policijsko zaprta in zapečatena. Kakor hitro bodo urejena druga bolj nujna vprašanja, bo nova vlada verjetno tudi komunistično stranko razpustila. Razlogi za razpust bodo vzeti iz zunanje političnih ozirov. Vsako udejstvovanje komunistov bo prepovedano. V novi Češkoslovaški državi tudi komunističnim beguncem iz drugih držav ne bodo dajali strehe. Nova politična smer se torej ne bo uveljavila samo v zunanji politiki, temveč tudi v notranji. To je volja in želja češkoslovaškega naroda, po strašnih preizkušnjah, ki jih preživlja.
Nova Češkoslovaška. Češkoslovaška je morala napraviti križ čez vso prošlost, ki se je ob usodni uri izkazala kot velika usodepolna zmota. Bivši predsednik republike dr. Beneš je bil zagovornik močnega centralizma in se je upiral upravičenim samoupravnim težnjam narodov, ki so živeli v državi, ter se naslanjal na ideološko skupino komunizma. Zaradi tega ni čudno, da so predvsem Nemci in Madžari začeli škiliti čez mejo in'zahtevati pravico samoodločbe. Bivši centralistični režim, ki Slovakom niti ni priznal pravice do lastne slovaške narodnosti, je bil tudi napram nečeškemu slovanskemu življu skrajno nezaupljiv. Zadnji dogodki so dokazali, da se je ta režim zmotil na celi črti, kajti Slovaki in Rusini, katerim je stalno predbacival separatistična stremljenja, v najbolj kritičnem času niso zahtevali odcepitve od skupne češkoslovaške države. Nova Češkoslovaška je Benešev usodepolen greh popravila in dala Slovakom in Rusinom popolno samoupravo. Odslej bo imela tudi Slovaška svojo vlado s Hlinkovim naslednikom dr. Tiso na čelu. Nad Češko in Slovaško in Rusinsko vlado bo skupna vrhovna vlada. Vsem tem stremljenjem je bil dr. Beneš velika ovira in je moral zaradi tega odstopiti ter se je odpeljal v Švico. Šele v svojem zadnjem proglasu preden je odstopil, je prvič imenoval poleg češkega tudi slovaški narod. Zgodilo se je to ravno 20 let po tem, ko je slično usodo doživel avstrijski cesar Karel, ki je s svojim proglasom z dne 15. X. 1918. bil voljan, dati narodom bivše Avstroogrske samoupravo, ko je za to bilo že prepozno.
Nemške čete so zasedle ozemlje, ki jim je bilo prisojeno. Je to vse ono ozemlje, koder prebiva več kakor polovica Nemcev in to na podlagi ljudskega štetja v stari Avstriji iz leta 1910. Velesile in razmejitvena komisija so tako sklenile in Cehi so se morali vdati v svojo usodo. Na ta način pride pod Nemčijo poleg Nemcev tudi okrog 800.000 Cehov. Češka bo sedaj postala pretežno poljedelska država. Plebiscita, ki bi moral tudi še ponekod biti, menda ne bo, ker se bo nova praška vlada z nemško vlado tako sporazumela, da ljudskega glasovanja ne bo treba.
Najnovejše zahteve, ki so se pojavile, se tičejo Podkarpatske Rusije, kjer prebiva približno 700.000 Rusinov. Madžari bi jih radi pobasali ter potisnili svojo mejo na vrh Karpatov, koder teče poljska meja. Tako bi Madžarska in Poljska radi dobili skupne meje. To stremljenje Ma-
BELEŽKE
Napad »Delavske pravice« na dr. Kulovca
»Nepolitično« glasilo »nepolitične« organizacije JSZ se najraje peča s političnimi vprašanji. Kar neprestano skozi vse stolpce pronica nušalnost raznih prijateljev in očetov JSZ, ki za strokovnim poletom skrivajo svoje osebne in politične ideale. Štev 40. »Delavske pravice« se je spravila na znani govor g. senatorja dr. Kulovca na Vinjem vrhu, v katerem je posebno izrazito poudaril, da politično vodstvo slovenskega naroda ni izdalo sa-mooblastnega narodnega programa. »Del. pravica« išče dlake v jajcu in hudo zameri g. senatorju, da vsaj pri vsaki drugi besedi ni rabil izraza narod in narodna samouprava, ampak govori o avtonomni pokrajini. Mi pa mislimo, da tudi narod prebiva v neki gotovi pokrajini in da bo slovenski narod dobil svojo samoupravo v svoji deželi in v svoji pokrajini, ne pa morda kje na Turškem ali v Afriki. Da, narod biva tudi drugod, tudi onstran državnih meja in onkraj slovenske dežele ali pokrajine, toda njemu domača država neposredno samouprave niti dati ne more. — Po domače pa pomeni tako pisanje, da JSZ hočg za vsako ceno hoditi svoja pota v politiki in ji ni mar ne lasten narod, ne njegova samouprava. Samo to je: sami bi radi splezali na vrh lestvice, ker so ostali na tleh, pa bevskajo v one, ki so na vrhu.
džarov izvira iz onih krogov, ki še vedno sanjajo o nadoblasti Madžarov nad sosednimi-slovanskimi narodi. Izgleda, da bodo njihove želje splavale po vodi, ker velesile ta načrt odklanjajo in tudi Nemčija ga ne želi. Podkarpatska Rusija bo ostala v mejah nove češkoslovaške države in je dobila svojo narodno samoupravo. Nova slovaška vlada vrši še pogajanja z Madžari radi odstopitve madžarskega ozemlja in je tudi že razpustila komunistično stranko.
V Sovjetski Rusiji. Boljševiški komisar za zunanje zadeve Litvinov se je moral nujno vrniti v Moskvo, da poda poročilo o mednarodnem položaju ... Litvinov je takoj odšel v svoje stanovanje in izjavil, da je bolan. Govorijo, da je Stalin zelo ogorčen nad Litvinovim, ker ga ni seznanil s spremembami, ki so bile v teku in tudi ni ničesar storil, da prepreči posledice, ki ao nastale po monakovski konferenci. Rusija je zaradi teh dogodkov in svojega držanja zelo trpela na ugledu. Tajnik Litvinova je baje že aretiran. Litvinov je zaenkrat v svojem stanovanju pod strogim nadzorstvom GPU in izgleda, da bo najbrž on moral nositi krivdo za diplomatski poraz Sovjetije.
Stalin je »likvidiral« letos 175 ljudskih komisarjev, 65% višjih častnikov in 1441 strankinih odličnikov.
Listi objavljajo vrsto imen bivših sovjetskih odličnikov, ki so bili že v letošnjem letu 1938. usmrčeni, odnosno »likvidirani«, kakor pravi sovjetski izraz. Listo so prinesli agenti angleške vlade v London, odkoder je bila sporočena francoski vladi v Parizu. Lista je sledeča:
»Likvidirani« so bili:
1. Pri sovjetski osrednji vladi: pet ljudskih komisarjev, 6 članov vlade, 15 komisarjem dodeljenih podkomisarjev. (Komisar Litvinov je pravkar na vrsti.)
2. Pri vladi velike Rusije: predsednik republike, podpredsednik vlade in 10 ljudskih komisarjev.
3. V Ukrajini: predsednik republike, predsednik vlade, 3 predsedniki vlade in 15 ljudskih komisarjev.
4. V Beli Rusiji: predsednik vlade in 15 ljudskih komisarjev.
5. V Armeniji: 3 ljudski komisarji in
2 strankina tajnika.
6. V Azerbejdžanu: predsednik republike, predsednik vlade in 7 ljudskih komisarjev.
7. V Turkmenistanu: 5 ljudskih komisarjev in 1 strankin tajnik.
8. V Georgiji: predsednik vlade in 4 ljudski komisarji.
9. V Uzbekistanu: predsednik vlade in 9 ljudskih komisarjev.
10. V Tažikistanu: 13 ljudskih komisarjev in 2 strankina tajnika.
11. V Kazakstanu: predsednik republike, predsednik vlade, 2 podpredsednika vlade, 15 ljudskih komisarjev in 4 strankini tajniki.
12. V republiki Kirgizov: predsednik republike, 2 zaporedna predsednika vlade,
6 ljudskih komisarjev in 4 strankini tajniki.
Vsega skupaj je bilo od dne 1. januarja 1938 do danes »likvidiranih« (to je umorjenih ali drugače nasilno odstranjenih): 175 ljudskih komisarjev, 1441 visokih strankinih odličnikov, 5 predsednikov republik in 12 predsednikov vlad. V armadi in mornarici pa je bilo »likvidiranih« 65% vseh višjih častnikov.
Potem naj se pa kdo še čudi, zakaj sovjetska Rusija ni »mogla« v zadnji krizi izpolniti svoje obveznosti.
Po svetu
Električni robot.
Električni robot. V Preravi na Češkoslovaškem so uvedli mehanično napravo, ki avtomatično regulira prižiganje in ugašanje luči. Robot se sestoji iz dveh celic. Prva je v poslopju mestne elektrarne, druga pa na transformatorju. Cim se znoči, reagirata obe celici na spremembo svetlobe s tem, da zažarijo povsod električne luči.
Križi v vojašnice. V Italiji se vrši po nekaterih krajih propaganda za to, da se v vojašnicah, kjer živijo vojaki, namestijo križi. Propaganda ima lepe uspehe. V mestu Aquila je nadškof blagoslovil v navzočnosti državnih in vojaških oblasti 300 razpel, ki so namenjena vojašnicam.
51 urni teden. Maršal Goring je odredil za vso Nemčijo 51 urni teden. Novi delavnik velja za vsa industrijska in tudi druga podjetja.
Vloge se vračajo. Na Češkoslovaškem so ljudje dvignili zaradi grozeče vojne v denarnih zavodih za blizu 3 milijarde Kč vlog. Sedaj so začeli denar zopet vračati v denarne zavode. CSR zavodi so mogli ves čas v polnem obsegu izplačevati vloge. Zlatna in devizna podloga narodne banke se ni bistveno zmanjšala. Sedaj ko je dovolila Anglija CSR 10 milijonov funtov posojila, je še bolj zagotovljena stabilnost češkoslovaške valute.
Vanče Mihajlov brez domovine. Vodja bolgarskih makedonstvujuščih Vanče Mihajlov, ki je moral bežati iz Bolgarske, se je nato nastanil v Turčiji. Iz Turške so ga ponovno pregnali, nakar je zaprosil za dovoljenje, da se sme nastaniti na Poljskem. Ker mu je Poljska to dovoljenje odklonila se je zopet vrnil v Turčijo, a mu turške oblasti niso dovolile, da bi se izkrcal. Sedaj čaka na ladji, da mu bo katera država dovolila izkrcanje.
Tri kg cekinov. V Benetkah so našli pri nekem branjevcu cekine v vrednosti
80.000	lir. Oblasti so jih zaplenile, čeprav je branjevec trdil, da jih je podedoval. Cekini so večji del starinski in tehta ta zlati zaklad 3 kg. Lastnika pa bodo še kaznovali, ker ni naznanil, da ima zlat denar doma.
Letalo se je zaletelo v stolp. V Brugesu se je zaletelo vojno letalo, ki je imelo natovorjene razstrelilne snovi, v stolpič, ki se nahaja na stolpu cerkve Naše ljube Gospe. Zaradi silovitega sunka se je zlomilo eno krilo letala, stolpic se je porušil in kamenje se je zvalilo nizdol. Letalo se je raztreščilo ob drevesu na škofijskem vrtu. K sreči ni bilo eksplozije. Od letalcev je bil eden mrtev, drugi pa težko ranjen.
Španski narod je vojne sit. Po dobrih dveh letih državljanske vojne sta oba španska tabora pripravljena, da prenehata s sovražnostmi in se obe strani prizadevata, da pride do miru. V kolikor bo to prizadevanje uspešno je seveda odvisno od tega, kako se bodo sporazumele velesile po španskem vprašanju.
Nemčija bc zahtevala kolonije. Nemci pravijo, da imajo tri evropske velesile: Anglija, Francija in Italija vsaka po 40 milijonov prebivalcev in velike kolonije. Nemčija medtem ima 80 milijonov prebivalcev in je popolnoma izrinjena iz ko-lonijalnega udejstvovanja ter bi zato bilo umestno, da tudi Nemčija dobi kolonije.
Še nerešena vprašanja. Po italijanskem mnenju še niso rešena v Evropi vsa pereča vprašanja. To so naslednja: 1. revizija odnošajev s Sovjetsko Rusijo. 2. rešitev španskega vprašanja. 3. reforme Zveze narodov. 4. rešitev kolonijskega vprašanja. 5. razdelitev surovin.
Novo nemško notranje posojilo. Nemčija je objavila razpis novega velikega notranjega posojila v znesku pol druge milijarde mark. Z novim posojilom se nadaljuje akcija za konsolidacijo državnih obveznosti Nemčije. Cas za razpis tega posojila je zelo ugoden, vsled česa je vpis do imenovane svote zagotovljen.
Maršal Bliicher aretiran? Kakor poročajo je bil maršal Bliicher, vrhovni poveljnik sovjetske sibirske armade z 43 drugimi generali rdeče armade aretiran, ker je koval zaroto proti Stalinu, kateremu je očital, da je v Evropi in na Kitajskem izdal boljševiško revolucijo. Edini še svobodni sovjetski maršal je komisar Vorošilov, ki pravi, da bo odstopil, ako bi Bliicher prišel pred sodišče.
Mesto bomb — kruh. Francova letala so te dni priletela nad obalno mesto Ali-cante in vrgla nanj več sto vreč kruha. Rdeča obramba je mislila, da gre za poizkus bombardiranja in je Francova letala napadla s protiletalskimi topovi. Ljudstvo se je z velikim navdušenjem vrglo na krušne bombe, čeprav so se rdeče oblasti trudile, da bi to preprečile.
List izdaja za konzorcij: Preželj France, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskarno: Al. Trontelj, Groblje.