Gospoda.rske stvarj. Na kaj morajo kup< ( deteljnega semena letos posebno paziti. Zaaao je, da je laaako leto pridelek semeaa rudeče ali sloveaske detelje zelo slabo se obaesel. Ne le v aašem cesarstvu, tudi zvuaaj aa Nemškem so malo prida deteljaega semeaapridelali. Za tega del bodo semeaski kupci morda po Amerikaaskem seaieau aegli ia tega svojim odbirateljem poaajali ia priporočali v aakap. Ali seme Amerikaaske detelje se v aasih krajih slabo obaese. Košaja take detelje je v drugem ia tretjem leta silao pičla. Kdor si hoče toraj letos deteljaega semeaa, kar ga je v Evropi pridelaaega, dobiti, aaj toraj ae gleda preveč aa ceao. Rajši par krajcarjev več plačati ia kaj zaaealjivega kapiti, kakor pa ceaeje za slabo blago deaar zaaietavati. Tadi po veči kaljivaosti Amerikaaskega aemeaa se kapec ae sme dati premotiti. Letos bode kaljivaost semeaa amerikaaske detelje dosti veča od oae domaeih sort. Mogoee, da doseže 90% med tem ko se bode kaljivaost domače detelje okoli 80% sukala. Tadi po zvaaajaem pogleda se kapec ae sme dati premotiti. Naj je zrao trde ia gladke lupiae, to ae sme k preaaglema aakupa vzvabiti. Sicer je res, da je seme, v kterem je veliko sivozeleaih ali rajavih zra zlasti če so ta še aagrbaačeaa. sumljivo ia da se je takega semeaa treba ogibati. Blago črstve žoltovioličaate barve je seveda aajboljše ia zaslužuje, da se mu pred dragim prednost daje. Veadar se mora pa tudi v poštev jemati, da je laasko leto maogo deževalo ia tcdaj požeto semeasko deteljo pogosto zmočilo, da je toraj seme tudi malo maaj jasae ia lepe barve, vkljab temu pa veadar še lahko dobro kaljivo. Toraj živa, čratva barva ai za vse skoz ia skoz zaaealjivo zaameaje, da je seme aa veak aačia dobro. Dostikrat se primeri, da ima tadi aajlepše blago aa pogled 30—50°/0 aekaljivih zra v sebi, ki trda ostaaejo ia ae požeaejo. Le aataačaa, stvari primeraa preakaaaja blaga, kakoršae so v aradih, v kterih se semeaa preakušavajo, le taka preakašaja je popolaoma zaaesljiva. Letos bi se take preskašnje z deteljiaim aemeaom ae amele v aemar paščati od strani tistega. kteri se hoče veče škode obvarovati. Tudi se je treba pri nakupu podvizati, kdor aoče, da se ma poreče: ,,Tistim, ki pridejo prekaaao, so ostaaki dobri". Delo v vinogradih nied letom. 6. Kolitev. Prva kop, kolitev in prva vezatev (s šibicami) je trojao delo, ktero hoče biti zaporedoma ter brez odlašaaja opravljeao, kajti v ravao prekopaao zemljo da se kol globeje poriaiti, da ga potem viliar ae more omajati ali pa podreti, ia vezačice, količem za petami, lahko eaega pokličejo, ako bi se uašla trta brez kola. Narboljše kolje je aieeesaovo, kostaajevo, jeseaovo, rožaikovo od mačke; — leskovo ia jelovo ai trpežao, hrastovo se aa aolaci rado usloči. Kol aaj bo kratko ošpičea ia to aa obeh koacea, če je kalaa. K aizki trti, zlaati grobaaici postavi se aizek kol, k visoki trti visok kol ia sicer mimo koreaiaic, tedaj 1 dra. od trte aa gorajo, v strminali pa aa doleajo straa ia pa aavpik! Ta pa tam rabijo mesto dragega kolja debelo žico ali drat, ki je od stebriča do stebriča aapeljaaa, ktere se trta se svojimi viticami oprijeralje. V takih. viaogradih je trsje v vratab. aasajeao. 7. Vezatev draga vrši ae z aamočeao ržeao slamo, kadar ao mladike že kakih 5 dm. dolge. Po potrebi veže ae tadi še v tretjič. Med cvetjem ia pa, kadar je grozdje ,,v moki", ae daj ai med trsjem aobeaega posla. (Dalje prih.) Telegrafni urad potrebuje za telegraf v jažaem Stajerakem ia Dalmaciji aa leto 2000— 4000 telegrafaih štaag borovih 7—11 metrov dolgih, 145 —170 milimetrov ob zgorajem koaci v prerezu debelih. Med Slov. Bistrico ia Storami jih bodo še aamakali v bakreaem vitrijolu. Poaudbe piameae sprejema c. k. poštao ravaateljstvo v Gradci do 10. maja t. 1. Sejmi. 16. aprila Kozje, 19. aprila Gradec. 20. aprila sv. Ilj pri Slov. Gradci.