FOR Freedom AND Justice No. 7 Ameriška tiiTi i a »1 rcj. )MO( AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, January 26, 1986 VOL. XC Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Reagan želi senatno potrditev raketne pogodbe med ZDA in ZSSR — Posebnih novih gospodarskih in političnih potez ni WASHINGTON, D.C. — Predsednik Reagan je na skupnem zasedanju zveznega kongresa v ponedeljek zvečer podal svoje zadnje od ustave zahtevano poročilo o stanju Unije. Njegov govor je bil prenašan po televiziji. Dobro poučeni viri v Beli hiši, ki so bili že vnaprej seznanjeni z vsebino Reaganovega govora, so dali novinarjem vedeti, da bo predsednik predvsem poudaril željo, da bi zvezni senat po sicer temeljiti analizi in razpravi vendar dokaj hitro ratificiral pogodbo o odpravi raket srednjega in kratkega dosega, ki sta jo decembra lani podpisala Reagan in sovjetski voditelj Mihail S. Gorbačov. Reagan je zagovarjal pogodbo in zanikal, da utegne škodovati ameriški nacionalni varnosti, kar menijo nekateri konservativci v republikanski stranki. Predsednik je tudi branil svojo politiko do Nikaragve in dejal, da zaslužijo kontras uporniki nadaljnje podpiranje s strani zveznega kongresa. Ti kontras so edini vzrok, meni Reagan, da sedaj kažejo sandinistični voditelji vsaj navidezno pripravljenost na demokratične reforme. Novih gospodarskih programov predsednik ni nanizal, zavedajoč se, da je že v zadnjem letu svojega predsednikovanja. Ratifikacijski proces za raketno pogodbo med ZDA in ZSSR — Dva senatna odbora bosta igrala ključno vlogo WASHINGTON, D.C. — Včeraj je senatni odbor za zunanje zadeve pričel ratifikacijski proces glede ameriško-sovjetske raketne pogodbe. Prvi je pričal državni sekretar George P. Shultz, ki je pogodbo seveda močno branil. Pričakujejo, da bodo zasliševanja prič — tistih, ki pogodbo podpirajo kot tudi tistih, ki ji nasprotujejo — trajala dobre štiri tedne. V Beli hiši sicer niso v skrbeh, da bi senat pogodbo zavrnil, bojijo se Pa, da bi utegnili senatorji dodati nove člene oziroma pogoje, ki bi lahko bili nesprejemljivi za ZSSR. Kritičenjše bo razpoloženje v senatnem odboru za vojaške zadeve. V tem odboru so senatorji dokaj konservativnejši in tudi bolj nezaupni do Sovjetov. Tako bo moral med drugimi pričati direktor CIA o tem, ali so Sovjeti kršili predpise prejšnjih pogodb na področju oborožitve. Zanimivo je to, da so sorazmerno bolj navdušeni za pogodbo rav-uo liberalci v senatu, predvsem seveda demokrati, bolj zadržani pa so republikanci, ki sicer Reagana stalno podpirajo. Sandinisti sestrelili letalo, ki je prevažalo opremo za kontras gverilce v Nikaragvi — Štirje člani posadke ubiti MANAGUA, Nik. — Sandinistične sile so sestrelile tovorno letalo potem, ko je letalo odvrglo precej opreme čakajočim kontras upornikom v Nikaragvi. Pri padcu letala so bili ubiti štirje člani posadke, peti pa je preživel in so ga ujeli sandinisti. Ta je govoril z novinarji in jim povedal, da mu je ime Alejandro Sanchez Herrera, da ima 25 let, in da Je prepričan o tem, da so bili drugi člani posadke v službi CIA. Povedal je tudi, da sta dva člana posadke skočila iz padajočega le-lala s padali. Sandinisti ju še iščejo. Menda na letalu ni bilo nobenih Američanov. Nikaragveški predsednik Daniel Ortega je trdil, da so ZDA v ozadju afere. Letalo je prišlo iz Hondurasa, Honduras pa sodeluje v mirovnem načrtu za Srednjo Ameriko. Tako je Honduras po Ortegi kršil predpise mirovnega načrta, katerega je sam pomagal izdelovati. V zveznem kongresu napreduje kompromisna rešitev glede ameriškega financiranja aktivnosti kontras. Po tem načrtu naj bi kongres odobril le nekaj nevojaške pomoči za kontras, ostali denar pa naj bi čakal na izid mirovnega procesa, ki je sedaj v teku. Vodja demokratske večine v predstavniškem domu kong. James Wright je dejal, da bi bil morda pripravljen glasovati za tak kompromis. V Beli hiši se zavedajo, da kongresniki niso pripravljeni glasovati za nadaljevanje pošiljanja vojaške pomoči v času, ko potekajo mirovna prizadevanja. Zato je pristala na kompromis. Ameriški Judje pritiskajo na Izrael zaradi trdovratne izraelske politike do Palestincev v pasu Gaza in zasedeni Cisjordaniji JERUZALEM, Izr. — Predsednik izraelske vlade Jitžak Šamir je sprejel skupino vodilnih ameriških Judov, ki so nanj pritiskali, naj vendar kaže zmernejše stališče do Palestincev in do možnosti pogajanj z arabskimi državami. Ameriški Judje so prišli v Izrael, ker so zaskrbljeni nad posledicami, ki jih ima kruta izraelska politika do palestinskih demonstrantov na ameriško javno mnenje. Po srečanju je Šamir dejal, da je seveda pripravljen srečati se z aiabskimf"voditelji javno ali tajno, vendar je še vedno proti mednarodni mirovni konferenci o Srednjem vzhodu. Da bi ublažili negativno reakcijo v ZDA, bodo Izraelci poslali v Združene države ekipo vplivnih osebnosti, ki bodo skušali napraviti pozitivnejši vtis in zavrniti rastoče nezadovoljstvo do izraelske politike, ki ga je čutiti zadnji čas celo v zveznem kongresu. Vendar je tudi res, da so redki tisti ameriški politiki, ki so pripravljeni Izrael javno kritizirati zaradi postopkov zoper Palestince. V debati, ki so se je udeležili v nedeljo demokratski predsedniški kandidati, ni bil nihče preveč oster do Izraela, z izjemo Jesseja Jacksona. — Kratke vesti — Las Vegas, Nev. — V tem mestu je skupina 20 sovjetskih znanstvenikov, ki si bodo ogledali doslej strogo tajne ameriške naprave, povezane s podzemeljskimi jedrski poskusi. Pred dvema tednoma je skupina ameriških strokovnjakov obiskala sovjetske objekte v Semipalatinsku, v srednji Aziji. Tam izvedejo Sovjeti namreč svoje podzemeljske jedrske poskuse. Port-au-Prince, Hajli — Univerzitetni profesor Leslie Mangat naj bi bil zmagal na predsedniških volitvah, ki so bile 17. januarja. Mangat naj bi prejel 50,3 odstotka vseh oddanih glasov. ZDA, Kanada in druge države pa ne priznavajo veljavnosti volitev, ker menijo, da niso bile svobodne. Beijing, Ki. — V železniški nesreči v južni Kitajski je umrlo 90 potnikov, 66 pa je bilo poškodovanih. Phoenix, Ariz. — Guverner Arizone Evan Mecham ima pet dni, v katerih lahko poda ostavko ali pa mora pred volivce na izrednih volitvah. Mecham je jezil mnoge, ko je ukinil državno praznovanje praznika Martina L. Kinga, sedaj je obtožen nepravilnosti v zvezi s financiranjem svoje kampanje za mesto guvernerja. Iz Clevelanda in okolice Lepo uspeli prireditvi— Preteklo soboto zvečer je Slovenska pristava imela svojo tradicionalno Pristavsko noč v SND na St. Clair Ave. Dvorana je bila polno zasedena. Preteklo nedeljo pa je imela Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti svoje kosilo, ki je tudi imelo zelo dober obisk. Čitalnica še diha— Preteklo nedeljo popoldne so se zbrali v prostorih Čitalnice v SND na St. Clair Ave. prijatelji te ustanove, ki je aktivna že več kot 80 let. Izvoljen je bil nov odbor in sicer: preds. dr. Rudolph M. Susel, pod-preds. Joseph Valenčič, tajnik, blagajnik in knjižničar Franc Kovačič, zapisnikar Vili Zadnikar, nadzorni odbor pa Frank Lovšin, Mollie Frank in Jennie Antloga. Hvala!— »Prisrčno bi se rad zahvalil neznanemu dobrotniku za lepo darilo ob priliki božičnih praznikov. Bogu je gotovo znana plemenita duša, meni pa tudi. Obenem naj prejmeta zahvalo društvi sv. Jožefa štev. 169 KSKJ in pa DSPB v Clevelandu za njun velikodušen dar. Kako ogreje človeka zavest, da ni popolnoma pozabljen! Anton Abolnar Slovenski dom za ostarele Novi grobovi William J. Millavec V petek, 22. januarja, je v Wickliffe Country Place nego-vališču na posledicah srčne kapi umrl 74 let stari William J. Millavec, prej živeč v Eucli-du, mož Frances A., roj. Rode, oče Margot A. Klima (pred leti urednica angleškega dela Glasa ADZ), Susan M. in Williama A. (Kalif.), 2-krat stari oče, brat Alvina, Rose Grmsek, Mildred Hrovat, Annc, Vere Griffith ter že pok. Mary Novak, Franka, Emme, Augusta in Andrewa. Pokojni je 1. 1947 ustanovil trgovino Time Hardware na E. 123 St. in Superior Ave. in jo vodil dol. 1961, ko je trgovino uničil požar. Nato je ustanovil in vodil Utility Wire Products Inc. na E. 49 St. in Superior Ave. in to podjetje vodil do svoje upokojitve 1. 1980. Bil je član ADZ št. 38. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda, 21900 Euclid Ave., danes, v torek, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin The American Heart Association. Mary A. Novinc V četrtek, 21. januarja, je v Richmond Hts. bolnišnici umrla 80 let stara Mary A. Novinc s Cary Jay Blvd., na Rich- (dalje na str. 4) Upokojenci S.P.— Seja Kluba upokojencev Slovenske pristave bo v četrtek, 28. januarja, ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani vabljeni! Dobrodošli so tudi novi člani. 10-letnica godbe na pihala— Dne 6. februarja praznuje USS godba na pihala svojo 10-letnico s programom v SND na St. Clair Ave. Vstopnice po $12.50 (vključena je večerja) dobite, ako pokličete 481-7512. Pustna zabava— Dramatsko društvo Lilija priredi Pustno zabavo z večerjo v soboto, 13. februarja, ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. Vstopnice ($12): Avgust Dragar (943-5211), France Hren (531-6196). Za Dukakisa— Ohijski demokratski kongresnik slovenskega rodu Dennis Eckert se je opredelil za demokratskega predsedniškega kandidata, guvernerja Massachusettsa Michaela Dukakisa. Tako Eckert kot Dukakis pripadata liberalni struji stranke. Gostovanja— Pri clevelandskem odboru za kulturne izmenjave se pripravljajo za možno gostovanje glasbene skupine s Koroškega. Skupina bo na gostovanju po Kanadi in bo menda prišla v Cleveland v prvem tednu aprila. Glasbeniki pripadajo Zvezi slovenskih organizacij, to je levičarski struji koroških Slovencev, z njimi bo menda prišel ljubljanski humorist »Rifle«, ki je že bil tu. Srbska folklorna skupina, o kateri smo pisali pretekli petek, je že napovedana za gostovanje v Ohio Theatre v središču mesta (Playhouse Square) sredi marca. Vstopnice so po $23.50 in $18.50. Menda imajo plesalci jugoslovanski program, tako vključujejo tudi nekaj slovenskih plesov. Bomo še poročali. Škof Lenič v Novi reviji— Obveščeni smo, da je v zadnji številki Nove revije iz Ljubljane članek, ki temelji na spomine škofa Leniča. O tem članku so govorili Ljubljančani, ki so prišli na znanstveno zborovanje v Bostonu prejšnji november. Ko bomo dobili kopijo članka, ga bomo posredovali bralcem. VREME Oblačno danes z verjetnostjo snega do 4 inčev ali več. Najvišja temperatura okoli 20° F. Pretežno oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 18° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 7 Tuesday, January 26, 1988 Anschluss Mala nemška republika Avstrija s svojimi 7,5 milijoni prebivalcev mi gotovo ni toliko pri srcu, da bi o njeni komaj pretekli medvojni zgodovini razpravljal, niti ob času, ko bo praznovala petdesetletnico priključitve k Hitlerjevemu rajhu dne 11. marca 1 938. Dobro so mi še v spominu vidni znaki presenečenja in skrbi slovenskih političnih pa tudi nepolitičnih ljudi, ko se je na vrhu Karavank pojavil kljukasti križ. Germanski preostanek mogočnega habsburškega imperija, kateri je propadel I. 1918 prav zaradi svojega oholega naci onalizma, je kruto zatiral slovenski narod in mu ni dovolil svobodnega razvoja pod svojo komando. Ko bi znotraj meja sedanje Avstrije ne ležala za slehernega Slovenca sveta zemlja nekdanje Karantanije, ideala srednjeveške države, in ko bi preostali naši narodni bratje še danes ne živeli na tem ozemlju pod zagrizeno nemško knuto, bi se o vsem tem ne splačalo pisati. Dejstva pa so drugačna, a v tem je smisel mojega pisanja za 50-letnico Anschlussa. Avstrijski Nemci so bili po mojih lastnih izkustvih med vojno in nacistično okupacijo v ogromni večini navdušeni in bojeviti nacisti, ki so v nekaterih ozirih celo prekašali Pruse. Dobro mi je še v spominu, kako je bil kršni Prus (Prusi so bili najbolj nestrpna in bojevita skupina v nemškem rajhu), kako torej je bil Pruski nacist mnogo strpnejši od avstrijskega, a ta je pa imel v okupirani Sloveniji popolno oblast v svojih rokah. Gauleiter Rainer in njegova desna roka Roese-ner sta bila Avstrijca, kakor so to bili tudi skoraj vsi drugi vodilni nacisti v okupirani naši domovini. Kakšno divje navdušenje je vladalo v Avstriji dne 1 1. marca 1938, ko je bila uradno proglašena priključitev dotlej suverene države k nemškemu rajhu. Skoraj bi človek, ki je to epizodo sam doživel, mogel upravičeno reči, da so avstrijski Nemci ponoreli od vzhičenja in gromkega veselja. A kaj se je dogodilo komaj pet let pozneje? Amerika, Anglija in Sovjetija so I. 1 943 proglasile Avstrijo za prvo žrtev nemškega nacizma, ki jo je treba obravnavati kot tako s posebno dobrohotnostjo, da bi se netil med Avstrijci upor zoper nacizem in s tem pospešila zmaga zaveznikov nad Hitlerjem. Kakšna ogromna politična napaka! Ta izjava je služila avstrijskim Nemcem, da so se za njeno važno vsebino samo skrili, ko je bilo treba dajati račun za vojne zločine (Nurenberg) in nositi posledice teh zločinov, kot je to vzela nase Zahodnonemška republika. Avstrijci pa so izšli kot nedolžne device iz onega pekla, brez sleherne odgovornosti in brez vsake obveznosti, da bi plačevali reparacije. Dogodki okrog Anschlussa so pahnili tiste patriotične Avstrijce, ki so se priključitvi odločno upirali, a so bili v komaj vidni manjšini, v težke čase. Med nje spada avstrijski kancler tistega časa Dollfuss, ki je junaško branil suvereno neodvisnost svoje dežele. Po postavi majhen mož, a velik v volji in dejanju pri vodstvu svoje domovine, je moral svoje prepričanje plačati z golim življenjem. Nacisti so ga eno- IZ NEWYORSKE PROSVETE Prvo uro v novem letu smo posvetili naši mladini. Prejšnja leta smo izbrali za vzornike mlade fante, junake, topot pa smo imeli na sporedu resnični zgodbi dveh deklet — prva Karen, junakinja brez primere, druga Midori, violinistka brez para. Kakšni zvezdici! Vredni, da ju mladina posnema! Uro je začela mlada, nadarjena pianistka Vanessa Solar. Igrala je krajši komad »Fiir Eli se«. Za njo je Marija Burgar recitirala zgodbo male Japonke Midori. Ko je bila stara 3 leta, je že igrala na violino, 6 let stara je nastopila na koncertih, 8 let stara je prišla v Ameriko, dobila štipendijo (scholarship) na newyorski šoli za glasbo Juilliard School of Music. Cela Amerika pa je zvedela zanjo, ko je igrala na glasbenem festivalu Tangle-wood, ki ga je dirigiral ameriški komponist Leonard Bernstein in je bil prenašan na TV. Med igranjem ji je dvakrat počila struna na violini. To je ni prav nič zbegalo. Obakrat si je sposodila drugo violino in igrala brez napake naprej. Na koncu so ji poslušalci divje ploskali, Bernstein pa je pred njo pokleknil in jo objel. Od takrat je nastopila že na mnogih koncertih po Evropi, Aziji in Ameriki. Violino igra vsak dan več ur. Predanost, izredna nadarjenost, vztrajno vežbanje vsak dan so viri njenih uspehov. In tako je v vsakem poklicu! »Brez muje, se še čevelj ne obuje!« so rekli modri ljudje na Gorenjskem. Nato so nastopili naši naj-mlajši — nežne cvetlice naše fare in prosvete. Zupanov Jerry in David sta zapela pod očetovim vodstvom pesem »Moja dekle je še mlada« — mora biti res mlada, saj ima Jerry komaj 7 let! Deklice dve Vodlanovi in ena Zupanova pa so zapele »Ne bom se možila na strme vrhe«. Zelo verjetno jim res ne bo treba! Otroci in učitelj so zaslužili pohvalo in navdušeno odobravanje. Alkohol je uničil že mnogo ljudi, razdrl zakone, onesrečil družine in povzročil mnogo več gorja, nesreč in žrtev kakor vse vojne sveta. To nam je povedal in posledice prekomernega uživanja opisal Tone Jenko. V odmoru smo pozdravili v svoji sredi prof. Jožeta Puša iz Zahodne Nemčije, nečaka našega neumornega uvodničarja dr. Ludvika Puša. Ta je pred kratkim praznoval 92-letnico rojstva in prestal operacijo v bolnici. Cim seje vrnil domov, je začel pisati. Pozdravili smo tudi Vladota Sodina, bankirja iz Ljubljane in njegovo ženo, živahno Gorenjko z Jesenic. Castitali smo dvema Tončkama in dvema Tonetoma iz Banikove družine, Tonetu Jenku, Tonetu Osovniku in Tončki Delak. Vsi so imeli god! Bil je dan sv. Antona pre-šičkarja! (Tako so rekli na Gorenjskem!) Drugi del je začela Elizabeth Solar. Igrala je krajši komad »Moonocturna«. V začetku je bila malo nervozna, a se je kasneje znašla. Ni čuda! Skladba ni bila ravno lahka! Nato je Breda Vodlan recitirala »Miškine želje«, njena mama Silva pa prelepo zgodbo junaške Karen, ki je iz goreče hiše rešila sestro in bratca. Pri reševanju je ogenj zajel tudi njo, 80% njenega telesa je bilo ožganega in zdravniki soji dali samo 10% možnosti, da preživi. Po več operacijah in mesecih bivanja v bolnici je ozdravela. Izgubila pa je vse prste in brazgotine so ji ostale po obrazu in vsem telesu. Predsednik Reagan jo je odlikoval v Beli hiši z medaljo za hrabrost. Junaška deklica jo je zaslužila! Uro so zaključili Delakovi. Mali Sergej je lepo, jasno in brez naglasa deklamiral pesem »Kralj Matjaž«, Kati pesem »Prvi sneg« in Alenka »Štirje popotniki«. Pohvala zaslužijo otroci, pa tudi mama Tončka, ki jih je za nastop pripravila. Tako je nastopilo na uri 11 otrok in samo trije odrasli. Poleg slovenske šole, ki jo vo- stavno v uradu umorili. Sledil mu je Kurt Schuschnigg, tudi nasprotnik Anschlussa, katerega so prisilili, daje od svoje ga mesta odstopil in nato pobegnil v inozemstvo in živel dalj časa tudi v Ameriki. Mnogo huje je priključitev prizadela koroške Slovence. Bojeviti avstrijski nacisti so jim pobrali vse njihovo narodno premoženje in ga proglasili za lastnino nemškega rajha. Uničili so vse kulturno delovanje in prepovedali uporabo slovenskega jezika, pa jim tudi to še ni bilo dovolj. Odvlekli so v nacistična taborišča cele družine in jih tam maltretirali. So to znane stvari, o katerih se je že veliko pisalo. Vso gonjo proti koroškim Slovencem so imeli v rokah avstrijski nacisti, pa jih nihče nikoli ni poklical na odgovor zaradi one trapaste izjave zaveznikov o »prvi žrtvi«. Po-nacistična Avstrija po petdesetih letih še vedno javno nakazuje nacistično mentaliteto zlasti tiste skupine svojih državljanov, ki se zbirajo v Freiheitspartei. Njihov vodi telj Haider, zagrizeni sovražnik vsega kar je slovensko, ne da miru in se stalno zaletava v pravice Slovencev ha vseh področjih javnega življenja, zlasti v dvojezično šolstvo. In je ni oblasti v sedanji Avstriji, ki bi temu nestrpnežu pristrigla nacistične peruti. Po svetu, tudi med vodilnimi krogi svetovnega javnega mnenja še vedno prevladuje teza, da je bil Anschluss »žrtev«, na pa navdušena volja avstrijskega ljudstva. Avstrijo imajo za zgled svobodoljubne, ljubke in (dalje na str. 3) dita vsak mesec dvakrat ga. Pucova in Pfeiferjeva, prispevajo tudi prosvetne ure svoj skromni delež, da ohranjajo med našo mladino slovenski jezik in tradicije. Pohvalo zaslužijo seveda v prvi vrsti starši, ki otroke pripravljajo. Te pa ne slišijo nikoli, pač pa kritiziranje in nauke. Kakor jaz mislijo tudi oni: »Kritizirati je lahko, delati pa malo težje.« Dr. Zdravko Kalan Samo v New Yorku... Dve resnični zgodbi — prva za pouk, druga za smeh. I. V naši okolici je imel starejši Italijan delikatesno trgovino. Kupcem ni stregel, bil je j vedno pri blagajni ob izhodu, j Mene je dobro poznal, ker sva ; včasih »rekla kakšno« po itali- i jansko. Nekoč sem plačal račun s i popolnoma novim desetakom. i Nagnil se je k meni in tiho vprašal: »Kdaj si ga pa naredil?« Takoj sem se znašel in odgovoril: »Ponoči.« »Potrebuješ pomočnika?« »Ne! V tem podjetju delaš brez pomočnikov. Poizkusi!« j »Bom poizkusil,« je odgO- ( voril popolnoma resno. . O katoliških in državnih ; ? praznikih je imel trgovino za- ? prto. Zaprto jo je imel tudi v j n ponedeljek. Tega nisem vedel. n Zvedel sem šele, ko sem hotel ^ nekaj kupiti v ponedeljek. Ko sem bil dva dni kasneje v Z: trgovini, sem ga vprašal: »Bil g sem v ponedeljek tu, pa je bila trgovina zaprta. Kako to?« o »Ti delaš 5 dni na teden. Jaz j o pa tudi! Kar misliš kupiti v po- | š< nedeljek, lahko kupiš v soboto, ko je trgovina odprla. Tuii‘ ». mi hočemo imeti nekaj od živ- ^ Ijenja.« To je govoril angle- te ško, nato pa se nagnil k meni re in rekel: »Se vive soltanto una 0, volta!« (Živiš samo enkrat«) ti: Mož je imel prav. Zdaj že 1« počiva v božjem varstvu. Nje- di govo trgovino vodi sin, ki hodi re v vseh ozirih po očetovih sto- m pinjah. ; to II. na Ko sem se v vagonu vsedd *n in razgledal, sem videl, da )e Sr< sedela skoraj nasproti meni za' ?r morka srednjih let. Bila ie ln tako debela, da je zasedla d^a I sedeža. Poleg sebe na klopi je I Vn imela torbico, iz katere je je' Pri mala kar naprej črtala za us1' ; I111 nice, oči, nos, barve vseh vrst- j re\ krtačke in kar naprej nekaj i r9' barvala okoli oči, ust, nosa. Pij krtačila in zopet barvala. V# i čas je imela v eni roki velik0 I ogledalo. Poleg mene je sedel starejŠ' 1 gospod. Vozili smo se že naj' D manj 10 postaj in olepševanji h še ni bilo konec. d »Le kam gre, da se ji je trc' i ba tako mazati?« me je vpra' šal. »Mislim, da je povabljena Belo hišo,« sem odgovoril. »O, to pa ne! .... Jackson Še ni predsednik.« Oba sva se gromko zasme' jala. Z> hj c c UJ t aS 3~ Teološki tečaj za študente in izobražence v Ljubljani in Mariboru Letos je bil že enaindvajseti po vrsti. Prireditelji tečaja, Medškofijski odbor za študente, si je medtem nabral skušnje in posreči se mu vse bolj načrtno posegati po aktualnih temah, ki zadevajo slovenskega katoliškega izobraženca in študenta. Splošni naslov letošnjih predavanj je bil Cas in njegova znamenja. Tečaj traja deset večerov na Teološki fakulteti, letos je prvič istočasno potekal tudi v Mariboru. Že med tečajem samim so Prihajale na odbor prošnje, da bi ga prenesli še kam drugam. V okrnjeni obliki ga bodo ponovili na kakih dvajsetih krajih po Sloveniji. To je prav gotovo nepričakovano zanimanje, ki nima primere dosedaj ne v cerkvenem ne v ostalem družbenem življenju na Slovenskem. V naslednjem povzemamo zapiske voditelja tečaja dr. Janeza Grila, ki jih je objavila Družina. Poštenje ni suknja, ki jo poljubno zamenjamo z ozirom na vreme. Tako je poudarjal dr. Vinko Potočnik v predavanju o globoki krizi naše družbe. Ljudje so zgubili občutek za jasno mejo med dobrim in zlim. Nejasnost v tem poraja negotovost in mladini ovira moralni in osebnostni razvoj. Ljudje si ne upajo verjeti ničesar več. Verni ljudje imamo zato v naši družbi velike naloge s poudarjanjem in zvestobo lasnim evangeljskim načelom ° človeku kot svobodnem in Zgovornem ustvarjalcu boljše človeške skupnosti. O biogenetiki in življenju iz epruvete je razpravljal dr. Vin-Im Škafar. To so aktualna in I težka vprašanja, ki jih ne mo-remo presojati brez moralnih ; osnov. Moralno dobro pa je le ‘isto, kar ne razvrednoti človekove osebnosti. Umetna oploditev, otroci iz epruvete, mate-re na posodo, banke zarodkov, 'baterinstvo, ki se kupuje, vse lo je treba podvreči moralnim dačelom, da ne bi zlorabljali danost in tehniko v svojo nesrečo. Človek nima absolutne Pravice do otroka, ta je vedno ln Predvsem božji dar. Ekološka vprašanja je obra-I Vnaval dr. Hubert Požarnik v Prispevku Od česa bomo živeli 'dtri? Bogati pojedo preveč, revni živijo na robu smrti, na-rava pa je vedno bolj zastru-d'jena. Moderna znanost pri- naša več problemov, kot pa jih more razrešiti. Tehnika gospoduje nad človekom, namesto da bi bilo nasprotno. Potrebno bo preusmeriti šolanje, da bodo mladi naravnani na druge vrednote, kot so bili njihovi očetje. Nadškof Šuštar se je ozrl v • sodobni vrvež in analiziral, kaj nas danes vse izziva kot ljudi in kristjane. Naštel je dogodke, družbene pojave, duhovne smernice in ljudi. Dovolj pošteno in pravilno se lahko na vse to odziva samo zrel, razgledan človek, ki je pripravljen na delo za narod, kulturo. Posebna skrb nam morajo biti mladi ljudje, ki danes komaj še ohranjajo vero v boljši svet. Dati jim moramo prostor v Cerkvi in v civilni družbi. Posebej je danes prizadeta družina. Prav tako moramo najti več pozornosti do bolnikov in ostarelih ljudi. Čut za človeka je najosnovnejše načelo pri odzivih na sodobne probleme v družbi in narodu! Zdravnik dr. Ludvik Vidmar je obravnaval medicinsko plat sodobne kuge AIDS. V Mariboru je to temo obdelal dr. Kdvard Plazar. Oba sta opisala bolezenske znake in nadaljnji razvoj bolezni v okuženem človeku. Navajala sta število obolelih in umrlih v Sloveniji. Bolezen pri nas ne napreduje, kar pa ne pomeni, da je nevarnost manjša. O nravnem vidiku bolezni je govoril dr. Rafko Valenčič. Ni pravilno govoriti, da je to božja kazen, pač pa nam daje dovolj krepko priložnost, da razmislimo o našem nravnem ravnanju. Človek se kaznuje sam, ko dela protinaravno. Do obolelih moramo imeti dobrohoten človeški odnos. Ustavne spremembe in pravni položaj Cerkve doma je prišel na vrsto v predavanju Franceta Miklavčiča. V novi Jugoslaviji je bila Cerkev ločena od države s prvo ustavo 1. 1946. Predavatelj je povojne odnose med njima razdelil v dobo sporov in dobo pogajanj. V prvi je bila Cerkev razglašena za razrednega sovražnika in škodljiva sestavina družbe. Pritiski na vernike so bili hudi. V letih 1951—1952 je bilo zaprtih med drugim nad 200 duhovnikov, tudi poznejša škofa Pogačnik 7 let in Lenič 8 let. Leta 1952 je Jugoslavija Anschluss (Nadaljevanje s str. 2) Prijetne državne enote (gemutlich), kjer vladata najvišja Orodna svoboda in pravičnost, kakor je kodificirana v ^žavni pogodbi iz I. 1955. Ob 50. letnici Anschlussa velja pribiti, da je takšno °cenjevanje te alpske dežele zelo daleč od resničnega sta-nia glede razmerja med državnim nemškim narodom in hodnimi manjšinami, v prvi vrsti Slovenci na Koroškem. Edina svetla točka v tem sklopu ni izvolitev Kurta Waldheims za državnega poglavarja (o čemer bo govora v prihodom članku), marveč v izvolitvi slovenskega poslanca za tajski parlament v osebi dr. Karla Smoleta, ki bo — tako phajmo — po 70 letih brezpravja sposoben podirati ostan-nacistične filozofije in graditi most pravičnega sodelovala med Nemci in Slovenci na zgodovinskem ozemlju slav-r'e Karantanije. prekinila diplomatske odnose z Vatikanom. Obdobje pogajanj se je začelo v 60. letih. Obnovili so diplomatske odnose, marsikaj se je počasi urejalo v normalnejše sožitje. Cerkev pa še danes nima položaja pravne osebe in ne more imeti svojih organizacij, niti dobrodelnih ne. Neurejena ostajajo slej ko prej področja verske oskrbe bolnikov, ostarelih, vojakov, zapornikov. Urednik Družine dr. Drago Klemenčič je predaval o zahtevi skupine ,,2000“, naj ustanovijo slovenski škofje samostojno slovensko škofovsko konferenco. Po cerkvenem pravu ni ovir, je ugotavljal predavatelj. Če bi do tega prišlo, bi to pomenilo povečanje samostojnosti Cerkve na Slovenskem. To bi podprlo tudi narodno zavest. To pa vsekakor ne bi pomenilo manj sodelovanja z ostalimi Škofovskimi konferencami v Jugoslaviji. Prav gotovo je čas, da postavimo svoje samostojne ustanove. K predavanju dr. Antona Stresa o miru in pravičnosti se je zgrnilo največ (kar 1500) poslušalcev. Predavatelj je podčrtal, da moramo kristjani pogumno nastopili povsod kot javni zagovorniki vrednot, bodisi verskih bodisi splošno človeških. Zavzeti moramo stališča, ki se nanašajo na družbena, javna in politična vprašanja. Cerkev ima svoj moralni nauk, ki ima pravico do javnega zagovora. Cerkev ne nastopa s prisilo, ampak vse gradi na moči moralnega prepričevanja. Videti v tem boj za o-blast je pristransko. Verska svoboda je merilo vseh drugih svoboščin. V Cerkvi na Slovenskem se je počasi uveljavlja koncilsko mišljenje, je ugotavljal Matjaž Puc. Cerkev smo vendar vsi verniki, ne samo duhovniki, redovniki in škofje. Verniki smo premalo izobraženi in se premalo zavedamo svojega mesta v življenju Cerkve. Ne smemo več deliti življenja na tisto, ki se dogaja v cerkvi, in na drugo, ki je v ostalem javnem življenju. Letošnja sinoda škofov o laikih je spet poudarila pomen temeljnih živih občestev, ki so kvas Cerkve. Beograjski nadškof dr. France Perko je govoril o sožitju narodov in s tem kultur, veroizpovedi, običajev,... Svetovna človeška skupnost je sestavljena iz raznolikosti, ki je od Boga hotena. Kristusovo odrešenje prinaša človeku sožitje z Bogom, kjer smo v vsej svoji različnosti ena sama božja družina. Za kristjana je tako možno samo eno nravno načelo: dobro je vse, kar ljudi povezuje. Sleherna ideologija, ki oživlja nasprotno, je zla. Namesto revolucije, ki označuje nasprotnike za sovražnike, smo kristjani za civilizacijo ljubezni. Druga zahteva je spoštovanje človekove osebnosti in njegovih temeljnih pravic. Krščanstvo je nekoč premalo odločno označilo družbeno zlo, (dalje na str. 4) Sveta dežela je vedno manj sveta »Dežela, kjer se je rodil Jezus, ne sme še naprej biti pozorišče nasprotij, krivic in trpljenja za tamkajšnje prebivalstvo. Prosimo vsemogočnega Boga, da v spor zapletene strani začnejo med seboj sodelovati, napravijo konec nasilju in najdejo pravično rešitev.« Te besede je papež izgovoril v trenutku, ko je Sveto deželo zajel nov val sovraštva in strahu. Sovraštva s strani arabskih Palestincev do izraelskega okupatorja in strahu s strani izraelskih oblasti, ki se bojijo, da bodo ob vstopu v novo tisočletje Judje manjšina v lastni državi. Od tistega 29. novembra 1 947, ko je glavna skupščina Združenih narodov s 33 glasovi proti trinajstim in desetim vzdrževanim odobrila resolucijo podelitvi Palestine v dve : _državi, arabsko in judovsko, je že minilo 40 let. In sadovi te odločitve? Priča smo jim dan za dnem: arabske vlade nove izraelske države niso nikdar priznale. Izraelci plTves čas niso hoteli ničesar slišati o ustanovitvi l^države za Palestince. Raje so se zatekli k zasedbi arabskih ozemelj (pas nazrTob Sredozemskem morju, območje Cis-jordanije na zahodnem bregu reke Jordana in Golansko višavje nad Genezareškimjezerom). Skušali so zasedena območja prekriti z novimi judovskimi naselbinamL_arabsko prebivalstvo pa načrtno odstraniti. Vsi mirovni poskusi velesil so dosedaj zaradi nepristo-pnosti ene in druge strani propadli. Arabci še vedno ne priznavajo Izraela in Izraelci se slej ko prej nočejo razgovarjati s predstavniki Palestincev in zavračajo mednarodno mirovno konferenco o Srednjem vzhodu. ^Tako je 8. decembra lani nenadoma počilo na od Judov okupiranih ozemljih. V pasu Gaze, v vzhodnem Jeruzalemu in v Cisjordaniji so se pričelmeredi, ki še vedno trajajo. Značilno zanje je, da so šli na ulice mladi, ki obmetavajo izraelska vojaška vozila s kamenjem. Ne uporabljajo orožja, temveč se poslužujejo protestnih pohodov in množičnih nastopov. Na vse to je izraelska vlada odgovorila z vojaško silo. Do sedaj je bilo že 38 mrtvih. Prišlo je do hitrih procesov, devet udeležencev pa je bilo obsojenih na izgon iz zasedenih krajev. Vse to pa je povzročilo odpor svetovne javnosti. Sestal se je tudi Varnostni svet OZN v New Yorku in 5. januarja.soglasno, tudi s pristankom severnoameriške vlade, obsodil izraelsko ravnanje. V resoluciji je rečeno, da dogovor iz Ženeve, sprejet 1 2. avgusta 1 949 glede zaščite civilistov v primeru vojne, še vedno velja tudi za vsa tista arabska ozemlja, ki jih je Izrael zasedel v teku treh vojn po letu 1 949, vključno Jeruzalem, ki bi moral ostati mednarodno mesto s svojo posebno upravo. Resolucija tudi poziva Izrael, naj ne izganja Palestincev z zasedenih ozemelj in spoštuje Ženevske dogovore, kajti »za ohranjanje miru niso potrebni nasilni ukrepi, izraelsko ravnanje pa bolj povečuje napetost kot pa prispeva k politiki pogajanj in sprave«. Seveda ta resolucija izraelski vladi ni bila pogodu. Zlasti je Jude zagrenilo ravnanje Washingtona, ki se je ogradil od izraelskih ukrepov. Za izraelsko vlado pomeni zadnja resolucija OZN potuho Arafatu in njegovi organizaciji. »Nikdar se pa še ni zgodilo v Varnostnem svetu,« se je potožil zastopnik zastopnik Izraela, »da bi bil isti svet sklican, ko je bil ubit kak Jud.« To, kar se je spočetka zdelo, da je le zadeva krajevne policije, je za izraelsko vlado postal problem, ki ji grozi zmuzniti se iz rok. Izrael, ki je do sedaj, da bi si zagotovil varnost svojih meja, vojno vedno izvažal na tuja ozemlja (zadnjič leta 1982 z zasedbo Libanona vse do prestolnice Bejruta), se je sedaj znašel v obrambi, saj se mora boriti proti nasprotniku, ki ga ima znotraj hiše. In ta nasprotnik neprestano raste, saj se množi veliko hitreje kot judovsko prebivalstvo. 60% Arabcev na zasedenih ozemljih ima starost pod 22 leti in pozna eno samo resničnost: izraelsko okupacijo. S svojo ponesrečeno okupacijsko politiko so Izraelci dosegli, da so si oddaljili najbolj prepričane zaveznike. Je res bridko in tragično, da narod, ki je šel skozi nacistični sistem uničevalnih taborišč in mučenj pri zasliševanju, sedaj po svoji policiji in vojaštvu uporablja iste metode. In to vse v imenu preteklega rodomora (holokavsta) in v o-brambo sedanje države. Italijanski zunanji minister Andreotti je brez dlake na jeziku ta paradoks izrazil z besedami: »Danes moramo braniti pravice Palestincev enako odločno kot svoj čas pravice Judov.« 40 let vojne, stotisoči mrtvih in pohabljenih, več milijonov beguncev, vsi dosedanji pozivi in pritiski mednarodnega sveta, štirje severnoameriški mirovni načrti, zavrnjeni, še preden so prišli v diskusijo, vse to priča, da je Sveta dežela zašla v neko stanje, za katerega ni videti izhoda. In vendar se mora najti. Obstaja le eden: Izraelci in Palestinci se morajo začeti razgovarjati med seboj. Priti morajo do zaključka: izraelska država je postala dejstvo; dejstvo pa je tudi palestinsko ljudstvo, ki mora končno priti do svoje domovine. VESTI IZ SLO VENUE Slovenski delež v družbenem proizvodu Jugoslavije se v letu 1986 povečal Ljubljana — V daljšem članku v Delu z dne 11. januarja posreduje novinar lija Popit zanimive podatke o jugoslovanskem družbenem proizvodu v letu 1986 — podatki za 1987 gotovo še niso zbrani, op. ur. AD — in pri tem ugotavlja, da je slovenski delež v tem DP v primerjavi z letom 1985 povečal. Sodeč po pisanju v slovenskih časopisih in revijah lani, se je ta proces nadaljeval tudi v 1987. Slovenski delež družbenega proizvoda v - 1986 je znašal 17,6 odstotka (Slovenija prispeva okrog 9 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva!), 1. 1985 pa je bil 16,75 odstotka. Novinar Popit pri tem poudarja, da se je Slovenija s tem skokom dvignila na njeno najvišjo raven v SFRJ v zadnjih 35 letih. S tem ima Slovenija tudi primerno večjo davčno obveznost. Sicer citira Popit druge podatke, ki kažejo, da sta Slovenija in Hrvaška »realno« najmanj od ostalih republik in pokrajin napredovali v 1986 v primerjavi z 1985, kar pa ne pride v poštev glede davčne obveznosti Slovenije. Delovna storilnost v Sloveniji je pa najboljša v vsej Jugoslaviji. Navajamo Popita: »Če namreč primerjamo višino družbenega proizvoda, ki ga ustvari zaposleni v družbenem sektorju Slovenije, s tistim, kar ustvari posamezen zaposleni v drugih republikah, ugotovimo, da je leta 1986 za- TEOLOŠKI TEČAJ (Nadaljevanje s str. 3) komunizem pa pozablja na boj proti človekovemu osebnemu zlu. Sožitje je mogoče le tako, da ohranimo svojo en-kratnost in spoštujemo drugačnost drugih. Kristjan najdeva moč za to v molitvi. Tudi ne smemo biti nestrpno zaverovani v svoj prav. »Katoliški« pomeni odprt za vse. Osebno pa zvest Kristusu. Bojmo se grehov opuščanja dobrih del in nerazumevanja, je sklenil nadškof' Perko. Povzeto iz Naše luči (I — 1988) posleni v Sloveniji ustvaril za 41 odstotkov več družbenega proizvoda, kot ga je zaposleni na Hrvaškem, za 43 odstotkov več kot zaposleni v Vojvodini, za 65 odstotkov več kot zaposleni v ožji Srbiji (= brez pokrajin Vojvodina in Kosovo, ur.), za 68 odstotkov več kot v Bosni in Hercegovini, za 70 več kot zaposleni v Črni gori, kar za 99 odstotkov več kot zaposleni v Makedoniji in celo za 135 odstotkov več kot zaposleni na Kosovu.« In še statistika o družbenem proizvodu na prebivalca, računanem v dolarjih za leto 1986: Slovenija — $4726; Hrvaška $2754; Vojvodina $2650; ožja Srbija $2072; Črna gora $1742; Bosna in Hercegovina $1633; Makedonija $1464; Kosovo $694 (!). Citirani podatki tudi kažejo razvitost republik in pokrajin po ekonomski lestvici. Mariborčani prinesli hrano študentom Maribor — Nenavaden prizor je bil na mariborski tržnici 10. januarja, ko so občani Maribora dokazali svojo enotnost s protestirajočimi univerzitetnimi in srednješolskimi študenti. Ti so organizirali protest zoper slabe prehrane. Študentje so prinesli prazne zaboje, da bi sprejemali prostovoljne darove hrane. Pa naj citiramo besede novinarke Dragice Korade (Delo, 11. jan.): »V dveh urah so predvsem branjevke in upokojenci pet študentskih zabojev dobesedno zasuli s krompirjem, zeljem, regratom, fižolom, klobasami, kurami, sadjem, konzervami, mlekom, oljem in jajci, nekdo pa je prinesel celo liter brinjevca, ki je poleg avstrijske čokolade in riža vzbujal največ hudomušnih študentskih komentarjev.« Ta študentski protest je organizirala univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine, frontna organizacija. Goli otok ne bo več zapor — Objekte zasedajo: turisti na Golem otoku, ki je bil zgrajen leta 1948 in so sprva nanj pošiljali tiste, ki sojih obsodili kot izdajalce domovine, bodo v kratkem zaprli, zapornike pa premestili drugam. Do tega ukrepa je prišlo zgolj zaradi ekonomičnosti. Posodobitev zapora bi namreč preveč stalo, dovolj je prostora v drugih hrvaških zaporih, poleg tega ima Goli otok lepe plaže, ki bodo vabile turiste. Zaradi istih gospodarskih razlogov nameravajo do leta 1990 ukiniti tudi zapor Stara Gradiška. Mazaška akcija v Celovcu (Kat. glas, 14.1.1988) - V noči od 5. na 6. januar so doslej neznani storilci z barvnimi razpršilci popisali stavbo Mohorjeve družbe in stavbo, v kateri ima dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) svojo pismo z napisi: »Ti si nas prodal, sam boš ostal — Grilc«, »Izdajalec Grilc«, »Grilc, kje je tvoj jezik?« in »Nobenega kompromisa«. Zraven je bil narisan kljukasti križ. Dr. Grilc je namreč pred tem dal izjavo o pripravljenosti na kompromis v zadevi dvojezičnega šolstva. Zavzel se je ponovno tudi za vstop koroških Slovencev v sporni narodnostni sosvet pri zvezni vladi na Dunaju, kot ga predvideva zakon o narodnostnih skupnostih, ki ga pa koroški Slovene! odklanjajo. Grilc veže ta vstop pogojno na vprašanje šolstva, otroških vrtcev, odprtja trgovske akademije, slovenskih oddaj na radiu in TV ter vladne podpore kulturni dejavnosti koroških Slovencev. Tajnik Zveze slov. organizacij (ZSO), v katero so včlanjeni levičarsko usmerjeni Slovenci, dr. Marijan Sturm, je ta Grilčeva stališča zavrnil, češ da je »nesmiselno govoriti o kakršnem koli kompromisu, dokler tri glavne stranke vztrajajo na koroškem šolskem modelu«. Verjetno je iz krogov, ki podpirajo ZSO, tudi prišlo do omenjene mazaške akcije, ki je zlasti prav prišla Haiderju, vodji svobodnjaške stranke (in vnet nasprotnik slovenske manjšine na Koroškem, op. ur. AD). Božič v necerkvenih sredstvih obveščanja med Hrvati (Kat. glas, 14.1.1987) — Letošnji Božič je bil deležen pozornosti tudi v necerkvenih občilih na Hrvaškem, kot piše »Glas koncila«. Splitska »Slo-bodna Dalmacija« je 26. dec. prinesla obširno poročilo o praznovanju Božiča v splitski katedrali, nekaj odlomkov iz pridige nadškofa Franica ter sliko vernikov, zbranih v cerkvi. " Sarajevska televizija je v svojih dnevnih poročilih 26. decembra prikazala razgovor z generalnim vikarjem dr. Matom Zovkovičem pred cerkvijo po končani polnočnici. Časnikarka je zastavila razna vprašanja, toda redakcija dnevnika je razgovor cenzurirala. Tako je npr. izpustila odgovor na vprašanje, zakaj številni od udeležencev polnočnice niso hoteli povedati, zakaj so prišli k polnočnici. Odgovor je namreč bil, da se pač bojijo šikaniranja na delovnem mestu ali v šoli, ker »v naši družbi še vedno ni dobro biti veren«. Prav tako so izpustili izjavo dr. Zovkoviča, da ga veseli, ker se znova sliši beseda Božič v javnosti, dočim so se je do sedaj izogibali kot bi bila na indeksu. Končno je radio »Sljeme« 21. decembra prinesel dolgo poročilo o božičnih navadah od Mure do Dubrovnika, v Črnogorskem Primorju so pa letos lahko nemoteno gledali oddajo italijanske televizije, ki je prenašala mašo sv. očeta na Božič. Nekaj se torej premika tudi med Hrvati. Mladi Slovenci so poromali v Rim (Kat. glas, M. 1.1987) — Za Novo leto je 1.650 mladih Slovencev v 32 avtobusih poromalo v Rim, kjer so sodelovali na novoletnem molitvenem srečanju. To je pripravila redovna skupnost iz Taizeja v Franciji. Iz Ljubljane so slovenski mladinci odšli 27. decembra, vrnili pa so se 3. januarja. Ob odhodu je zanje o-pravil v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja romarsko bogoslužje nadškof Šuštar. V Rimu so dobili prenočišče po raznih župnijah. Imeli so več skupnih pobožnosti v baziliki Marije Velike, pri Sv. Petru in na Silvestrovo v cerkvi sv. Ignacija, obiskali so katakombe, s papežem skupno molili in prisluhnili njegovi besedi. V slovenščini je Janez Pavel II. dejal: »Gospod Jezus, podari nam zaupanje in svojo besedo!« Na potu domov so se ustavili v Assisiju, kjer so imeli zahvalno sv. mašo. Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) mond Hts., rojena Pograis v Clevelandu, vdova po pok. možu Albertu, mati Alberta in Thomasa (N.C.), 5-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Edvvarda, Anne Baitt, Matilde Erjavec ter že pok. Josepha in Franka, zaposlena pri TRW več kot 27 let, do svoje upokojitve, članica KSKJ Št. 191 in SŽZ št. 14. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na E. 152 St. s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. in pokopom na pokopališču Vernih duš. Christine Miklacic V petek, 22. januarja, je na svojem domu na E. 71 St. po kratki bolezni umrla 73 let stara Christine Miklacic, prej živeča na E. 64 St., rojena Hočevar v Clevelandu, zaposlena kot šivilja pri Richman Bros. 32 let, do svoje upokojitve 1. 1975, vdova po pok. možu Josephu, mati Richarda, sestra Ann Burdelick, Veronice Mramor ter že pok. Mary Fabian, Luke, Josepha, Alberta, Albine Tolar in Josephine Miklacic, članica A DZ št. 2, SŽZ št. 50 in KSKJ. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Kalvariji. Jessie Koss Na svojem domu je po kratki bolezni umrla Jessie Koss, rojena v Clevelandu, hčerka Josepha in Frances Koss (oba že pok.), sestra Patricie Cam-field ter že pok. Frances Darling, Marion Rushworth in Josepha, teta in prateta. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na E. 152 St. Pogrebne obrede je v pogrebnem zavodu opravil č.g. J. Kumše iz Marije Vne-bovzete. Pokopana je bila na pokopališču Lake View. Anne Kcndzicrski Dne 6. januarja je v Metropolitan General bolnišnici po kratki bolezni preminula 72 let stara Anne Kendzierski, rojena Fink v Clevelandu, več let živela v šentklerski okolici, vdova po 1. 1976 umrlem možu Stanlevju, mati Marilyn, sestra Johna (pok.), Roze Kendzierski, Josepha, Martina (pok.), Edwarda in Frances Virant. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega zavoda dne 11. januarja 1988. Sv. maša je bila v | cerkvi sv. Filipa Nerija. MALI OGLASI Wanted: Mervar Accordion Any button accordion information appreciated. Joseph Lisich, 51 2 W. North St., St. Charles, Mich. 48655. (7-10) For Rent 4 rooms, down. E. 70 St. Call 946-3345. (7-10) FOR RENT Single Home. Immaculate 2 bdrm. bungalow. Attached garage. Full basement-Adults only. No pets. Call 951-9487. (6-9) Furnace Cleaning Special — $24.95. Repair on all makes of furnaces. Small home repairs of all kinds. 232-6008 (x) Hiše barvamo zunaj in znO' traj. Tapeciramo. (We wall' paper). Popravljamo in dela' mo nove kuhinje in kopalnic® ter tudi druga zidarska ^ mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVM* Pokličite 423-4444 (X) FOR SALE E. 72 St. Sharp 3 bdrm bum galow, w/appliances. Fenced yard, garage. Lower 20's' Kolo Realty Call George: 321-3907 (4-1 ^ V NAJEM Odda se 2-sobno stanovi' nje, zgoraj. Nasproti sV' Vida. $140. Kličite 943-6521 ali 481-0812. (5-8) Zagreb —- Zloglasni zapor Sveta dežela je vedno manj sveta (Nadaljevanje s str. 2) V tej luči bomo tudi razumeli res dalekosežno in daljnovidno odločitev sv. očeta, ki je 6. januarja letos za novega latinskega patriarha v Jeruzalemu posvetil v baziliki sv. Petra v Rimu 55-letnega Mihaela Sabbaha, Arabca iz Nazareta. K posvečenju je Vatikan povabil vse diplomatske predstavnike Srednjega vzhoda, tudi takih držav, ki nimajo stikov z Apostolskim sedežem. In so prišli vsi, prav vsi, tudi zastopnik Izraela, Palestinske osvobodilne organizacjie, Libije, Irana, Sirije, Jordanije, da omenimo le tiste, ki so najbolj vpleteni v sedanje dogodke. In ko je po posvečenju papež novega patriarha sprejel v Vatikanu, mu je dejal na pot (v Jeruzalem je nastopil 14. jan.), da je edino orožje za rešitev srednjevzhodnega vprašanja dialog. »Vaša kulturna dediščina, vaša obširna dušnopastirska skušnja, vse to vas usposablja za nalogo, ki jo v tem trenutku sprejemate.« Zadržanje tako arabskih kot tudi izraelske vlade ob tem imenovanju daje upanje, da je novi patriarh pravi človek za to občutljivo mesto. J. K. (Kat. gltix, N. I. I9U7) Kanadska Domovina SLOVENSKE IZGUBE V LETIH 1941—1945 SLOVENSKI OLIMPIJCI TORONTO, Ont. - V Kole-darju celovške Mohorjeve je na straneh 131-134 pod gornjim naslovom dr. Peter Urbanc objavil za zgodovino pomemben članek, v katerem razpravlja in ugotavlja, koliko domobrancev je bilo iz Vetrinj vrnjenih v maju 1. 1945 in koliko jih je bilo pobitih v »osvobojeni« domovini. Ker se mi je zdelo, da je po vseh podatkih, ki jih jaz imam, njegovo število nekoliko prenizko (pisec namreč navaja število vrnjenih 8.450, od katerih naj bi jih bilo 7.500 pobitih), sem se obrnil še na druge, ki se s temi vprašanji ukvarjajo, predvsem na prof. Janeza Gruma in Staneta Pleška, ko-avtorja Bele knjige 1 in 11. Drži, da obstoji nek angleški dokument, ki navaja, da je bilo izročenih le 8.260 domobrancev. Toda drug angleški dokument (brigadno poročilo za 19. maj, ki ga ima moj sin Tomaž v svojem arhivu in katerega je poleg drugih dokumentov dobil iz Londona pri pisanju svoje teze o vračanju slovenskih beguncev s Koroške) pa pove, da je bilo v Ve-trinju 11.000 domobrancev. V to število pa bržkone niso všteti Marnovi in Zmagoslavov! Četniki, ker so se ti posebej javili angleški komandi. Ce odštejemo, da je od zadnjega polka šlo nazaj v Slovenijo 500-600, blizu 2.000 pa se jih je razkropilo na vse strani tisto zadnjo noč, potem pridemo do številke, da je bilo vrnjenih čez 9.000. Smemo pa računati še drugače: režimski zgodovinarji sedaj priznajo v knjigi »Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji« (str. 749), da je bilo vseh domobrancev 16.000. Če odštejemo 2.000 primorskih domobrancev, ki so se 1. maja umaknili čez Sočo na italijansko stran, nam preostane število 14.000. In če od tega števila odštejemo dolenjske domobrance, približno 2.000, ki jim ui uspelo umakniti se čez Savo 'n bili zajeti in skoro vsi pokončani, nam ostane številko 12.000. Ker se tu spomnim, da tudi ^uk Rupnik poroča o vetrinjskih žrtvah v hrvaški »Bleibur-ski tragediji«, naj navedem za blovo mesto njegovo številko domobrancev: navaja 1.800 novomeških domobrancev, ki Ji>n ni uspelo prebiti se čez Savo pri Litiji in nato pri Radečah. Če kdo, je Vuk Rupnik Sotovo vedel za številčno moč domobranstva v Novem me-stu. Upoštevajoč Vukov poda-tek, tako pridemo do števila 12.200. In če jemljemo v po-Stev, da je nekaj starejših domobrancev ostalo na svojih domovih, nekaj pa jih je bilo Skupaj s civilisti zajetih pri Tr-