m r
BaSILO delavcev industrijskih montažnih podjetij
G
1? I
December 1985, številka 12, leto xix
ta g>
6V iu®1 Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.500 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar, Marjan Gantar, , u adimjr Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Jelka Mayer, Bogdan Sagaj, Majda Slapar, Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) in Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. 5<1 n Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
■■■■■■■■
Ogovor s sozdovim generalnim direktorjem
Leto 1985 bo za IMP precej uspešno
je. t((( v*da je, da ob koncu leta delamo obračune minulega leta in snujemo na-\	naprej. Tako je stekel tudi pogovor z generalnim direktorjem sozda
^ 'nž. Francem Kumšetom.
vašem mnenju največji dosežki v iztekajočem letu?
| j^eka se leto 1985. Kako ocenuju-1,6 i. e Poslovne rezultate sozda IMP v
I eusi
0e	Mnogi podatki kažejo, da
|\j' o Uspešno. Po daljšem času je a- dosegel rezultate, ki presegajo O- Po^liško povprečje. Kateri so po
8. zimske igre IMP bodo
22. februarja v Kranjski gori
, Organizator 8. IMP-Jevih zimskih športnih ■ger, delovna organizacija •slimat, Ljubljana, Vojkova 58, obvešča vse de-lavce koletiva, da je predviden datum za igre sobo-;a’ 22. februarja 1986. Za sPortne igre so že rezervi-fali teren v Kranjski gori °a Brsnini.
Tekmovanje bo v Jkladu s poslovnikom športne aktivnosti IMP-)evih sindikalnih organi-*ac*j. Tekmovali bodo v Veleslalomu in tekih v 'koški in ženski konkurenci.
.Podrobnejše intimna Clie bomo objavili v ja "larski številki IMP Gla Slika. V januarju bodo or Sanizatorji tudi poslali bil ,e0c s prijavnicami sindi a«iim konferencam ozi °iiia športnim poverjeni kom.
ORGANIZACIJSKI
ODBOR
»V celoti vzeto letos poslovni sistem IMP dosega boljše rezultate, kot smo jih pričakovali na začetku leta. Naj navedem samo nekaj podatkov! V desetih mesecih je ves IMP imel skoraj 32 milijard dinarjev fakturirane realizacije, kar je celih 96 odst. več kot lani v istem času.
Tudi analiza poslovanja v prvih devetih mesecih je pokazala ugodno sliko. V poslovnem sistemu smo v tri-četrt leta dosegli 77 odst. plana. Izvoz smo povečali kar za 139 odst.,
IMMH
uvoz pa le za 85 odst. in v IMP-ju svoje uvozne potrebe pokrivamo. Indeksi celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka presegajo stopnjo inflacije. Sredstva za osebne dohodke so za 85 odst. večja kot v istem obdobju lani, skupna poraba za 61 in poslovni skladi za 67. odst.
Zaposlenih je bilo v vsem IMP-ju 2 odst. manj delavcev, kot smo planirali, efektivnih ur pa smo naredili celo 8 odst. manj od plana. Glede na to, da obenem plan realizacije presegamo; je to ugoden podatek.
Dogodek na delavca smo v primerjavi z lanskim letom povečali za 62 odst., čisti dohodek za 86, osebne dohodke in sklad skupne porabe pa za 107 odst. Čisti osebni dohodek na zaposlenega se je povečal za 87 odst., tako da je bil povprečni osebni dohodek v prvih devetih mesecih 52.810 dinarjev, kar je za 85 odst. več kot v istem obdobju lani.
Vsi ti podatki govorijo o pozitivnem trendu. Smo pa imeli tudi organizacije, ki so imele na koncu tretjega trimesečja izgubo — in sicer v skupni višini 440 milijonov. Največji problemi so v Panonijini Kmetijski mehanizaciji, izgubo pa so imeli tudi v Tenu-Energetiki in Elektrokovi-narju.
• Nadaljevanje na 2. strani.

Dela v Igalu so v polnem
zamahu
Vsem bralcem Glasnika želimo člani Odbora za obveščanje in uredništva mnogo uspehov in zdravja v letu 1986!
Naj večji objekt v Jugoslaviji, na katerem izvaja dela IMP, je gradnja druge faze Inštituta dr. Simo Miloševič v Igalu. Investitor ocenjuje, da bo predračunska vrednost celotnega objekta presegla 8 milijard dinarjev.
8BS$il5$5l5č266

IMP jena tem objektu projektiral in zdaj tudi montira vse instalacije. Delo bo za nas vsekakor lepa referanca, saj je Inštitut dr. Simo Miloševič hotelsko-zdraviliški objekt z bogatim terapevtskim in rekreacijskim delom (velik pokrit bazen 33 krat 25 metrov, manjši bazeni, v katerih bo ogrevana mineralna voda itd.).
Posebnost tega objekta pa je, da bo dobival vso toplotno oskrbo preko toplotne črpalke z naj večjo močjo celih 7 megavatov. To bo daleč največja toplotna črpalka v Jugoslaviji in tudi ena največjih v Evropi. Na-
črte zanjo so naredili v Projektivnem biroju, montažna dela pa so izvedli OV-jevi monterji. Zelo pomembno je tudi, da je skoraj vsa oprema, ki so jo vgradili, jugoslovanska — med njo je tudi zelo veliko IMP-jeve.
Ko smo se proti koncu novembra mudili na gradbišču, je bilo na njem živahno kot v panju. IMP je grobo strojno
montažo v glavnem že končal in zdaj prehajamo na fino, medtem ko so elektromonterji nekoliko bolj zadaj, ker so bolj odvisni od izvajalcev gradbenih del. Ti zdaj tudi hitijo na Vso moč, saj je cilj investitorja odpreti ta lepi objekt do naslednje turistične se-
Obsežnejšo reportažo, v katerem opisujemo dela v Igalu, posebej še toplotno črpalko, pa tudi kraj sam, objavljamo na 4. in 5. strani. '
Tio presega svoje izvozne načrte
% J^ijskem Tiu so dosegli lep izvozni uspeh: v nepolnih dveh mese-L| 2* Vdelali za firmo Nickel 1.530 protipožarnih loput, ki jih je Nic-%^dal na Češkoslovaško. Vrednost tega posla je 200.000 zahod-*d»skih mark.
i^j«^ pomeni, pove podatek, % | Približno toliko protipožar-V°Put prej znašala normalna (V*! celoletna proizvodnja. Či|Q . je prišlo Nicklovo naroda/1 n* jih bilo malo, ki so se PeljaeVab, ali je Tio sposoben iz-' tak° velik zalogaj.
Hi]1 Zahodnonemški partner 'l',vn?re^Viden in Nickovi pred-tejjj 80 se prišli v Idrijo pre-\ ’ ab je delo organizirano '0Sp,da se bo uspešno končalo. ! a° sem jim moral obljubi-
NaH°,nal0g0 °Pravil!’<< je
finij ' yodja proizvodnje loput fM^0 °rence. »Pri tem kvaliteta
nij)0 - Poznal že od prej. Edino -° 80 imeli na stiskanje
*
V Tiu so začeli izdelavo polizdelkov 15. oktobra, 6. novembra pa montažo. V novembru so izdelali večino naročenih loput, do 7. novembra pa še manjše tipe. Največja mesečna proizvodnja, ki jo je Tio dosegel pred tem, je bila 300 loput — zdaj so jo torej presegli kar za petkrat.
Za izvedbo tega velikega naročila so v Tiu uvedli nekaj izboljšav v proizvodnji — in sicer predvsem organizacijskih, od tehnoloških pa predvsem to, da so ročna orodja pri lepljenju azbestnih lamel nadomestili s pnevmatičnim. Kot pravi Tiov direktor Zdenko Golob, s tem niso zadovoljni in imajo v proizvodnji loput, pa tudi drugih iz-
delkov, še precej nalog za izboljšanje tehnologije.
Omenirrfo še, da je Tio presegel tudi načrtovani obseg kooperacije s firmo K AH, za katero izdelujejo ohišja, od nje pa kupujejo rototerme.
Vse to smo dosegli z maksimalnim angažiranjem kolektiva, je povedal Zdenko Golob. Proizvodnja loput za Nickla je tekla vsak dan od 6. do 22. ure, kadar so lovili roke za transport, tudi vso noč, delali pa so tudi marsikatero soboto in nedeljo. Skratka, v vodstvu delovne organizacije dajejo vse priznanje delavcem za izjemno angažiranje. Posebej poudarjajo prispevek Panoniji-nih delavcev, ki so okrepili proizvodnjo in ne nazadnje tudi Tio-vih režijcev, saj še vedno izvajajo sklep, da dela vsak od njih 16 ur mesečno v proizvodnji, poleg tega pa so vse, od priprave, na-
bave in drugih služb opravili svoje delo tako, da je proizvodnja tekla gladko.
V Tiu so povedali, da se je pri tem delu močno angažiral tudi tozd Marketing, ki je urejal vso potrebno izvozno dokumentacijo in odnose z naročnikom. Še posebej zadovoljni pa so bili, ker so Marketingov! sodelavci spremljali ves potek proizvodnje in prihajali tudi v Idrijo, da so sproti reševali vse probleme.
Uspešno izdelane lopute in kooperacija na rototermih pa nista osamljena primera Tiovih uspehov. Tio je tretje trimesečje končal brez izgube — sicer praznih skladov, a s poslovnimi trendi, ki zbujajo realen optimizem, da bodo njegove gospodarske težave kmalu stvar preteklosti.
O poslovanju te delovne organizacije pišemo podrobneje na 6. strani.
L. J.
Na zgornji sliki je hotelski del Inštituta dr. Simo Miloševič — spodaj pogled v stojnico toplotne črpalke.
Stališča in sklepi problemske konference ZK SOZD IMP o razvoju do leta 1990
Pripravila:
Komisija za sklepe, imenovana na seji problemske konference
1.	V tekočem srednjeročnem obdobju je SOZD IMP zabeležil nekaj pomembnih uspehov. Kljub hitremu zmanjševanju investicijskega povpraševanja v Jugoslaviji, smo prebrodili to obdobje brez večjih finančnih pretresov, posebej pomembni pa so dosežki na področju investicijske dejavnosti v tujini, kjer si je SOZD IMP s kvalitetno izvršitvijo pogodbenih obvez pridobil zelo dobre reference.
2.	Analiza za obdobje 1980—1985 pa nam razen dosežkov odkriva tudi naše slabosti, ki jih v tem obdobju nismo uspeli odpraviti.
—- Pomankanje dolgoročne usmerjenosti, premajhna vlaganja v razvojno raziskovalno dejavnost in zato prepočasno osvajanje novih proizvodov in novih programov.
—	Premajhna in preveč razdrobljena investicijska vlaganja, zlasti premalo v sodobno tehnologijo in opremo.
—	Zaostajamo v načrtnem pridobivanju in šolanju strokovnih kadrov.
—	Obstoječa poslovna organiziranost SOZD IMP ni prilagojena potrebam učinkovitega poslovanja, zlasti ne tržnega nastopa.
—	Premalo sistematično proučujemo tržišče, zato številne poslovne odločitve sprejemamo na slepo.
—	Nismo dosegli enotnega tržnega nastopa, tudi zaradi prekrivanja proizvodnih programov in nedosledne regionalne tržne politike.
—	V SOZD IMP nismo v celoti uveljavili potrebnih povezovalnih mehanizmov, zlasti združevanje sredstev, politike in sistema osebnih dohodkov in sistema stimulacij in sankcij za neizpolnjevanje sprejetih usmeritev.
—	Premalo smo stimulirali kreativnost, učinkovitost in kakovost, dela, prav tako pa tudi pripadnost IMP-ju.
—	V mnogih sredinah se nismo dovolj odločno spoprijeli z nedelom, malomarnostjo pri izvajanju nalog, razsipniškem obnašanjem in z vsakovrstno nedisciplino nasploh, kar se je negativno odrazilo na produktivnosti, dohodku in osebnih dohodkih.
3.	Začetek novega srednjeročnega obdobja mora pomeniti zasuk k hitrejšemu razvoju, temelječem na kvaliteti in poslovni učinkovitosti.
4.	Temeljna naloga komunistov v vseh osnovnih organizacijah IMP je v vsakodnevnem političnem delu uveljavljati med delavci skupne vrednote, ki morajo postati temelj našega bodočega delovanja.
Skupne vrednote so v opredelitvi, da je:
—	naše družbeno poslanstvo v zagotavljanju družbi potrebnih investicijskih dobrin,
—	naš temeljni cilj je čim višji osebni in družbeni standard delavcev ob hkratni krepitvi dolgoročne rasti, stabilnosti in varnosti v poslovnem sistemu IMP,
— naša pot za uresničitev tega cilja, v znanju, želji za uspehom in tovariških medsebojnih odnosih.
5.	Komunisti, delegati vseh osnovnih organizacij ZK v IMP, zbrani na problemski konferenci, podpiramo temeljne usmeritve Smernic plana (Skupnih temeljev plana) SOZD IMP za obdobje 1986—1990
Zlasti pa poudarjamo:
5.1.	Nujnost, da v tem srednjeročnem obdobju uresničimo dolgo želeni poenoteni nastop na tržišču.
5.2.	Potrebo, da mnogo večjo pozornost (kar se tiče sredstev, kadrov in organiziranosti) kot doslej namenimo kontinuiranemu tržnemu raziskovanju, ki mora postati osnova za posovne odločitve na vseh nivojih.
5.3.	Nujnost, da kadrovsko okrepimo naše razvojne oddelke in jih v projektnem načinu dela povežemo s proizvodnimi in tržnimi službami.
5.4.	Nujnost, da ustvarimo kvaliteten in učinkovit mehanizem združevanja sredstev za projekte prioritetnega in skupnega pomena v SOZD IMP.
5.5.	Potrebo, da v najkrajšem času našo poslovno organiziranost v vseh sredinah preverimo z vidika njene praktične učinkovitosti. Cilj nam je taka poslovna organiziranost, ki bo enostavna, pregledna, z jasnimi pooblastili in odgovornostmi vodstev, usmerjene na tržišče in ki bo upoštevala proizvodne in tržne povezave v SOZD IMP.
5.6.	Potrebo za čvrstejšim, strokovnejšim in odgovornejšim vodenjem na vseh ravneh organiziranosti terja ZK, da podpre poslovodne delavce pri izvajanju vseh ukrepov za realizacijo planov, pri krepitvi delovne discipline, izvajanju sankcij proti slabim delavcem in vsem, ki ne izpolnjujejo sprejetih nalog, vključno s kadrovskimi zamenjavami in izključitvami. Hkrati moramo v večji meri kot doslej preverjati delo poslovodnih delavcev na podlagi njihovih dejanskih rezultatov.
5.7.	Nujnost, da v naslednjem obdobju okrepimo našo samoupravno in poslovno povezanost tudi na osnovi razvojnih programov.
5.8.	Potrebo po izboljšanju delovanja samoupravnega delegatskega sistema na vseh nivojih.
6.	Komunisti si bomo prizadevali, da izhodišča, zapisana v Smernicah (Skupnih temeljih) plana SOZD IMP uveljavimo tudi pri sestavi lastnih razvojnih planov. Prav tako si bomo prizadevali, da v vseh sredinah pospešimo kvalitetno pripravo in sprejem srednjeročnih planov, kar je prednostna naloga do konca letošnjega leta.
7.	Komunisti, delegati OO ZK. izražamo potrebo za tesnejše povezovanje komunistov v okviru SOZD IMP v zvezi z realizacijo nalog iz »Smernic«'in zato predlagamo ustanovitev stalnega koordinacijskega telesa.
Ljubljana, 20. november 1985
Pogovor s sozdovim generalnim direktorjem
V Iraku začenjamo dela na novih investicijskih projektih
S Nadaljevanje s 1. strani.
Nasploh ocenjujemo, da se bo v . zadnjem četrtletju trend dobrih rezultatov nadaljeval in bomo poslovno leto 1985 uspešno zaključili.«
Kje so po vašem glavni razlogi, da IMP-jeve organizacije letos dosegajo tako lepe rezultate?
»Vzroki so predvsem v povečani skrbi za dobro opravljeno delo in v povečani prodajni aktivnosti.«
Kaj lahko pričakujemo v letu 1986? Kako se kažejo razmere, v katerih bomo poslovati v tem letu? Katere naloge so najpomembnejše, da bomo zadržali pozitivne trende letošnjega leta in jih po možnosti še okrepili?
»Glavna naloga v prihodnjem letu bo še povečana bitka za pridobivanje poslov in prodajo naših izdelkov. V letošnjih desetih mesecih sklenjene pogodbe kažejo pri večini naših organizacij na zmeren optimizem — z nekaterimi izjemami, ki imajo mnogo manj sklenjenih pogodb, kot je povprečje v sistemu. Pri sklepanju pogodb slabo stojijo Blisk, Kmetijska proizvodnja in Tehnomont. Daleč nad povprečjem pa so Elek-tromontaža. Montaža Maribor, Klima montaža, Trata-Črpalke ter Industrijska proizvodnja Celje, ki so vsi že v desetih mesecih presegli celotne plane sklenjenih pogodb.
Pri pridobivanju posla se bomo morali tudi še intenzivneje usmeriti na zunanja tržišča — tako za plasman svojih izdelkov, kot tudi za plasman montažnih storitev. Za to že delamo po vseh obstoječih kanalih, odpiramo pa tudi nove izvozne poti.«
Nekoliko bolj podobno bi se želel ustaviti še ob investicijskih delih v tujini. Na začetku letošnjega leta smo dokončali velika dela v Iraku. Delo je •bilo v roku in uspešno končano, kar je lep uspeh za IMP in pomembna referenca. Toda če gledamo naprej, je še bolj pomembno, kako teče pridobivanje novih poslov. Zdi se, da je prišlo do določenih premikov v Iraku in v Alžiriji. Ali lahko poveste nekoliko bolj konkretno, kaj lahko pričakujemo v prihodnjem letu?
»Prisotni smo i)a večjem številu gradbišč v Iraku., kjer smo začeli izvajati dela na treh novopridoblje-nih objektih. Ta dela bodo tekla vse leto 1986 končali pa jih bomo v letu 1987. V letu 1986 bomo pridobili še nekaj dodatnih del (to je nekaj sred-njevelikih projektov), za katere so razgovori ■ zaključni fazi. Tako predvidevamo, da bo v letu 1986 v Iraku povprečno 150 do 200 monterjev.
V Alžiriji smo uspešno izvršili dela na-oveh tovarnah čevljev in zaključujemo še tretjo. Da bi okrepili akvizi-cijo v tej državi, smo v tamkajšnje Rudi sovo predstavništvo vključili našega sodelavca tov. Močnika, ki bo v sodelovanju z Rudisovimi predstavniki skrbel za pridobivanje del na civilnih objektih na področju celotne Alžirije. Pričakujemo pa, da bomo podpisali pogodbe tudi za izvajanje instalacij na posebnih objektih, kar bo pomenilo ustanovitev večje delovne enote v Alžiriji.
Še naprej tudi obdelujemo sovjetski trg. Zato bomo v letu 1986 nastavili našega predstavnika tudi v enem od predstavništev, ki jih jugoslovanske organizacije že imajo v SZ. Njegova naloga bo prodajati tako naše montažne storitve kot tudi našo investicijsko opremo.
Poleg tega navezujemo tesne stike z inženirskimi organizacijami zunaj naših meja in bomo preko njih uvajali dela in dobavljali investicijsko opremo. Primer je pogodba z avstrijsko firmo Ilban za izvedbo zunanjih in notranjih instalacij v novem sta-novanjskemnaselju v Beogradu.
Prav tako imamo stike z mnogimi jugoslovanskimi organizacijami, ki izvajajo dela v tujini in preko katerih bomo izvažali investicijsko opremo iz našega proizvodnega programa.«
Sozd IMP prihaja z načrtovano reorganizacijo Emonda in Promonta na prag večjih organizacijskih sprememb. Tu ne bi želel ponavljati vsega, kar smo doslej že povedati o organizaciji, pač pa bi se dotaknil vprašanja, ki doslej ni bilo toliko v ospredju: Namreč povečano število enovitih delovnih organizacij bo gotovo povečalo probleme koordinacije v sozdu. Kako bomo reševali ta vprašanja? Ati se bo okrepila vloga Inženiringa pri koordiniranju pridobivanja in izvedbe poslov? Kako bo delovalo vodstvo sozda? V temeljih srednjeročnega plana 1986—90 je opredeljeno, da bo sozd dobil kolegijski poslovodni organ. Prosim vas, da podrobneje opredelite cilje, ki se jih želi s tem doseči in postopek, kako bo uresničena ta organizacijska sprememba!
»V Temeljih srednjeročnega plana 1986 do 1990 smo predvideli določene organizacijske premike v siste-
Izhajali smo iz dejstva, da imamov IMP-ju v globalu dve področji: montažo in proizvodnjo. Vemo, da je obseg proizvodnje v celotnem prihodku vsako 15to večji, pa tudi, da naša proizvodnja že dolgo ne dela več za potrebe montaže, pač pa veliko večino svojih izdelkov proda na trgu. To je en razlog, ki narekuje potrebo po učinkovitejši organizaciji celotnega sistema.
Druga spodbuda so hotenja v posameznih sredinah, da bi spremenili organiziranost posameznih enot. Ta hotenja, ki se pojavljajo zadnjih nekaj let, izhajajo delno iz neposrečeno zasnovane organizacije že ob nastanku sozda, delno pa tudi zaradi sprememb, ki so nastale v teh letih in terjajo tudi nove organizacijske oblike
Ta pojav je trenutno prisoten v delovnih organizacijah Emond in Pro-mont.
Delovanje na osnovi Samoupra-nega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med tozdi in organizacijami skupnega pomena (delno skupnost sozda, Interne banke, Inženiring, Marketing) je v preteklem obdobju precej okrnilo vlogo delovnih organizacij — oziroma delovnih skupnosti delovnih organizacij — v odnosu do tozdov. Komuniciranje je v večini primerov teklo neposredno na relaciji tozd — organizacija skupnega pomena. Te relacije so se udomačile in postale normalne, kar je danes povsem očitno. Tako prehod iz tozdov v enovite delovne organizacije pri izvajanju obveznosti organizacij skupnega pomena praktično ne pomeni nobenih bistvenih sprememb.
Vprašali ste konkretno o vlogi Inženiringa in s tem v zvezi je treba reči, daje tozd Inženiring poklican in dolžan koordinirati vso IMP-jevo montažno dejavnost. V prihodnjem letu bo moral okrepiti svoje ponudbene oddelke tako za domači kot za tuji trg, moral pa bo po dogovorjenih pravilih igre — tudi koordinirati delo
vseh prodajnih služb, kar mu doslej ni uspevalo.
Kar se tiče kolegijskega poslovodnega organa, se z njim želi povečati kolektivno odločanje pri izvajanju operativnih nalog na nivoju sozda. Odgovornost zastopanja in predstavljanja sozda se ne spreminja, to prevzema predsednik kolektivnega poslovodnega organa. Pač pa se operativne naloge po posameznih področjih, o katerih zdaj odloča generalni direktor, prenašajo na pristojne člane kolektivnega organa.
V članstvo kolektivnega poslovodnega organa bo vsekakor potrebno vključiti poleg članov za plan-sko-organizacijsko, pravnosamou-pravno in razvojno področje tudi člane, ki bodo odgovorni za področje montažne dejavnosti, proizvodnje in tudi nekoga za poslovne stike z javnostjo. S tem bomo povečali stopnjo kordirtacije v sistemu, kar mora prinesti tudi večjo učinkovitost in boljše poslovne rezultate.«
Še posebej se mi zdi pomembno, da bi v IMP-ju narediti korak naprej pri usklajevanju razvojnega dela in iz tega izvirajočih investicijskih programov. Ob razpravi o združevanju za investicije smo slišati tudi pripombe: »Nihče ne more nikogar siliti, da bo dajal denar za razvoj svoje konkurence.« Takšno razmišlianie kaže, kako smo se v IMP-ju že povsem sprijazniti, da si med seboj konkuriramo. Toda ob tem, da imamo vse ostrejšo konkurenco drugih jugoslovanskih proizvajalcev, je takšna medsebojna konkurenca problematična. Morali bi razmišljati o tehnološkem razvoju, kjer imamo ogromno dela, saj se naše tovarne večinoma ne morejo pohvaliti z vrhunsko tehnološko opremo. Ker vemo, kako draga je ta oprema, je jasno, da moramo doseči specializacijo. Toda kako?
»Osnovni vzrok za prekrivanje programov je programska nedisciplina posameznih proizvajalcev. Na veliki večini programskih področij v IMP-ju programskega podvajanja ni: Poj'avlja se le pri proizvodnji klimatskih naprav in jakotočnih elek-tronaprav. Mi smo žc v planskih dokumentih preteklega obdobja opredelili nosilce posameznih dejavnosti, a pri razširjanju programov je pri nekaterih izdelkih kljub temu prišlo do prekrivanja.
Rešitev tega problema je v čiščenju programov posameznih tozdov, pri čemer moramo doseči trdno medsebojno dogovarjanje in specializacijo, ki je danes več kot nujna, ker je edina pot za uvajanje visoko produktivne tehnologije, ki jo potrebujemo, da bomo lahko konkurenčni na trgu. V skladu s svojimi nalogami deluje pri reševanju teh problemov Usmerjevalni razvoj.«
Novost na našem poslovnem sistemu, se mi zdi, je tudi določen premik pri investicijskem načrtovanju. Pojavljajo se načrti, ki bodo pomenili za IMP novo kvaliteto. Kaj si lahko obetamo od novih naložb?
»Res se za prihodnje srednjeročno obdobje predvideva vrsta investicij prioritetnega značaja. V Ivančni gorici so že začeli z modernizacijo livarne sive in nodulame litine, ki bo s svojo kvaliteto kos zahtevam Za-
hodnega trga in bo tja izvažala 50 odst. svojih izdelkov.
40 do
V pripravah je načrt za gradnjo
vame regulacijskih elementov v
vim Trate-Avtomatike iz delo organizacije Iko. Ta investicija^® začela v letu 1986. Prostore, ki spraznil tozd Avtomatika, pa o° . sedel in v njih namestil sodobno t® nologijo tozd Črpalke.	. j
Preko našega mešanega pp“JeJ, IMP-Mettal tečejo intenzivni p°8
vori z ameriško firmo Carrier, za^
tero naj bi v tozdu Itak osvojili p1^
zvodnjo hladilnih naprav. Itak j ■ to proizvodnjo tehnološko na y memi stopnji, kar so potrdil' Američani po ogledu tovarne- ^ Razreševanje prostorske stisk 'oikovi in uvajanje novih
mov v delovni organizaciji
m
zahteva, da se del novih proizv^o , prostorov zgradi na novi 1° -ji
Klimat ima v moščanski industnj'
inf#
coni zemljišče z delno urejeno^- ^
strukturo. Gradnja naj bi ste 1987.
S področja investicij skup"
pomena se predvideva tretja faZ^ gradnje računalniško podprtega formacijskega sistema. Gre za p zavo celotnega sistema, kar uai. uresničili že prihodnje leto, za teJL sistem širili z uvajanjem pos® tehničnih aplikacij.
Seveda obstajajo še druge zafl^
vendar pa teh zaenkrat še nismo ^ cizirali, ker tudi še ne vemo, k°
denarja bomo imeli na voljo.8
V IMP-ju čutimo določene J druževalne silnice, zato se m' izredno pomembna tista oprede" ovori o
Planskih temeljev, ki go' |r trebi po uveljavljanju in kreP. skupnih vrednot. Toda ta lepa ■V še ni dovolj razdelana. Kaj so j* j skupne vrednote v našem sozd kako jih uveljaviti?	J.
»Ena od pomembnih skuPL" vrednot je socialna varnost, ki jo vsak čutil v sistemu, P°',eZ^,m
7flnnanipm v vqf»	cicfpma.
zaupanjem v vse dele sistema, d. J ta sistem pomagal vsakomur, k
' ----- h-—   - —-------- - .gn
zabredel v stisko. Skupna vredno i tudi solidarnost, ki mora biti na c'\ j prvih mest. Zato smo v Tem® ti srednjeročnega plana predvidel' j združevanj za izvedbo skupdJjVJ prioritetnih investicijskih na®11] Torej skupne vrednote s® mojem izražajo v socialni varim 'j sigurnosti, pa tudi v razvoju d°K(l njujočih se programov in ncMLj Skupna vrednota je tudi harmop j, dopolnjevanje v montažni s^ef!’si»' lahko IMP pokriva ves spekter' lacij.
Sem optimist in verjamem, daj-
sistemu toliko pozitivnih sil, iz leta v leto hitreje pomika' J
IMP-jevski voz k večjim in v® dosežkom.	-J'
Rad pa bi tudi izkoristil to prl^ nost, da se zahvalim vsem IMP')*' ‘i delavcem za rezultate, dosez® J letu 1985 in napore, ki so vaUJ®^
ženi, obenem pa da vsem zaz1 , letu 1986 zdravja in zadovolj8* j
zasebnem življenju in v delok® /
okolju in seveda želim vsem tud |^|
najboljše delovne rezultate.«
LOJZE JAVOP1
jlli
SREČANJE PRVE GENERACIJE KLEPARJEV TOZDA KLIMA MONTA^
Prijateljstvo ostaja
Šestega decembra 1985 se je zbralo 16 ljudi, ki so se prvič videli pred dvaindvajsetimi leti v dijaškem domu na Gerbičevi. Bili so otroci, danes so možje.
neumnosti.	ladtAle
Večer je minil v duhu m a /u Čas je deloval na vse enako, za ^
Kakšno moč ima prijateljstvo, ki si ga pridobiš v mladosti, se je pokazalo na tem tovariškem srečanju, ko se je zbrala prva skupina vajencev tozda Klima montaža, ki so svoje sposobnosti zaupali kleparskemu poklicu. Pogled na preteklih 22 let je pokazal, da je bila ta odločitev v celoti pravilna.
Ivan Sokler je pojasnjeval, kako se človek spontano odloči za poklic, ne da bi vedel, kakšne skrivnosti se skrivajo v njem: »Ko so nas vprašali, kdo želi postati monter klima naprav, smo dvignili roke. ne da bi vedeli, za kakšen poklic gre.«
»Če gre moj prijatelj Štefan Vereš.
grem tudi jaz.« se je potihem odločil Franc Pinterič. »Če gre moj čimer
Pravijo, da imaš trikratno delovno rezervo.
Prav imajo, ampak, veš, jaz nisem tak, da bi se z njo hvalil.
Konrad Žajdela, potem bom postal klepar tudi jaz.« Takšna razmišljanja so bila edino vodilo pri naših odločitvah.
Tako je IMP pridobil 22 kleparskih vajencev, ki so vsi uspešno končali šolanje in postali leta 1965 kleparski pomočniki.
Kdo je bil človek, ki se ga ta gene-
racija najraje spominja?
Drago Šiško je preprosto povedal: »To je naš vzgojitelj, pedagog, naš tovariš in prijatelj Franc Lopatič.« Vsi so pritrdili, tovariš Lopatič nam je bil opora, ki smo jo v svoji učni dobi še kako potrebovali. Vse. kar je bilo povezano z vajeniškim stažem, tudi vse neumnosti, ki smo jih ušpičili. vse je bilo povezano z njim, on je edini znal tenko prisluhniti mladim ljudem, ki so včeraj zapustili dom in bili danes prepuščeni svetu.
Ivan Rajterič pa je s ponosom ugotavljal. da je vsa naša generacija, vseh nas dvaindvajset veteranov, uspešno premagala vse življenjske težave in šla po poti. kot nam jo je začrtal tovariš Miloš Medija, naš učitelj na poklicni šoli Ivana Kavčiča.
Organizatorji so to slovesnost pripravili temeljito in vestno. Zbrali smo se v gostilni Narobe v Trzinu in to s posebnim razlogom. Gostiteljica tega večera je bila namreč gospa Maja. naša nekdanja vzgojiteljica, ki nam je tolikokrat pogledala skozi prste, ko je šlo za večje ali manjše
si lahko privoščili vse neumn0 nu. ki je s svojimi citrami
jih počno mladi ljudje. noi." Posebej hvaležni smo M'h> .[prih i. ki ie s svoiimi citrami poz'a VA
večer. Metka Malus pa nam je.-af3|,d lepoto in žametnim glasom Pč^ ( zvezdnato noč in nam omog0 o5i>’ smo kljub precej popitega v,n
ouiu iujuo j/ivvvj rrr ”
trezni in pogumni fantje. . koz3('je Ob slovesu z dvignjenim'
je bilo treba dodati samo še m
»Izbrali smo
čali, bi še enkrat izbrali en $ Spet bi postali kleparji.«
k
Kritizirate Glasnik?
Rajši napišita kak prispevek, .
da bo naš časop pestrejši!
Jto-ASNIK, STRAN 3
hi
40 do
IMP bo izvajal vsa instala-Jska dela v stanovanjskem ^aselju Um Al Idham 2. to je v jv- „ 1,1 °d novih stanovanjskih ia se	v Bagdadu. Gre za kla-
[tŽ? 'Cna '
mote11
injot;
v V Jelovi
lodj6*)1
i pog°'
■ za^
iBP*5
ik iel
na ti lili l"1" e.
tiske pr°2, Kli”1
nstrtj
o«f,
:kla|e'
:upntr. faza tega J
:a<»
• naj
jteK
oseb#
zai^ mo P , kot'
"/j
edeČ';
i o L
kreP1'
na $
m
ozd«1
skup!1'-
d naj
eza<
, da'
r’ .»i jnoU;
lacn6
eme'1 deli'' pnib račdj se Jj rt)os»;| i d< ovi‘5 aofl.lCji
^ovo delo v Iraku
Instalacije
v novi soseski
. u“ instalacijska dela —vo-ov°d, klimatizacija, ogreva-)e in elektroinstalacije z s^ttii zunanjimi priključki. “°godbo smo sklenili z Patio avstrijsko gradbeno > Ubau iz Spittala, ki je °silec kompleksnega posla, ju ie pomembno povedati, da nosilec posla razpisal med-k6„ sar°dni natečaj, na katerem .rog**' lL]p za del° potegovala poleg klit«'	cela vrsta firm iz raz-
'n držav, med njimi tudi več ^('slovanskih organizacij. j Sekakor je za nas lep uspeh, ^ Str>o dobili ta posel. Grad-• ena dela na objektu bodo vajali Kitajci.
rovejmo še to, da izvedbo 8a projekta financirajo av-l nlske banke, zato je pogod-, eni partner IMF Metali, ki
bo
. v sklenil pogodbe s tozdom .n^eniring in tozdi, ki bodo vajali instalacije.
. Gradbena dela na grad-iMp1 50 se ze zade'a- Tudi v MP.ju smo £e pristopili k P°slu in sicer zdaj projektanti dopolnjujejo instalacijske ?fojekte. Monterji bodo za-en delati na gradbišču v prvi Polovici leta 1986. Po po-soclbi mora biti delo končano dveh letih.
L. J.
V razpravi je osnutek Samoupravnega sporazuma o reorganizaciji
Emond na pet delov?
Emondov delavski svet jev sredo, 27. novembra, dal v javno obravnavo osnutek Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju te delovne organizacije. Če bo ta Sporazum sprejet na referendumih v vseh tozdih, bo delovna organizacija Emond s 1. januarjem prihodnjega leta nehala obstojati, njenih pet temeljnih organizacij pa se bo prelevilo v enovite delovne organizacije.
Kot je povedal Emondov glavni direktor, Borut Gržinič, se je začela razprava o Emondovi reorganizaciji že v obravnavi sozdovih Srednjeročnih planskih temeljev. Tozda Elektromon-taža in Ten-Telekomunikacije sta že pred časom sprejela formalni pobudi o ustanovitvi enovitih delovnih organizacij.
Na seji je sodeloval tudi sozdov generalni direktor Franc Kumše, ki je spomnil, da je bil ob organiziranju sozda IMP pobudnik za organiziranje delovne organizacije Emond. Namen je bil združiti elektrodejavnost v IMP-ju.
Takrat je v IMP-ju nastala vrsta delovnih organizcij, ki pa niso bile vse v enaki meri uspešne organizacijske tvorbe. Tako se je že po dveh letih razšla delovna organizacija Klimat. ki so jo sestavljali Klima proizvodnja, Panonija in Tio.
V Emondovih tozdih pa so se tudi stalno pojavljale zahteve po organizacijskih spremembah, je spomnil Kumše. Kazale so se predvsem v zahtevah, da naj bi prodajne in razvojne službe iz delovne skupnosti vrnili v tozde. Kumše je tudi dejal, da je medsebojnih poslovnih povezav med Emondovimi tozdi razmeroma malo, problematična pa je bila tudi relacija med skupnimi službami in tozdi. Prodajni in razvojni oddelki so bili sicer pov-
dai6i
4
;že«J nje.f ižel«",
Gradbeno dovoljenje imamo
V decembru bodo Začeli urejati prostore za ambulanto
V decembru se bo adaptacija prostorov za novo IMP-jevo bralno ambulanto zanesljivo začela, saj imamo vso potrebno ^ .uinentacijo. Republiški komite za industrijo in gradbeniške kot drugostopenjski organ namreč zavrnil pritožbo zbora
•snovalcev.
. ^ času, ko smo oddajali gradivo, je sozdova Služba za grad-ene investicije izbirala najugodnejšega izvajalca gradbenih e|- Pogodbo bodo podpisali v kratkem, s pogojem, da začno Rradbeniki delati takoj.
tem bodo sklenili še pogodbe z Ovčjem, Klimo montažo la *^e^tr°montažo, ki bodo izvajali instalacije. Kdaj bo ambu-Sta odprta, je pred podpisom pogodb težko napovedati, jasno jyje’ da bo to precej odvisno tudi od naših tozdov, ki bodo izva-
niontažna dela.

l^ovcem je uspelo!
Opremo za SZ so naredili v roku
Kr
1» D n,0vcem je uspelo! Do dneva republike so naredili vso opremo t "ajst oskrbovalnih centrov v Sovjetski zvezi in jo tudi pripravili 4%>«rt. Gre za opremo za hladno dimljenje mesa in mesnih iz-
iladflj?ela Zaključku tega velikega
K1r rncs,° zvvpn"
nos°' siihjardo dinarjev klinii-A.,fviz, sem se pogovarjal z i Pilita! . avko Petru, ki je"koordi-:*at!v<Alo®'zvedbo tega posla. »To je er smo pridobili ogromno Sl«’ bnkJ,<< je rekla.
Lt/ ob.nh ali slabih?
Vp ° dobrih!«
k° ki- asniku smo že napisali, da to Iljrn)'!v(i(jn'rri'n tozd Montažna proi-'zdelal kompletno teh-n° 0 zasnovo hladnega dim-a |!‘SnQ..niesnih izdelkov in na tej V' %)j 1 Prišel do posla. Izdelali so °jekte. Inž. Pet rujeva je N0vala zanimivost, da so r0skv' Za Pr°jekte narisali v Nk '• Tako je bilo zaradi na-\ZačptvCOv' ^'sat' 50 začeli šele Jš ^ ku julija in ker so vedeli, %je'"a biti čez dobre-4 mesece kveijK že vsa oprema, je bila %k*a nevarnost, da bi na->0|i forda ne bil povsem za-%tj f,ea- Tako so trije projek-lrojei Moskvi naredili osnovne e’ da jih je naročnik potr-
sem prirejeni tozdom, niso pa uveljavili načela, da bodo tudi osebni dohodki prodajalcev in razvijalcev odvisni od uspešnosti tozdov, za katere delajo. V praksi so uveljavili povprečje, s čemer se je zbrisala soodvisnost, se zameglila odgovornost, pri delu so se prekinile neposredne povezave, kar je zmanjšalo učinkovitost.
Tako je ob koncu Kumše menil, da te reorganizacije ne gre gledati tragično, prepričan pa je tudi. da bodo posamezni Emondovi deli kot enovite delovne organizacije zaživeli še bolj živahno.
Osnutek Samoupravnega sporazuma o spremembah Emon-dove organiziranosti zelo natančno opredeljuje novo organiziranost. Sedanji tozdi postanejo enovite delovne organizacije, delovna skupnost pa se ukine. Delavce delovne skupnosti bodo razporedili v enovite delovne or-
ganizacije, kar je tudi precizirano. Za večino sploh ni problema, saj se je že doslej točno vedelo, za kateri tozd delajo in bodo šli torej v ustrezimo organizacijo. Ostale bodo razporedili po dogovoru ali glede na število zaposlenih v tozdih.
Centralno kuhinjo na Vojkovi. ki je bila doslej v Emondovi delovni skupnosti, pa bodo vključili v delovno skupnost sozda. Delovna skupnost sozda bo tudi prevzela upravljanje IMP-jeve obratne ambulante.
Seveda pa je vse povedano šele osnutek, ki bo v javni obravnavi do 9. decembra. Sklenjeno pa je že. da bo Emondov delavski svet 10. decembra določil predlog tega Samoupravnega sporazuma in razpisal referendume.
»Kaj pa. če bi bili za omenjeni Sporazum o reorganizaciji Emonda le delavci nekaterih tozdov, medtem ko bi v drugih glasovali proti?« so vprašali delegati. Pomočnik sozdovega generalnega direktorja za pravno samoupravno področje Tone Marolt je pojasnil: »Tisti, ki bi Sporazum sprejeli, bi se iz Emonda izločili.«
LOJZE JAVORNIK
19. decembra bo referendum
Predlog, da se tozd OV izloči iz Promonta
Delavski svet tozda OV je za 19. decembra razpisal referendum o ustanovitvi enovite delovne organizacije Ogrevanje vodovod.
Povod, da so Ovejevi samoupravni, strokovni in družbenopolitični organi sprejeli pobudo za ustanovitev enovite delovne organizacije, je bil predlog v Osnutku smernic sozdovega srednjeročnega plana, da bi v Promont vključili tozd Dvigalo. V Oveju se s tem niso strinjali in so predlagali, naj bi raje združili ljubljanske montažne tozde (OV, Klimo montažo in Elektromontažo) v enotno delovno organizacijo, ki bi pokrivala vsa montažna področja. Ko s to pobudo niso uspeli, je Ovejev delavski svet razpisal referendum o izločitvi iz Promonta in ustanovitvi enovite delovne organizacije.
Kot je povedal direktor tozda OV Janez Jerneje so na takšen sklep vplivale tudi pripombe, ki jih ima tozd OV na odnose svobodne me-nj ave del a z delovno skupnostjo. Strokovne službe in vodstvo delovne organizacije so pripravile analizo o učinkovitosti strokovnih služb, toda problemov niso rešili.
Če bodo Ovejevci sprejeli odločitev o izločitvi iz Promonta, bo terjala tudi prilagoditev organiziranosti delovne organizacije Promont, saj je ocenjeno, da ni pogojev za delovanje delovne organizacije z enim tozdom v Ljubljani in drugim v Kopru. Verjetno bodo torej iz Promonta nastale tri enovite delovne organizacije. Direktor tozda OV Janez Jerneje je v zvezi s tem rekel: »OV bo kot enovita delovna organizacija zaživel, ko bomo dobili soglasje ostalih dveh tozdov: Klime montaže in Montaže Koper.«
L. J.
Imenovanji
Rajko Orešnik — novi direktor DO PMI
Decembra je prevzel dolžnost glavnega direktorja DO PMO Rajko Orešnik.
Rajko Orešnik se je rodil 18. februarja 1940 v Črni na Koroškem. Najprej se je izučil za strojnega ključavničarja in opravljal to delo več kot tri leta delal v mežiškem rudniku. Nato se je vpisal na sred-njetehnično šolo strojne smeri in jo leta 1983 končal ter se zaposlil pri Elektroko-
vini kot tehnolog. Leta 1969 je končal L stopnjo mariborske Višje tehniške šole, leta 1976 pa je diplomiral na 2. stopnji VEKŠ Maribor.
Leta 1976 se je zaposlil v delovni skupnosti sozda Elkom, kjer je opravljal vodilna in vodstvena dela do leta 1982, ko je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine Maribor-Tezno, to je za funkcijo, ki jo je opravljal profesionalno vse do prevzema dolžnosti v PMI-ju.
V tej krakti predstavitvi tov. Orešnika ne moremo mimo njegove vsestranske družbenopolitične dejavnosti . Tako je bil od leta 1971 do 1979 član Zveznega odbora sindikata in rudarstva Jugoslavije, od leta 1974 je eno mandatno dobo predsedoval republiškemu odboru sindikata kovinske industrije Slovenije in je bil tudi član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Odleta 1978 do 1982 pa je bil delegat v Zveznem zboru skupščine SFRJ.
Andrej Rode — novi direktor DO Livar
S 1. decembrom je prevzel dolžnost glavnega direktorja DO Livar Viktor Koleša inž. Andrej Rode.
Inž. Andrej Rode se je rodil 1. avgusta 1944 v Ljubljani. Kot IMP-jev štipendist je leta 1969 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — Montanistika — metalurgija.
Po odsluženju vojaškega roka je marca 1970 nastopil službo v livarni v Ivančni gorici kot pripravnik.
Nato je delal v proizvodnji
— najprej kot tehnolog in kasneje kot obratovodja. dokler ni ob ustanovitvi tozda Livar leta 1974 postal njegov tehnični direktor. Leta 1978 po Livarjevi reorganizaciji v DO pa je postal pomočnik glavnega direktorja za tehnično področje.
Inž. Andrej Rode je tudi član Izvršnega sveta grosupeljske občinske skupščine in sicer je zadolžen za področje industrije.
L. J.
Nepismeni naj tega sporočila ne preberejo!
Pismene pa vprašamo: Zakaj
ne dopisujete v
Glasnik?
Proslave ob dnevu republike, podelitve priznanj jubilantom
dil — in potem so se vrnili v Celje, kjer so delo dokončali.
No, jeseni se je začela izvedba posla, pri čemer sta si oba Kli-mina tozda razdelila delo. V industrijski proizvodnji so izdelali klimatske cenrale in drugo opremo, v Montažni proizvodnji pa vso avtomatiko, distribucijske elemente, kanale in tudi električne povezave, skratka vse tiste elemente, ki bodo opremi vzdignili funkcijo. Ta tozd je poskrbel tudi za 1.500 vozičkov, ki se bodo uporabljali za transport mesnih izdelkov.
In naprej? »Zanesljivo je, da so na blagovni listi menjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo novi oskrbovalni centri, ni pa točno opredeljeno, koliko. »Razgovori o tem se še niso začeli,« je rekla inž. Petrujeva. Seveda pa Khmovci pričakujejo, da bodo to opremo še naprej izvažali v Sovjetsko zvezo, saj so prvo veliko delo izvršili res kvalitetno in točno v roku.
L. J.
Pred dnevom republike so v mnogih naših delovnih organizacijah priredili tradicionalne proslave. Mnogi so ob tej priložnosti tudi podelili priznanja svojim jubilantom za 10,20 ali 30 leti zvestobe delovni organizaciji. Tako je delovna organizacija Iko že po tradiciji organizirala proslavo 27. novembra v Iliriji. Klimovci pa so proslavo s podelitvijo priznanj jubilantom organizirali v četrtek, 28. novembra v jedilnici svoje delovne organizacije. V kulturnem programu so nastopili učenci: 1. do 4. razreda osnovne šole Šmartno v Rožni dolini, s katero celjska Klima že dalj časa sodeluje.
Posnetek je s prisrčnega nastopa šolarjev v Klimi. (Foto: L. J.)
V delovni organizaciji Izip so organizirali podelitev priznanj jubilantom \ petek, 6. decembra. Priznanja je podelila predsednica delavskega sveta DO Izip Anča Debeljak. Na sliki: Med letošnjimi Izipovimi jubilanti je bila tudi vodja računovodskega oddelka Marjana Ovsenik, ki je prejela priznanje za deset let zvestobe IMP-ju.
V Tiu so priredili podelitev priznanj jubilantom in srečanje upokojencev 28. novembra — pred dnevom republike. Vse navzoče sta najprej pozdravila predsednik sindikalne organizacije Darko Jereb in predsednik delavskega sveta Vinko Brence. Direktor Tia Zdenko Golob pa je v svojem nagovoru predvsem obravnaval gospodarske probleme delovne organizacije, ki jih z veliko zavzetostjo kolektiva dokaj uspešno rešujejo. (Foto: Darko Jereb)
OBJEKTI KI JIH GRADIMO: INŠTITUT DR. SIMO MILOŠEVIČ VIGALU

; 1' '
frg-SS:
....



' ;
V laalu delamo na naivečii črnogorski naložbi
Druga faza izgradnje Inštituta dr. Simo Miloševič v Igalu je trenutno največji objekt, ki ga izvaja IMP v Jugoslaviji. V tem času, ko so dela v polnem zamahu, je v Igalu okrog 165 Impejevcev, ki skupaj z gradbinci hitijo, da bo ta lepi hotelsko-zdraviliški objekt v novi sezoni pripravljen na sprejem gostov.
Druga faza izgradnje Inštituta dr. Simo Miloševič je velik in zares lep kompleks, ki obsega naslednje objekte:
• Dva hotelska objekta (A in B) s skupno 860 posteljami.
• Objekt D—to je družbeni objekt s centralno kuhinjo, več restavracijami in drugimi turističnimi prostori, večnamensko dvorano in vsem drugim, kar pač potrebuje hotel visoke A kategorije.
Sestanek v pisarni vodje projekta. Z leve: direktor Inženiringa Vlado Kuret, IMP-jev generalni direktor Franc Kumše, Rudi Geršak, Vili Muc, Dušan Hočevar in Ante Jurkovič.
Nekaj naših fantov na gradbišču: Bliskova monterja, ki sta sodelovala v montaži bazenske razsvetljave, OV-jevci v strojnici toplotne črpalke, kliinarji — spodaj odmor pri kontejnerjih na gradbišču.
•	Objekt T: terapija. V tem objektu je vrsta prostorov za zdravljenje — tako z uporabo klasičnih medicinskih sredstev, kot tudi z uporabo naravnih dejavnikov: morske vode, mineralne vode in blata. Poleg ambulant so v objektu T trije manjši in en večji bazen z mineralno vodo. Za individualno terapijo z blatom ali mineralno vodo bo 90 bisernih kopeli. V objektu T pa so še nekatere druge naprave, ki služijo za ves objekt — zlasti toplotna črpalka in glavna strojnica za klimo.
•	In tu je še objekt S (športni objekt) — pokriti bazen 33 krat 25 metrov, v katerem bo ogrevana morska voda.
Poglejmo zdaj instalacije, ki jih izvajamo na teh objektih!
•	Vodovod.
•	Ogrevanje. Tu je treba poudariti, da je edini vir energije toplotna črpalka. To je velika posebnost, saj je tudi v svetu zelo malo primerov, da bi s toplotno črpalko reševali kompletno energetsko oskrbo: od gretja radiatorjev, preko fan-coil ventilatorjev, talnega ogrevanja, ogrevanja mineralne, bazenske in sanitarne vode, pa do ogrevanja klimatov — seveda pozimi, medtem ko toplotna črpalka klimate poleti seveda hladi. IMP je projektiral in izvedel vse te naprave — od toplotne črpalke do vseh ogrevalnih sistemov in naprav. Ker je toplotna črpalka srce celot-
nega objekta in tudi edinstveno tovrstno postrojenje v Jugoslaviji, jo podrobneje opisujem v posebnem članku.
•	Klimatizacija, kjer smo dali tudi vso opremo od klimatov do avtomatike.
•	Razne tehnološke instalacije — npr. priprava mineralne vode in blata.
•	Elektroinstalacije šibkega in jakega toka. Pri šibkem toku velja posebej omeniti, da bo v hotelu instaliran sistem arcis, po kabelska televizija in javljalci požara.
•	Instalacijo bazenske tehnike pa izvaja preko IMP kot podizvajalec mariborski Cevovod.
Tu moramo posebej poudariti, da IMP na tem objektu ni le izvajalec instalacij, pač pa izvajalec kompleksnega posla, saj so naši projektanti instalacije projektirali (vodja projektiranja je bil inž. Dušan Hol-zbauer iz Projektivnega biroja), izvajamo delo, pa tudi dobavljamo opremo — bodisi iz lastnih tovarn ali pa, za specialno opremo, ki je IMP ne dela, od drugih dobaviteljev.
Vse delo koordinira tozd Inženiring, vodja projekta Igalo pa je inž. Ante Jurkovič. Sicer pa delajo na objektu monterji OV pod vodstvom vodje montaže Vilija Muca, pa monterji Klime montaže, kjer sta vodji izvedbi Vinko Tratnik in Ivo D j uran, za Elektromontažo je vodja izvedbe Franc Merkun, medtem ko so monterji mariborske Montaže pod vodstvom Huberta Žnidarja strojne instalacije na objektu A že končali.
Gradbena dela na drugi fazi Inštituta dr. Simo Miloševič izvajajo tri gradbene organizacije in sicer na objektu A Prvoborac iz Hercegnovega, na objektu T beograjski Rad, medtem ko je izgradnjo ostalih objektov najprej prevzel Neimar, kije šel v stečaj in to delo izvaja beograjski Kongrap.
Za nas IMP bo tu zanimiva izjava, ki jo je dal član Inštitutove nadzorne ekipe Madjar Čaba. Rekel je: »Imamo tri gradbene izvajalce, toda ko smo razmišljali o oddaji inštalacijskih del, smo menili, da bi jih bilo slabo oddati večjim montažnim organizacijam. Zato smo iskali močno firmo, ki je sposobna združiti vsa dela v okviru ene organizacije. Tako smo izbrali IMP. Na tako velikem objektu je namreč treba pričakovati mnoge probleme in če je število izvajalcev večje, je te zadeve tem težje reševati.«
Podobno je rekel Rudi Geršak, ki ta objekt dobro pozna, saj je vodil številne pogovore, ko smo se potegovali za ta posel in je sodeloval tudi na novembrskem pogovoru, kjer je z investitorjem tekla beseda o nujnih dodatnih delih in sploh o tem, kako delo pripeljati h koncu.
Tako je reke! inž. Geršak: »IMP se mora boriti za kompleksne posle. Danes je Inštitut dr. Simo Miloševič največji kompleksni objekt IMP v
Jugoslaviji in ocenjujem, da bo skupna vrednost opravljenih del, ko bodo v celoti zaključena, presegla 2 milijarde dinarjev. (Novih seveda!) Zato poudarjam, da se moramo žena začetku takšnih del zavedati, kaj bo to pomenilo za celoten IMP. Če se hočemo uveljaviti v Jugoslaviji preko republiških meja, moramo najti skupen interes vsega IMP potenciala, to je, da skupaj premoščamo težave, da si med seboj zaupamo, ne pa da gojimo tozdovsko miselnost.«
Za gradnjo v Igalu so se potegovale največje in najmočnejše jugoslovanske montažne organizacije. Pri delih zlasti na začetku je bilo mnogo težav, pa tudi do konca bo treba še streti marsikateri trd oreh. Toda danes se že kaže, da bo glavni cilj dosežen. Končali bomo zelo lep objekt in upravičili investitorjevo zaupanje.
Rudi Geršak je poudaril še nekaj: »Ta objekt bo za IMP delo pomembna referenca v jugoslovanskem prostoru. Ne pozabimo, da tu sodelujemo s tremi močnimi gradbenimi firmami in se nam torej odpirajo možnosti navezati takšne stike, preko katerih bomo kasneje lahko pridobili nove posle —- seveda, če bomo ob predaji objekta dokazali, da smo najboljši v Jugoslaviji za izvajanje vseh gradbenih in tehnoloških inštalacij na tovrstnih objektih.«
Kako je v Igalu, je pripovedoval
Ante Jurkovič, vodja projek gradbišča. Naši monterji spij0 hranijo v hotelu Metalurg. *,£| sicer uradno počitniški dom zame Nikšič, v resnici pa je P hotel s 324 posteljami. _ r |(j
Običajni delavnik IMP v
10 ur dnevno: od 7. do 12. ure
i* ,
13. do 18. ure. V uri odmora
fantje z gradbišča v hotel na k « Delajo tudi ob sobotah in če je1 v
elo ob nedeljah dopoldne. K°* f že rekli na začetku, zdaj tecG;
gradbišču prava bitka s časotm
i	v 1 *\ . 1. * . l-i J . j._• -a.1 X-. n
končal) objekt do turistične Tu imajo gradbinci še precej , prihaja tudi do problemov, ker "j. ter pač ne more montirati, 0 : gradbinec ni končal svojega de . Prvi naši monterji so v Igalo P.
maja 1983 — in sicer so bili t0 ! 1	■ 'At;
J
vodovodarji. Približno tri ley.=
torej trajalo naše delo na tem , kem hotelsko-zdraviliškem
P,eksu-..........
Jurkovič je tudi spregovoril
blemih, ki so spremljali to Eden največjih je bilo zbiraflJ^ji narja. Izvedba tega objekta je ?j ravno v času najhujšega omeje . investicij in tudi predstavniki u)V,!
*
rek
Mi:
V0t
na
zv
del
tru
Pr;
ki
Pic
nei
Če
črP
toI
Jer
Po
Pe
tO'
torja ne skrivajo problemov, imeli, da so zbrali vsa potrebna i stva. Seveda pa je nereden dotoki narja preprečeval tekočo >zV del.
Zgoraj pokriti bazen, spodaj pogled v glavno klimatizacijsko strojnico.
OBJEKTI KI JIH GRADIMO: INŠTITUT DR. SIMO MILOŠEVIČ V IGALU
pogled na del strojnice toplotne črpalke v Inštitutu dr. Simo Miloševič v Igalii. Prostor je velikanski, "■jhit z opremo, tako da se vsega na fotografiji niti ne da prikazati. Naši projektanti so v bistvu naredili a.?aPtacijo, saj je bil prvoten projekt povsem drugače zasnovan. »Kljub temu smatram, da smo poleg funk-C1le dosegli tudi primeren izgled postrojenja in poskrbeli za ustrezne transportne poti, da ne bo proble-n,0v pri vzdrževanju ali zamenjavi strojev,« sta dejala avtorja projekta, inženirja Peter Gspan in Jože Pust.
Toplotna črpalka, kot jih je malo na svetu
‘L r Jugoslavija gleda, kako nam bo uspela toplotna črpalka v Igalu,« je M,VV°dja IMP-jevega gradbišča pri izgradnji druge faze Inštituta dr.^Simo
t6ČC"' "“njo o toplotni črpalki kot o »srcu« stavbe in ne skrivajo ponosa, da bo prav a njihovem objektu največja toplotna črpalka v Jugoslaviji. In ko sem govoril , °djem strojne montaže Vilijem Mucom. mi je povedal, da so tudi monterji a(i to postrojenje s posebnim občutkom odgovornosti in se še posebej pobili, da bi svoje delo opravili lepo in kvalitetno.
Najprej pojasnimo, kaj je pravza-y av toplotna črpalka! To je naprava,
°ntogoča črpanje energije iz to-j^noga vira na nižjem temperatur-. m nivo ju na višji temperaturni nivo.
^Pogledamo konkretno: V toplotni Zg *?; ki smo jo sprojektirali in v Igalu, uporabljamo kot vir °n\e ( j P °te morsko vodo. S toploto, ki jo ,	Di!t i 0 morski vodi pa pokrivamo
-to je hotela, tera-
jffl A
i
-j de'! ker 7 i d»k
;aloP ili to tj
^°trebe objekta — jv 'l C**’ športnih in drugih objek
bna pau.eVeda za delovanje toplotne čr-,otok j	tudi porabimo določeno ener-
izved toda bistvo teh naprav je, da Vl _no dobimo več energije, kot je “žimo. Konkretno: S kilovatno uro otabijeng energije bo toplotna čr-v kav Igalu dala približno za 4 kilo-p me ure toplote, sta povedala inž. pr . Gspan in inž. Jože Pust iz tozda °jektivni biro, ki sta zasnovala in pbektirala to enkratno napravo, je n/!c'P delovanja toplotne črpalke ko ™s*vu obrnjen potek delovanja hlJIjPrasorskega gospodinjskega v mlnika.Že pred drugo svetovno Plm° So Švicarji naredili prvo to-V0,tn° črpalko, ki je uporabljala pa 0 Ziiriškega jezera. Zares naglo čereJp uporaba toplotnih črpalk za-»... Slriti v sedemdesetih letih, ko so
A.;®,1. Po izbruhu naftne krize ra-o„ s jati o čim učinkovitejših načinih takfh a"^a' Toplotna črpalka je eden knt . virov, saj nam da več energije Jo vložimo.
Naj v zvezi s toplotnimi črpalkami še spomnim, da se v praksi pojavljajo v dveh oblikah:
a)	Kot majhne toplotne črpalke za posamezna gospodinjstva.
b)	Toplotne črpalke za večje objekte.
V Jugoslaviji imajo toplotne črpalke predvsem objekti, ki uporabljajo termalno vodo, nekaj pa jih je tudi ob morju. Toda za vse te naprave je značilno, da dajejo toploto le za določen namen (npr. za ogrevanje sanitarne vode) in da v objektu niso edini toplotni vir. Inštitut dr. Simo Miloševič v Igalu je nekaj povsem drugega. Tu ni nobene rezervne kotlarne, pač pa je toplotna črpalka edini vir toplote za prav vse vrste ogrevanja, pa za sanitarno toplo vodo, pa za gretje bazenske vode in " mineralne vode, ki jo uporabljajo v terapiji. Inženirja Gspan in Pust pravita, da tudi v svetu ni prav dosti takšnih sistemov. Temu primerna "je tudi moč toplotne črpalke: 7 megavatov.
Poglejmo zdaj konkretneje, kako bo delovala toplotna črpalka v Igalu! Najprej je treba reči, da ima dva re, žima obratovanja: zimskega in letnega. Razlika je v tem, da potrebujemo pozimi samo toploto, medtem ko poleti potrebujemo tudi hlajenje za klimatizacijski sistem.
Napisal sem že, da toplotna črpalka v Igalu uporablja kot vir toplote morsko vodo, ki jo bodo po po-
Inštitut Dr. Simo Miloševič , Združuje vrhunsko medicino ■n uporabo naravnih dejavnikov
gorvUg.a faza izgradnje Inštituta dr. Simo Miloševič v Igalu je največjačrno-ska investicija trenutno v teku. Že to pove, za kako pomemben objekt gre. hilit - j1110 zdaj, kakšna organizacija je Inštitut za fizikalno medicino in reha-kalt^0' kot mu pravijo. Ustanovljen je bil leta 1948 in začel delovati v bara-d0. jl,ato so v petdesetih letih za potrebe Inštituta adaptirali nek stari hotel. ste|.er niso leta 1972 zgradili lepe stavbe ob obali, v kateri je skoraj 1.000 po-
inštituta dr. Simo Miloševič je združiti najsodobnejše medicinske me-Vod Z uPorabo naravnih sredstev: morska voda. prijetno podnebje, mineralna a m zdravilno blato.
s^j.ot s° mi povedali v Inštitutu, dajejo izreden poudarek uporabljanju vrhun-* Medicinskih dognanj in postopkov. O tem priča že dejstvo, da imajo zapo-iu^. PO zdravnikov — od tega 30 specialistov. Mimogrede: Vseh zaposlenih 10 i° zdaj 600, z odprtjem novih objektov pa se bo število zaposlenih podvoji-
pra dd°hih bodo 860 novih postelj visoke A kategorije in vse spremljajoče na-ne k® Za bivanje in zdravljenje. Seveda pa kopeli in druge terapevtske naprave streh h nameniene le hotelskim gostom, pač pa tudi tistim, kisi bodo poiskali kon ° drugod v Igalu, saj je bil Inštitut že doslej osnovno gonilo turizma na tem A-u Boke.
hotg6.doslej povedanega je najbrž jasno, da to ni bolnišnica, pač pa objekt So pr sko"Zdraviliškega tipa. Tu se ukvarjajo predvsem z rehabilitacijo ljudi, ki ljejLetrPeli razne poškodbe (prometne, delovne ali druge nesreče), pazzdrav-litacp revVmatskih in nenalezljivih pljučnih bolezni (npr. astma), pa z rehabi-§e)0 Srčnih bolnikov, imajo pa tudi ginekološki oddelek.
Prav ,n?kai0 tamkajšnjih naravnih danostih. Lepote Boke Kotorske so znane, tatUr akP njena prijetna klima, ki tudi poleti ne preseneča s prehudimi tempe-Protjarn* ■ Igalo ima tudi lepo, čisto črnogorsko peščeno plažo, ki nato v smeri bivaj askiu Boke preide v mivko, ta pa v blato. Domačini, pa tudi okoliški pre-ristn^T s° se z igalskim blatom mazali že od nekdaj in primerov o njegovem ko-Min	menda ne zmanjka.
ča$u i era'n° vodo Iglščico pa so kak kilometer od Igala odkrili šele v novejšem tleral 0 naredili cevovod do Inštituta. Voda je rahlo’ radioaktivna, vsebuje milj.® snovi, ni pa topla, zato jo za terapevtske potrebe ogrevajo. t’0rVeV Inštitut znan tudi v svetu, saj ima stalne aranžmaje s švedskim in cev jnSklm socialnim zavarovanjem, prihaja pa tudi mnogo Nemcev. Avstralko^: 8°stov iz arabskih držav. Nasploh pa so postelje vedno polne, v sezoni jektov° Pa Boste celo odstavljati. Prav zato so se odločili za gradnjo novih ob-’ *Jer bo hotelski del namenjen v glavnem tujcem.
sebnem cevovodu črpali v objekt. Največji pretok morske vode bo 800 kub. metrov na uro.
Morska voda bo prišla na protitoč-nike, oziroma ploščne toplotne menjalnike GEA Ahlborn. Na sekundarni strani protitočnikov pa bo sladka voda, ki bo krožila preko sistema batnih kompresorjev splitske tovarne Termofriz. V bistvu gre za dva podsistema: Večji s 5 stroji bo pripravljal ogrevano vodo na temperaturo 40 stopinj Celzija, manjši sistem z dvema strojema, pa bo pripravljal 55 stopinj toplo vodo. Dva sistema imamo, ker so takšne tehnološke zahteve investitorja, pa tudi zato ker bo tako omogočen kar najboljši izkoristek. Na hladnem delu pa sta oba sistema povezana in delujeta na temperaturnem nivoju 7 stopinj.
Seveda pa ne smemo misliti, da bo skozi črpalko stalno teklo 800 kub.
Nadaljevanje s 4. strani.
Precej težav je povzročilo tudi raz-formiranje Neimara. Če pa se omejimo na probleme pri izvedbi instalacij, potem je po Jurkovičevih besedah še največ težav z dobavami uvožene opreme.
Kaj pa vreme? Letošnje poletje je bilo izredno vroče, kar spomnimo se kakšni problemi so bili s pomanjkanjem vode, pa s požari ob jadranski obali — tudi na območju Boke. No, monterjev poletna vročina ni kaj posebno motila, več je težav z novembrskim dežjem. V Boki Kotorski imamo kraj, kjer v vsej Evropi pade največ dežja. Igalo je sicer na drugem koncu Boke, a moče mu ne manjka. Predvsem pa leži skoraj bi rajše rekel čepi — pod istimi hribi, s katerih v jesenskem in zimskem deževju hrumijo vode proti morju. Te vode prihrumijo v mesto — Kotor, Hercegnovi, pa tudi Igalo, ki imajo preslabo kanalizacijo, in tako pride do poplav. Na gradbišču je še posebej težko, saj tu drenaža sploh še ni narejena. Tako je neurje okrog 20. novembra zalilo strojnico v S objektu. No, ta stvar je bila hitro urejena.
Tudi Vili Muc iz OV je potrdil, da vročina letos poleti ni bila kak poseben problem in pojasnil, da je pač monter zaščiten pred vročino, saj dela v objektu. Mnogo hujše težave povročata voda in blato jeseni in pozimi.
Ko sem ga vprašal o problemih, je rekel, da jih je bilo vseh vrst. Na samem začetku je škripala disciplina, a to so uredili. Pri izvedbi je seveda treba marsikaj reševati na kraju samem. »Veste, pri tako velikem objektu je treba s tem že vnaprej računati,« je realistično rekel Muc in dodal, da je zato pomembno, da imajo dobre odnose z investitorjevo nadzorno službo in tudi z gradbinci, pa lahko vse take reči sproti uredijo.
Glavno delo na tem objektu za OV pa je seveda toplotna črpalka, saj je to postrojenje, kjer je natlačenih zares ogromno raznih naprav in opreme. Vili Muc je povedal, da so se tu še posebej potrudili in na koncu rekel, da bi se rad posebej zahvalil OV vodilnim monterjem v svojem imenu in tudi v imenu tozdovega vodstva, ker so ga res angažirali, da teče delo hitro in kvalitetno. Za strojne instalacije so to Alojz Balkovec, Anton Muc, Franc Rokavec in Valentin Gostič, za vodovod pa Leopold Breskvar in Alojz Jankovec.
LOJZE JAVORNIK
metrov vode na uro in da bo nepre-nehno delalo vseh sedem batnih strojev s polno močjo 7 megavatov. Sploh ne! Naprava je narejena tako, da bo najprej iskala ravnovesje v sistemu. To se lepo vidi pri letnem obratovanju, ko bo potrebno tudi hlajenje za celoten klimatizacijski sistem. Pri tem se bo seveda sproščala določena toplotna energija, ki je ne bodo spuščali neizkoriščene, pač pa jo bodo uporabljali na ogrevnem delu, saj bo tudi poleti potrebna toplota — npr. za gretje sanitarne vode. pa za gret je mineralne in bazenske vode.
To pa še ni vse. Ves sistem je zasnovan tako, da ne gre nobena energija v izgubo. Tako je tudi Termofriz svoje sicer serijske batne stroje zamenjal tako, da je za Igalo naredil polhermetično zaprto izvedbo. Takšna izvedba omogoča, da ujamejo tudi toploto elektromotorjev pri obratovanju in jo uporabljajo v ogrevalnem sistemu. Projektanta sta pohvalila Spličane. da so pokazali razumevanje za posebne zahteve in naredili ustrezno spremembo svojih strojev posebej za ta objekt.
Glavno varčevanje pa dosegajo z regulacijo celotnega sistema, tako da delajo le tiste naprav c, ki so zares potrebne in na optimalni moči. Vsak od batnih strojev ima štiri stopnje delovanja, imamo pa sedem takšnih strojev, pa množico črpalk in drugih naprav, ki uravnavajo delovanje sistema. Lahko si mislimo, kako zapletene naloge so tu, zato sta projektanta za regulacijo uporabila računalnik firme Sauter, ker doma ni si-
stema, s katerim bi lahko rešili to nalogo. Računalnik bo torej skrbel, da bo naprava najprej izravnavala energetske potrebe znotraj hiše — ta je vzpostavljala ravnotežje med hlajenjem in ogrevanjem. To bo poleti v precejšnji meri uspevalo. Šele ko notranja izravnava ne bo možna, se bodo vključile črpalke morske vode in tudi te samo toliko, kolikor bo res potrebno.
Dodatno zmanjšanje obratovalnih stroškov pa bodo dosegali s tremi akumulatorji tople vode s skupno prostornino 400 kub. metrov. To jim bo omogočalo, da bodo vodo ogrevali v času, ko je nižja električna tarifa in jo ohranjevali. Seveda ne gre tu le za cenejši tok, pač pa tudi za to, da sistem obratuje v nočnem času, ko je električno omrežje manj obremenjeno, kar je pomembno za elektro-distribucijo.
Zdaj pa še o samem konceptu naprave, ki je povsem originalen. Toplotno črpalko za Igalo je prvotno projektiral Unioninvest, ki je predvidel vgradnjo turbokompresorjev. Toda takšnih naprav na domačem trgu ni in tako se je naš Projektivni biro spoprijel z nalogo, kako narediti to veliko toplotno črpalko s čim manj uvožene opreme.
»Tega smo se lotili zares junaško,« je rekel inž. Peter Gsopan. »Nekaj izkušenj na manjših toplotnih črpalkah smo sicer imeli. Kolikor se je dalo. smo Zbrali informacij iz literature in tudi iz prvih kontaktov s tujimi firmami, ko smo še razmišljali o uvozu določene opreme, smo dobili nekatere koristne napotke.«
A še preden sem ga lahko vprašal, koliko je bilo posnemanja, je rekel: »Veste posnemati se tu tujcev ni dalo. Nihče na Zahodu ne bi reševal tako velike toplotne črpalke z batnimi stroji. Prav gotovo bi uporabili turbokompresorje. kar bi pomenilo, da bi potrebovali manj strojev in da bi bilo celo postrojenje manj zapleteno in cenejše. Seveda pa to o ceni ne velja za nas. V Jugoslaviji so razmere povsem drugačne, saj pride uvožena oprema zelo draga. Torej je tu naša zasnova cenejša, obenem pa zagotavlja tudi zanesljivejše obratovanje. Tako je, ker imamo več strojev in se izpad enega ne pozna tako močno. Upam si trditi, da se pri tej toplotni črpalki izpad enega agregata sploh ne bo poznal. To pa je zelo pomembno, saj tu nimamo nobenega rezervnega ogrevalnega izvora.«
Torej še ena značilnost toplotne črpalke v Igalu: V največji meri je naslonjena na jugoslovansko opremo. Tu je seveda tudi precej IMP-jeve opreme od regulacijskih ventilov, črpalk (razen tistih velikih, ki jih je dobavil Litostroj), armatur pa do razdelilcev in druge električne opreme, vključno s komandno ploščo.
Upoštevajoč vsa ta dejstva zares ni čudno, da strokovnjaki spremljajo dogajanje v Igalu. Energetska kriza ni prehoden pojav — nasprotno, o varčevanju z energijo bo treba vse resneje razmišljati. Toplotna črpalka je tudi povsem čist način ogrevanja. Ta objekt v Igalu pa je za IMF brez dvoma velikanska šola, pa tudi odlična referenca.
LOJZE JAVORNIK
Igalo: Prvi turistični kraj Boke
Na poti do Dubrovnika proti jugu je Igalo prvi kraj v Boki Kotorski. Če gremo še par kilometrov naprej, pridemo v Hercegnovi. Nemalo IMP-jevcev je Igalo spoznalo po službeni dolžnosti.
Prvo kar človeka zbode v oči, so visoke dvanajstnad-stropne stolpnice. To prav gotovo niso stavbe, ki bi jih človek pričakoval v idiličnem obmorskem mestu. A kdor hoče iskati stare stavbe in tradicijo, naj gre naprej — v Igalu je torej ostalo zelo malo.
Po drugi strani pa so me podatki, ki mi jih je dal predsednik skupščine igalskega turističnega društva Ili j a Ze-kovič zares presenetil. Igalo gotovo ni tako znan kot Hercegnovi ali Kotor, a vendarle je to prvi turistični kraj v Boki Kotorski, saj beleži okrog polovico nočitev v Boki, ima pa tudi polovico vseh turističnih postelj, pa tudi prav toliko urejenih kopališč. To je kraj, ki ima 5.500 prebivalcev, v največji turistični sezoni pa spravi pod streho še 15.000 turistov.
V Igalu so poleg Inštituta dr. Simo Miloševič še trije hoteli (s skupno 1.320 posteljami) in dvanajst počitniških domov. Zanimivo, dav kraju ni niti enega družbenega avtokampa, zato pa kar 15 zasebnih.
Ili j a Zekovič je še rekel, da Igalo nima nobene potrebe za turistično propagando, problem tega kraja je, da v turistični sezoni ne more sprejeti vseh, ki bi v njem radi leto-
vali. Večina gostov prihaja sem zaradi zdravljenja — bodisi da se z njim sami mažejo na tako imenovani Stari banji, ali pa uporabljajo storitve Inštituta dr. Simo Miloševič.
Kraj, kjer v Igalskem zalivu kopljejo iz morja zdravilno blato.
Panonija
Pogodba s Pegorarom
21. novembra so predstavniki ■ delovne organizacije IMP Panonija in italijanske firme Pegoraro v Kopru slovesno podpisali oziroma izmenjali pogodbe. Petletna pogodba z znano italijansko firmo Panoniji iz Murske Sobote zagotavlja najmanj milijardo lir izvoza na leto, hkrati pa tudi razširjeno ponudbo na jugoslovanskem trgu. Kot je povedal direktor Panonije Emil Zelko, gre ob sklenitvi omenjene pogodbe o kooperaciji poudariti zlasti to, da Panonija v svoj proizvodni program sprejema vrsto novih, tehnološko zahtevnejših proizvodov in tudi to, da bodo jugoslovanski kupci poslej lahko kupovali tudi kmetijsko mehanizacijo, ki je na našem trgu še ni bilo vse od posebnih strojev za rahljanje zemlje, površinsko obdelavo in tudi sejanje.
DUŠAN GRČA
Za Bežigradom
V Panoniji so razvili nov sejalnik
Profesionalna antena za kabelsko TV
razvoinl seLtor je razvil novo nošeno sejalnico za setev 22 skim standardom in so jih doslpi različnih kultur (vse vrste žitaric, trave, repe, korenja itd.). Sejalnica je	že prodali 80 v Italijo, Francijo i11
srednje težka in primerna za kombiniranje z različnimi stroji za pred- ZDA. setvene priprave tal.
Konec novembra so serviseiji tozda Ten-Telekomunikacije postavili anteno in vključili prvi del sistema kabelske televizije v bloku na križišču Titove in Triglavske ulice v bežigrajski soseski BS 5.
Za začetek je pripravljenih 63 priključkov, ko pa bodo dokončana vsa stanovanja v bloku jih bo 170, predvideno pa je, da bodo priključili še sosednji blok in nekaj drugih stavb, torej
skupno okrog 300 stanovanj. Čer
-eprav v Glasniku o tem razen bežnih omemb nismo kaj dosti pisali, tozd Telekomunikacije že lep čas dobavlja opremo in montira sisteme kabelske televizije. Začeli so v stanovanjski soseski Livade pri Izoli, pa v turističnem naselju pri Umagu, kabelsko televizijo vgrajujejo v novih splitskih stanovanjskih soseskah, pa v Igalu in še kje. Tudi v Ljubljani so zgradili sistem za del Fužin in za eno od šišenskih sosesk.
Montaža antene za kabelski televizijski sistem. Za Bežigradom je prvi sistem v Ljubljani, ki uporablja profesionalno anteno.
Novost v soseski BS-5 je, da so namesto klasične skupinske antene prvič v Ljubljani postavili profesionalno anteno ALP, kakršno so doslej v glavnem naročale televizijske hiše. Serviserja Dušan Prelovšek in Tone Maček, ki sta anteno postavila, sta povedala, da je njena odlika predvsem v dosti večji odpornosti proti
vplivom okolja (sneg, veter, onesnažen zrak). Na antenah se namreč lepo vidi kakšen zrak dihamo v Ljubljani, saj je življen-ska doba klasičnih anten komaj kakšnih pet let, potem pa jih že nagrizejo žveplov dvokis in druge primesi našega ozračja.
Prednost kabelske televizije v bloku pa je seveda tudi ta, da postaviš anteno na mesto, kjer je najboljši sprejem. Še posebej pričakujejo, da se bo kabelska televizija razmaknila z uvedbo satelitskih programov. Za sprejem teh programov bo namreč potrebna parabolična antena, ki bo za posameznega gledalca hudo velik strošek. Kabelska televizija pa bo omogočila, da si bo ta strošek delilo nekaj sto ali še več družin.
Informacija pa ne bi bila popolna, če ne bi poudaril, da je bilo možno ta sistem zgraditi, ker je Imos-Inženiring že pri zasnovi soseske pred sedmimi leti predvidel kabelsko televizijo z možnostjo kasnejše vključitve satelitske televizije.
L. J.
Značilnost nove sejalnice je značilnost enostavna konstrukcija. Tržišče stroja je pomaknjeno naprej. Ima različne izvedbe vla-galcev semen. Menjalniška gred preko koles sejalnice omogoča brezstopenjsko spreminjanje obratov. Menjalnik lahko vrti eno ali obe kolesi, kar je dobro pri drsenju. Aparat sejalnika v obliki izobljenega valja skrbi za stalne količine zrnja.
Nova sejalnica ima pribor, ki omogoča kontrolo sejanja: Kazalec količine semen v zaboju, avtomatični mehanični kazalec in čistilec koles. Možno pa je vgraditi še dodatno opremo — to je števec, mehanski diskantni hidravlični označevalec in napravo za trasiranje. Izdelujejo tri tipe z delovno širino 2 metra, 2.50 metra in 3 metre, ene so od 300.000 dinarjev za dvometrski strom do 360.000 dinarjev za trimetrski.
Glasnik je tudi vaš časopis!
Sodelujte!
Telefon uredništva: (061) 321-043
Tio je dosegel dobre uspehe pri uresničevanju sanacijskega programa
Precejšen porast storilnosti
V Idrijskem Tiu ocenjujejo, da bodo letos povečali fizični obseg proizvodnje za okrog 13 odst., čeprav so precej zmanjšali število zaposlenih. Močno so tudi povečali izvoz — celo več kot še enkrat toliko, kot je predvideval sanacijski program. A kljub temu Tio se še ni povsem izkopal iz gospodarskih težav, zato bo zaprosil za enoleten odlog vračila sanacijskih kreditov, ki so mu jih odobrile Ljubljanske banke — temeljna enota Nova Gorica, Idrijski sklad skupnih rezerv ter IMP-jeva Interna banka.
delež tujih sredstev za kritje zalog padel pod polovico — na 49,47 odst, Ti podatki kažejo, da Tio tudi finančno okreva.
V sanacijskem programu so predvideli, da bo Tio letos ustvaril približno 50 milijonov dinarjev ostanka dohodka. To se ne bo zgodilo. Ob devetmesečnem obračunu delovna organizacija sicer ni imela izgube, a tudi nobenih skladov. Tako pričakujejo, da bo tudi ob zaključnem raču-
Zakaj cilj sanacijskega programa ne bo v celoti dosežen?
»V glavnem smo vse točke dosegli, ah bili še boljši,« je rekel Tiov direktor Zdenko Golob, »precejšnje odstopanje je le pri postavki: plačane obresti. V sanacijskem programu smo predvideli, da jih bomo morali v vsem letu plačati 58 milijonov dinarjev, v resnici pa smo za obresti že do konca septembra dali 96 milijonov dinarjev in ob koncu leta bodo znašale plačane obresti 130,6 milijona dinarjev.«
Vzroka tega nadplanskega porasta sta dva: Prvič ob sestavljanju plana niso predvideli tako hitre rasti obrestnih mer in drugič, računali so, da bodo lahko uporabljali sanacijske kredite 1. januarja, v resnici pa so dobili odobrene šele 1. aprila in so do takrat plačevali visoke obresti za kratkoročna posojila.
Prav zato Tio prosi upnike, ki so mu odobrili sanacijska posojila, za
zamik. Tio obresti seveda redno plačuje, gre za to, da bi začel vračati glavnico leta 1987 in ne že prihodnje leto. S tem, utemeljujejo v svoji prošnji, bi dobili potreben predah, da učvrstijo pozitivne trende in dosežejo trdno gospodarsko podlago.
Pri tem se sklicujejo na naslednje dosežke:
•	Z okrepljeno prodajno dejavnostjo so si oskrbeli dovolj dela, tako da je zasedenost proizvodnje v drugem polletju celo 120-odstotna.
•	Fizično so povečali izvoz — zlasti protipožarnih loput in rototer-mov. Pri tem lahko opozorimo na zanimiv podatek, da plan prodaje na tujem trgu izpolnjujejo celo bolje kot na domačem. V prvih 9 mesecih so izpolnili 69 odst. plana prodaje v Jugoslaviji, medtem ko so vrednost načrtovanega izvoza presegli za 103 odstotke. V Tiovem celotnem prihodku je bil delež izvoza 9,57odsto-ten, konec leta pa bo še višji.
•	Bistveno so povečali lastne vire denarja. Tako so na primer lani uspeli z lastnimi viri pokriti le 45,57 odst. vseh bruto naložb, letos konec septembra pa že 55,41 odst. Se večji skok so naredili pri financiranju zalog, ki so jih še konec lanskega leta še celih 71,66 odst. krili s tujimi viri, ob devetmesečnem obračunu pa je
9 V drugem polletju so uspeli zajeziti odhajanje visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev.
•	Neplačano realizacijo so zmanjšali na približno 2,5 odst. celotnega prihodka.
•	Z zahodnonemško firmo K AH so sklenili dolgoročno kooperacijsko pogodbo, pripravljajo pa tudi dolgoročno pogodbo s firmo Efaflex.
•	Največji uspeh pa je povečanje fizičnega obsega proizvodnje ob zmanjšanem številu zaposlenih. To kaže veliko prizadevanje kolektiva, da bi prebrodil težave. Delno so odhajanje delavcev nadomestili s tem, da so poklicali na pomoč delavce Panonijine Kmetijske mehanizacije (decembra jih je bilo v Idriji še štirideset). Še vedno pa velja tudi septembrski sklep delavskega sveta, naj vsak režij ec dela 16 ur mesečno v proizvodnji. Gre v bistvu za prostovoljno solidarnostno pomoč pri izvajanju napetih proizvodnih planov, saj proti tistim, ki delo v proizvodnji odklonijo po predpisih ni mogoče ukrepati. Toda velika večina režijcev prizadevno opravlja svoje obveznosti v proizvodnji, ker želijo pomagati firmi — in nekateri opravijo v proizvodnji še dodatne ure, če je potrebno. Imajo pa žal tudi nekaj posameznikov, ki v proizvodnjo nočejo, čeprav nimajo za to nobenega opravičljivega razloga.
Za prihodnje leto so si v Tiu zasta-
vili ambiciozen načrt, da bodo povečali fizični obseg proizvodnje za 17. nadaljnjih odst. Poleg tega nameravajo še naprej opuščati programe z dražjim materialom, tako da načrtujejo zmanjšati delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku za 7 indeksnih točk. Izvoz bodo še naprej povečali in kot cilj so si postavili, da bodo z njim dosegli 13,4 odst. celotnega prihodka.
Omenil sem že, da Tio čisti svoje proizvodni program. Tako bodo v prihodnjem letu opustili proizvodnjo sanitarnih blokov in vozlov. Težave s temi izdelki so, kar zanje uporabljajo povsem drugačne repro materiale (plastika, tudi nekaj uvoza), kot za ostale programe, kar pomeni večje zaloge. Nasploh pa v Tiu ocenjujejo, da nimajo možnosti za razvoj vse svoje široke palete proizvodov, torej jim ne preostane nič drugega kot osredotočenje na ključne izdelke in programe, ki jih želijo še izpolniti.
Ena prvih nalog za prihodnje leto pa je tudi dokončna stabilizacija vodstva delovne organizacije. To je bila tudi zahteva delavskega sveta, a kot je povedal Zdenko Golob, naloge še niso v celoti končali.
V delovni organizaciji še nimajo vodij komerciale in splošno — kadrovskega sektorja. Razpis je sicer uspel in delavski svet DO ju je tudi imenoval, da obema še teče odpovedni rok, tako da bo preteklo še nekaj časa, morda do začetka aprila, da bosta prevzela svoji dolžnosti.
To žitno sejalnico Panonija proizvaja v kooperaciji s firmo Pegoraro iz Vicence,, razvili pa so jo v lastnem razvojnem oddelku. Sejalnica ustreza vsem evrop-
kmetijski!*
Jugoslovanskim strokovnjakom pa so Panon novo sejalnico prvič pokaza*1 pred kratkim na poljih kombi' nata ABC Pomurka blizu mote*® Carda pri Murski Snhnti.
V petek, 22. novembra so prišli v Panonijo na obisk predstavni1
'	»luvcmuiu so pusti v ranomjo na ooisk preastavu-
Zagrebške organizacije Vatrosprem, znanega proizvajalca opreme $ gašenje in predstavniki murskosoboške gasilske zveze. Panonri s? onnravili nrikfi7	ip mrumoa čizmniinioa uu:t-i
r-***	ivuiyw jv uiugucc »Mupiimuc uspesno uporauiu
za gašenje. Prikazali so tako nahrbtno kot tudi prevozno škropilni "a ki jo je mogoče tudi transportirati oziroma dvigniti, da lahko gasimo!; j"'1 zraka. Pogovor po preizkusu je pokazal, da je potrebno za gašeti * vgraditi močnejši motor. To ni poseben problem, saj tako preurej6^ ^
j5»uv.iLi iiiuiucjsiiiiuiui. tu m poseoen prooiem, saj tako preurej6*? ^ škropilnica tehta le 22 kilogramov, kar omogoča učinkovito upof^ ^ za primer pri gašenju gozdnih požarov. Predstavniki Panonije in ^ »d
trn^nrpmci cn cp 7oIa	— • /t? _ j. _ . t~> i \
trosprema so se zato dogovorili za sodelovanje. (Foto: Frku)
LOJZE JAVORNIK
Dva posnetka iz Tiove proizvodnje: Zgoraj izdelava ohišij za k0®1 vente ih spodaj sestavljanje protipožarnih loput.
ki.,;
j
doslei
icijort
:ijskii»
anon£
ikazf
ombi'
notela
rzvnih komunikacij od 5. do 1. novembra v Porto-P°skušalo odgovoriti preko 600 jugoslovan-Kih propagandistov in ekonomistov, oblikoval-ey_propagandnih sporočil.
Na rob 2. jugoslovanskemu festivalu tržnih komunikacij
Ne poznam vas — torej kaj ste mi že hoteli prodati?
V času vse bolj zaostrenih gospodarskih razmer tako na domačem kot tudi na tujih trgih, je v okviru ^bilizatijskih prizadevanj napor za doseganje proizvodnih in kulturnih vidikov razvitega sveta, ned-°Hno med prvotnimi pomeni.
najbolj uspešni v dialogu z administrativno in samoupravno birokracijo v borbi za devize, uvozne pravice, surovine in višje cene — namesto na tržišču; na drugi strani pa je pri nas veliko preveč tistih, ki jim objektivno ustreza netržno gospodarjenje.
Bitko, ki jo želimo (moramo!) dobiti, je potrebno torej voditi drugače: izbojuje jo lahko le kvalitetnejše, boljše in prodorno delo, ki je hkrati najbolj zainteresirano za funkcionarje tržnih mehanizmov, saj ga druge oblike dušijo in omejujejo. Žal je v našem gospodarstvu kvalitetnih, prodornih in konkurenčno usposobljenih subjektov le malo.
Kaj lahko ugotovimo v luči zgornjih ugotovitev v mestu in vlogi trženja oz. tržnega komuniciranja v poslovnem sistemu IMF? Na pred kratkim končani problemski konferenci o temeljih planov za obdobje 1986—1990 je bila med drugim izrečena tudi ugotovitev, da smo na področju trženja napravili šele prve korake ter da rast in obseg proizvodnega deleža v sistemu IMF zahteva prilagoditve v organiziranosti potrebam učinkovitega poslovanja, zlasti tržnega nastopa.
Tudi v samih planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje je navedeni problematiki (upravičeno) odmerjeno veliko pozornosti. Skupno dogovorjene usmeritve je potrebno sedaj začeti le še uresničevati. To pa ne bo lahka naloga, kajti kot je zapisal dežurni satirik na festivalu »V ekonomski propagandi se razmere najhitreje spreminjajo — v referatih.«
Razmere, ki trenutno vladajo v sozdu IMF žal najbolj točno ilustrira sedaj že klasičen oglas Mc Graw-Hilla (založniška hiša v ZDA), kjer resen poslovni človek pravi:
»— Ne poznam vas.
— Ne poznam vaše organizacije.
— Ne poznam vašega proizvodnega programa. — Ne poznam vaših poslovnih partnerjev.
— Ne poznam vaših dosežkov.
— Ne poznam vašega ugleda.
— Torej kaj ste.mi že hoteli prodati?«
ZDRAVKO KAFOL
— -vumumkacijskin sredstev ter drugo propagandno gradivo — skratka najrazličnejše vrste Konomske propagande, poleg tega pa smo si 8'edali tudi najboljšo tujo produkcijo in se tako primerjali s svetom.
Iztočnica za okroglo mizo o aktualnih proble-tržnega komuniciranja je bila misel, da je
Slavna ovira pri njihovem razreševanju filozofija y delovnih organizacijah. Ta ni naravnana k trgu
Potrošniku — uporabniku, ne opira se na težnje P° boljšem in naprednejšem in to duši celotni tržni sPekter in tudi tržno komuniciranje. Ugotovili Stri°, da je večina delovnih organizacij usmerjena zgolj v proizvodnjo oziroma proizvodne rezultate. ne pa v zadovoljevanje potrošnikovih potreb.
To je delno rezultat oziroma odgovor na ra-zniere v aktualni družbenoekonomski politiki. ^dru£eno delo se pač mora(?) privajati razmeram v katerih deluje — administrativno — dogovor-Jcrnu gospodarstvu današnjega dne. Po eni strani ^ je kadrovsko prestrukturiralo in zaposlilo na ključnih in odgovornih mestih tiste delavce, ki so
Toda obisk mora biti dobro pripravljen
Znanje na sejmih
Za celovito opremo regulacijskih sistemov je na razpolago zelo široka paleta izdelkov. Namembnost različnih komponent prikazujejo proizvajalci na specializiranih sejmih. Zaradi konkurenčnih bojev se vsi trudijo čim bolje predstaviti svoje izdelke. Razvijalec iz pogovorov in demonstracij, iz propagandnega gradiva in iz eksponatov lahko odkrije glavne ideje.
Konkurenčni boj seveda narekuje propagandne pristope, tako da na sejmu vsak proizvajalec z bliščem in superlativi predstavi svoje izdelke, po drugi strani pa skopari s podatki o tehničnih značilnostih.
Tudi na sejme so prodrli računalniki. Na Interklimi 1985 v Parizu je vsak obiskovalec, ki je prišel na sejem kot predstavnik firme, dobil »klimakarto«, s katero se je predstavljal na razstavnih prostorih. Tu so imeli naprave, ki so prenašale podatke na vprašalni list in obljubili, da bodo naknadno poslali željeno gradivo. Razstavljalec ima tako pregled interesentov in kontrolo nad širjenjem informacij.
Naloga razvoja je, da zagotovi stalen tehnični napredek izdelkov. Za to najprej potrebujemo delovne izkušnje, katere zagotavljajo, da bo možno tisto, kar si zamislimo, tudi izdelati. Za pridobivanje novega znanja pa je koristno tudi spremljanje propagandnega gradiva v revijah in prospektih, seveda pa so zelo pomembni tudi neposredni stiki z drugimi proizvajalci. To sejmi v veliki meri omogočajo. Seveda pa moramo vedeti, kaj hočemo, zato mora biti obisk na strokovnih sejmih pripravljen in povezan s konkretnimi programskimi vprašanji ali konkretnimi aplikacijskimi nalogami.
V IMF — tozd Trate Avtomatika pozorno spremljamo razvoj naše branže doma in v svetu. Naši vzorniki so svetovne firme, saj je tudi naš cilj svetovna kvaliteta. To se nam danes že obrestuje, saj naš razvoj sledi trendom svetovnega razvoja. Na žalost pa velikokrat svoje sile v širši družbi drobimo, najnovejši trendi pa kažejo, da bomo uspeli, le če bomo sile združili, ker nam bo sicer začelo primanjkovati znanja in denarja.
Spričo zahteve, da morajo biti obiski programsko vodeni, smo v tozdu sprejeli podroben program. S poročili v Glasniku pa želimo informirati
3Jovor z Jožetom Zidanškom iz Klime Celje
Inovatorji v brezzračju

kratkim smo dali v tisk novo, razširjeno verzijo te brošure — spet v srbohrvaščini. Publikacija govori o vprašanju eksplozijsko vame izvedbe ventilatorjev. Mi v njej sploh ne hvalimo svojih izdelkov, pač pa pišemo o tem problemu. V bistvu predstav-
avniK'
;tne^ nd $
ti tu1® j(1-
iinjC0i »ai .*eta Zidanška, vodjo trženja v delovni organizaciji Klima Celje, sem spoz-. 0$ Proj^*1 Sm!' °b petintridesetletni« IMP-ja zbirali gradivo za predstavitev naših -Pili1 v*šČans*h Pr°gramov- Potem sem se z njim vedno srečeval, ko je šlo za ob-vfl0 tiari- ~~ naisi so bi,e to tortne >ere, ki jih je organizirala Klima ali pa infor-"6J£‘	^ ,"le o raznih proizvodih. In tudi tisti predzadnji dan svoje službe, ko sva sedla
oU. k|itn*1<l80vor, je Jože Zidanšek še popravljal informativni tekst, s katerim bo n °dpra5Predrtavila jugoslovanskim cementarjem svoje izkušnje in dosežke pri sevanju cementnega prahu.
dr0},e<?no sem imel veselje za to po-f0J.e ln moram reči, da smatram in-viti0 raaje za nepogrešljivo sestane^ rinase8a dela. Zame je pomembna’ aPride informacija v prave roke Če j aVem mestu in v pravem času. hič q en človek informacijo, ni to stven e a skupina mora imeti vsaj bi-Jnž lnformacije.«
leta ^-^'danšek je prišel v Klimo H0Ve .1 in sicer v prodajo. Iskali so sta8n PristoPe v prodaji, ki je takrat kilav*3' Sploh trdim, da Klima ni ,redu podjetje, saj je vendar Pr0.)r Ze zeto izoblikovan proizvodni bili® arn- tQda z dosežki prodaje niso direk ,ov°ljni. Mislim, da je pokojni ev^r Mazej iskal nekoga, ki bi ■k, Vl'. nove Pdstope v prodaji.« eij0 j ° K prišel v delovno organiza-Po _ Ze Zidanšek, ki je kmalu nato c*ie D°r8anizaciji delovne organiza-vodi^l vodja komerciale in nato tudj , skupnih služb, v katerih je bil ^.Pmercialni sektor. glavnJln Pogovor se je seveda sukal v Podro-? °krog propagande. To je iptioo C,e’ *ri mu v IMP-ju posvečamo ta, lJ0 Promajhno pozornost. In še la, brL •lamo’ delamo brez koncep-J kt^ečj2 ,asne predstave, kaj hočemo kovi. 'n kakšen bi bil najbolj učin-nacin.
snov„a rilimo lahko rečem, da zali io im:,U?am°- Izhajal sem iz vloge, ki.
sničev delovna organizacija pri ure-11! Elitni 8niu. zastavljenih nalog. V Katij uP°števamo, da naše propa-Pri jzJ Poti ne morejo biti enake kot Prirr,ere *'h široke potrošnje — na
0 n.v.Sadni sokovi ali zobne kreme.
"asi

^Pcev Us°rii ne odločajo milijoni 'tovrnš, amPak morda 5.000 stro-
riaše
vnjakov. Seveda občuti rezultate

tržnih ^e*a mnogo ljudi, toda o naših «H“?Pehih vendarle odločajo *’ tlad?n^ajri' Projektanti, investitor-Prepri - or.ni organi. Te ljudi moramo zat0 atV da smo dobri in zanesljivi. Fadiu in010!' ria reklame na televiziji. d>enibn V £asopisih za nas niso po-da p^ ,e- mnogo bolj pomembno je. ^redvSeem° v stR,kovne publikacije. Ptnsnr.i.!11 Pa moramo imeti dobre ki.« e s čim popolnejšimi podatka Ig?-,!? dal primer: »Klima je °r°šurn lzdala tako imenovano S v srbohrvaščini. Prav pred
Ijamo javnosti znanje. Ob izidu brošure je marsikdo imel pomisleke, češ da ni pametno objavljati takšne podatke. Toda izkazalo se je kot zelo pomembno, da smo na ta način informirali odločilne dejavnike v Jugoslaviji. Prej so bili ti problemi zelo slabo obdelani. Znano je bilo, da so eksplozijsko varne izvedbe ventilatorjev potrebne, nihče pa ni vedel, kaj in kako. Mi smo ž omenjeno brošuro dali osnovno znanje, za kar smo-’dobili priznanje mnogih strokovnjakov tudi, na primer, s strojnih fakultet. Neposredne koristi od tega nismo imeli —samo stroške. Toda na osnovi gradiva, ki smo ga mi predstavili, so v Jugoslaviji pravilno predpisali zahteve protieksplozijske zaščite in Klima je v naslednjih letih prodala za mnogo milijard (starih) dinarjev tovrstne opreme. Seveda pa so ta leta prinesla tudi nova strokovna dognanja. zato smo se odločili za novo izdajo brošure.«"
Če hoče biti propaganda prepričljiva, mora na preprost in razumljiv
način povedati, v čem je bistvo nekega izdelka —čemu je namenjen in kakšne so njegove prednosti pred drugimi izdelki. Prikazati mora utemeljitev programa. Vam to uspeva
—	na kakšen način?
»Prisostvujem pogovorom, ko se
snujejo razvojne naloge in tako vem cilj: kaj želimo doseči z razvojem določenega izdelka. Proizvodnja in razvoj nista kot neka izolirana zvezda v vesolju — delamo za ljudi in zato je treba spremljati tržne potrebe in seveda tudi razvoj stroke. Človek, ki dela v industriji mora imeti vizije, saj brez njih ni človek.«
Toda če gledam pristop nekaterih drugih pri propagandi, teh vizij ne vidim. Dostikrat imam občutek, da se dela rutinsko, brez prave predstave, kaj je smisel tega dela.
»Če človek nima vizij, je obrtnik
—	preživlja od danes do jutri.«
Pa bi si upali trditi, da je vsak razvojni program v IMP-ju utemeljen s takšno vizijo, kot sva govorila?
»O IMP-ju ne morem govoriti, ker mnogo premalo poznam konkretne pristope v posameznih tozdih. Upam pa si trditi, da so v naši družbi zveze med razvojem in trgom pretrgane. Za razvijalca namreč ni dovolj, da obvlada le svojo in njej pridružene stroke, pač pa mora tudi zasledovati procese doma in v svetu z mnogo širšega gledišča. Če samo kopira tuje dosežke, je to plagiat, smisel je, da jih prekosi. Torej ni dovolj, da je razvijalec strokovnjak — imeti mora tudi neke širše človeške, humane kvalitete. Takih ljudi je seveda malo. Pri nas pa imamo še druge omejitve
—	predvsem materialne. Očitno je, da Jugoslavija pada v znanstveno — tehnološko izolacijo. Poleg tega se mi zdi, da ves naš razvoj ni spoštoval kakovosti. Hoteli smo razviti veliko industrijo in proletariat, pa smo zgradili industrijo z izgubami in lum-penproletariat. Ker je ves sistem preveč egalitaren, je prišlo do tega. da smo postali inovatorji v brezrač-nem prostoru.«
Ostre sodbe, toda postale so že nekakšna splošna ugotovitev. Na vseh mogočih sestankih se že govori, da je treba uveljaviti kvaliteto, znanje, ustvarjalnost, pa tržna merila, pa svetovne primerjave: upajmo, da se bo to govorjenje odrazilo tudi v spremenjeni praksi.
Jožeta Zidanška pa sem vprašal za konec, kaj bo počel kot upokojenec. Ima morda konjičke, ki se jim bo zdaj lahko bolj polno posvetil?
»Imam nekaj zemlje in reči moram, da me vedno bolj veseli ob-
delovati vrt. Kaže, da je to starosten pojav. Resno pa tudi razmišljam, da bi začel z neko proizvodnjo. Tu moram povedati, da v življenju nikoli nisem imel časa razviti neko ročno spretnost in to me zdaj muči. kot kompleks. Sam s seboj zaradi tega nisem zadovoljen. Življenje me je v mladih letih, ko bi si moral pridobiti takšno spretnost, močno premetavalo: okupacija, izgnanstvo v Srbijo, partizanščina in pomanjkanje po vojnf. In čisto zares občutim kot svojo veliko pomanjkljivost, da na primer ne znam ne obdelovati lesa, ne kovin, ne drugih podobnih del. Obenem pa čutim izziv, da to dosežem.«
Prav presenetilo me je, s kakšno voljo in tudi zaupanjem govori o tem, čeprav konkretnega načrta še nima — vsaj pravi tako. Ampak: »Mislim, da to sploh ne bo težko. Dokler v trgovini na vsako vprašanje dobim odgovor: .Nimamo!1 je zame znak, da je možnosti ogromno.«
Kaj meni o Klimi in s kakšnimi občutki se poslavlja od sodelavcev, pa mi ni bilo treba spraševati. Ravno med najinim pogovorom so mu namreč prinesli vabilo za srečanje Kli-minih upokojencev ob dnevu republike. To, s kakšnim veseljem ga je sprejel, mi je povedalo vse.
LOJZE JAVORNIK
»Iraška srečanja«
Pred kratkim je izšla knjiga Jožeta Volfanda »Iraška srečanja«. Avtor, odgovorni urednik Dela, je v njej strnil vtise s svojih novinarskih potovanj v to državo, med katerimi jo je prekrižaril po dolgem in počez, bil večkrat tudi na fronti, se pogovarjal z uglednimi predstavniki države in obiskal tudi gradbišča jugoslovanskih organizacij, ki v Iraku izvajajo investicijska dela. Še posebej zanimivo za nas, IMP-jevce je, da je Jože Volfand precej strani svoje knjige posvetil tudi delavcem, ki jih je srečal v naši Delovni enoti Irak. Če vas knjiga zanima, jo lahko za 900 dinarjev kupite v tajništvu sozd IMF, Ljubljana, Titova 37, tretje nadstropje!
tudi širši IMP-jev kolektiv o novitetah in predlogih za razmislek.
Interklima 85
Na sejmu Interklima 85 v Parizu so se predstavili številni francoski proizvajalci in vsi glavni nosilci svetovne produkcije s tega področja.
Razstavni prostor je bil razdeljen po karakterističnih komponentah: elementi za pretvarjanje energije, komore za pripravo zraka, naprave za pospeševanje pretoka zraka ter naprave za regulacijo.
Glede na razstavljene eksponate se vsiljuje ugotovitev, da razviti svet nima omejitev pri nafti, plinu in električni energiji. Pri klimakomorah pa je očiten trend, da se vpelje mikroprocesorska regulacija, s katero je možno doseči maksimalne prihranke energije, to pa omogoča tudi daljinsko vodenje in nadzor.
S področja dejavnosti tozda Trata Avtomatika so bili prisotni vsi glavni proizvajalci, kateri so predstavili vse izvedbe regulacij.
Elektronske regulatorje so pokazale firme Johnson Controls, Ho-neywell. Elasta, SCS, BBC, Londs and GRY. Razvoj ima nekaj skupnih točk:
— razvoj malih sistemov, ki zagotavljajo maksimalno optimizacijo individualne porabe energije,
—- razvoj sistemov, ki omogočajo različne nivoje daljinskega nadzora in vodenja.
Ta trend je zelo očiten, zato bo potrebno vložiti veliko naporov in združiti vse razpoložljive sile v družbi, da bomo lahko sledili svetovnemu razvoju.
Pri izvajalnih organih je zelo prisoten Belimo pogon, saj so ga vsi našteti proizvajalci elektronskih regulacij uvrstili v svoje programe izvajalnih organov. Predstavnik na štandih pa je navedel, da so v letu 1984 vgradili 300.000 teh pogonov. Praktično vsi manjši proizvajalci klima elementov vgrajujejo ta izdelek »pomarančne barve«. Tudi naš razvoj bo moral ubrati to smer.
Proizvajalci vlažilcev Armstrong, Defensor in Condor so predstavili nove tipe vlažilcev, ki zagotavljajo boljše odvajanje kondenza.
Proizvajalci ventilatorjev in črpalk so predstavili sisteme za brezstopenj-sko regulacijo. Wilo pa je svojo štiri-hitrostno črpalko postavii ob bok Renaultu 4. Propagandi ne zmanjka idej.
Proizvajalci regulacij brez pomožne energije so predstavili svoje zelo široke programe. Tako so Baelz, Samson, Honeywell — Braukman pokazali sestavljenost komponent. Manjši proizvajalci pa so predstavili posamezne rešitve in povečali pestrost ponudbe.
Za merjenje časa sta Grasslin in Theben ponudila spekter ur, v katerem ne manjka visokozmogljiva digitalna ura. Manjši proizvajalci pa brez sramu sledijo, saj imajo dizajn, ki le minimalno odstopa.
Na sejmu so predstavili tudi elektromehanske regulacijske naprave, ki se razvijajo zlasti v smeri večje uporabe elektronskih pretvornikov.
Za konec bi rad poudaril, da je najbolj spoštljiv prodor računalnika na vsa področja vodenja. Prodor je zlasti v velikih sistemih nezadržen, saj so učinki zelo veliki. Tako specializirani proizvajalci nudijo programe za vodenje takih sistemov. Kot osnova jim služijo računalniki Apple in IBM-PC. Očitno pa je tudi da kompletne sisteme nudijo samo Honywell, Johnson Controls, SCS, Londs and GRY. Ostali pa še vedno nudijo stare utečene programe, ki jih le izboljšujejo v skladu s tehničnimi zmožnostmi.
Systems 85
Munchenški sejem je bil letošnja največja predstavitev sodobne računalniške tehnike. Na 105.000 kv. m razstavne površine je predstavilo novosti 1.400 razstavljalcev iz dvajsetih držav, med njimi tudi Madžarska.
Zastopani so bili predvsem kompletni računalniški sistemi na najrazličnejša področja, od razvojnih sistemov do sistemov za vodenje celih tovarn. Ponudbo pa je dopolnjeval izbor raznovrstne strojne in programske opreme.
Zelo velikega zanimanja so bili deležni tako imenovani Computer Inergrated Manufacturing ali CIM sistemi. Pomenijo še korak dalje od novih CAM sistemov, saj poleg reševanja tehničnih problemov vključujejo tudi organizacijsko in ekonomsko načrtovanje. Računalniški nadzor nad celotno tovarno naj bi omogočil optimizacijo časa, matrialno planiranje in ničelno skladiščenje.
Posamezne enote takega sistema sestavljajo računalniška delovna
mesta, ki jih sistem lokalnih mrež povezuje v kompleksen informacijski, komunikacijski in nadzorni sistem.
Tak način dela omogoča posameznim strokovnjakom izredno učinkovito delo, izmenjavo informacij, vodji projekta pa daje možnost, da ima v vsakem trenutkp popoln pregled nad stanjem celotnega projekta in njegovimi posameznimi fazami. Produktivnost se na nekaterih področjih poveča tudi do desetkrat.
Seveda takšni sistemi niso poceni, zato se proizvajalci poslužujejo najrazličnejših reklamnih prijemov. Firma GPP ponuja na primer svoj razvojni sistem EPOS, inštitutom in univerzam za simbolično ceno 500 DM. Sistem je namenjen projektiranju avtomatike na osnovi mikrovezij in stane drugače preko 100.000 DM.
Vsi ti sistemi temeljijo na hitrem razvoju zmogljivih mikrovezij, predvsem na Intelovem 80286 in Motorolinem 68000 mikroprocesorju, ki jima še povečajo zmogljivosti z grafičnimi in numeričnimi koproce-sorji. To pa še ne pomeni, da so dobri stari osembitni mikroprocesorji že pozabljeni. Se vedno prevladujejo v vseh manj zahtevnih aplikacijah in se bodo očitno obdržali še v naslednjih letih.
Obenem s strojno opremo se je izredno razvila tudi programska oprema. Atrakcija na tem področju so bili ekspertni sistemi ali sistemi z umetno inteligenco, ki so se sposobni sproti prilagajati problemom na osnovi logičnih pravil in krmilnih navodil. Vsekakor izredno zanimivo področje, za nas predvsem zaradi sorodnosti s samoadaptivnimi regulacijskimi krogi.
Mnogi teh avtomatiziranih sistemov so v veliki meri odvisni od informacij, ki jih dobivajo od senzorjev. Ti sicer na sejmu niso bili nikjer posebej predstavljeni, so pa bili prisotni zlasti v sistemih, ki so vključevali robote. Očitno so že v široki uporabi senzorji druge generacije z analogno pretvorbo signala. Nekateri prototipi pa že delujejo s senzorji tretje generacije z digitalno pretvorbo signala. Tudi to področje je za naš program regulacije velikega pomena.
Med vso to parado digitalnih računalnikov se je precej neopazno znašel tudi primerek običajno nekoliko podcenjevane vrste analognih računalnikov. Firma BICC — VERO je z modelom AC 46093 predstavila sodoben in na področju regulacijske tehnike zelo uporaben pripomoček. Več računalnikov je možno povezati v sistem in tako simulirati zelo zahtevne regulacijske kroge.
In med vso to parado računalnikov so bile firme, ki razen atraktivnih hostes niso razkazovale ničesar. Vse, kar so ponujale, je bilo zbrano v enem samem fasciklu. Seznami ser minarjev, tečajev, konzultacij. Nič drugega kot znanje, ki pa je pogoj za uporabo vseh imenitnih strojev v sosednjih »štantov«. Kajti tudi v teh je predvsem znanje.
Eden od načinov za pridobivanje znanja je tudi obisk sejmov. In morda tudi ena od stopnic do lastnega »štanta« na katerem od takšnih sejmov.
ANDREJ JELENC, inž.
DUŠAN TATALOVIČ, dipl. inž.
POPRAVEK
V članku »Največ skrbi namenili socialno šibkim« na 6. strani novemberske številke Glasnika je napaka v prvem delu, ki govori o razponih in ocenjevanju delavcev v prvem odstavku drugega stolpca. Pravilno bi moralo pisati »vsi drugi delavci pa so bili lahko doslej ocenjeni do 25 oziroma 30 odstotkov.«
Zahvali
Sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata tozd TEN Telekomunikacije se ob izgubi dragega očeta iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
JANEZ KEBER
Ob smrti svojega očeta Anderlič Franca se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem Inženiringa za darovani venec, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
FRANC ANDERLIČ
Darilo
..zjpiiiŠS«
S
i
i
Smeh je zdrav

Razmajani stolčki Mali oglasi leta 2000
v e rit kvaliteto.« Predsednik delavskega sveta: »Pa ja ne vsi...«
L. J■
1
I
8
i®
:S
m
i
i
i
šii:
1
m.
Iz zanesljivega vira smo dobili informacijo, da se člani kolegija v delovni organizaciji Emond zelo bojijo priti prepozno na seje kolegija. Nekateri prihajajo celo deset minut prej, da zavzamejo prostor.
Ta informacija nima nobene zveze i kadrovsko politiko, pa tudi ne z načrtovano reorganizacijo delovne organizacije Emond. Samo stoli v sobi, kjer se sestaja kolegij, so polomljeni.
L. J.
Nov šport
Že večkrat je bilo na različnih tekmovanjih dokazano, da so Klimini delavci dobri vsestranski športniki. Vendar kljub temu preseneča dejstvo, da se v zadnjem času navdušujemo za — tek čez visoke ovire. Pristaši te nove športne discipline vsak dan trenirajo, ko preskakujejo ograjo na bivšem glavnem vhodu. Navdušencev je kar širok krog. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se s tem nevarnim »športom« ukvarjajo tudi delavci, ki so že blizu upokojitve in za katere je znano, da se jim kosti raje lomijo.
V skrbi za dobro zdravje delavcev apeliramo, da se »treningi« prekinejo brez posredovanja disciplinske komisije.
K. E.
Izgubil sem kepo zlata pomešanega s premogom. Poštenega najditelja prosim naj mi vrne premog, ker mi je drag spomin.
Brez njega ne gre

Skoraj nov mercedes 2280-D zamenjam za moško kolo. Doplačam po dogovoru.
Bivši vodilni delavec išče kakršnokoli zaposlitev.
Ponudbe pod: Znam tudi brati in hoditi peš.	_
V najem dam 6 kv. metrov vrta. Zajamčena neradioaktivnost zemlje.
Izdelujem vse vrste sekir in kladiv, ter nože in igle iz naravno žganih kosti.
VERONIKA GOLJAR
Rusi prihajajo
V Kliminem tozdu Industrijska proizvodnja. Eden od številnih sestankov v zvezi s proizvodnjo opreme za Sovjetsko zvezo. Roki so napeti, torej je treba delati hitro, obenem pa kvalitetno.
Direktor tozda: »Pazite, fantje, kako delate. Rusi bodo prišli k nam v tovarno pre-
da, kaj pa bi brez mene.
delale disciplinske
eno glavo preveč, za vse v tovarni možno.
Novoletna bilanca
Vsak izmed nas se mora kdaj ozreti nazaj, kaj je storil in se zamisliti, kaj ga še čaka, da konec ne pride. V družini kar velikega IMP-jevega kolektiva se je marsikaj dogajalo, da se vsega povedati sploh ne da.
Na začetku zdaj že iztekajočega se leta so mnogi, predvsem zadolženi, morali kar globoko misliti, kako bodo kolektiv peljali naprej, medtem ko si mnogi niso delali te skrbi, češ imamo druge za to postavljene.
Pardon, pa ne do konca tako resno! Da bomo le leto zadovoljivo zaključili in veselo v prihodnost, kajti če je veselje, ima tudi delo rezultate. Vedeti pa je treba, z rožicami nam ne bo to in še kakšno naslednje leto olepšano, ampak bo delovni in v preteklosti manj aktivnic moral malo bolj v roke pljuniti, ker prihajajo časi, da bo delo res važno.
In več ko bo te zavesti, manj bo umazanih hlačna riti pa zato več efektivnih ur. Te pa bodo seveda denar. Sem lahko prištejemo tudi kaj bolj prida zavesti, a se ne bi gibljivi čas izkoriščal zaspanje, kajti RANA URA JE ZLATA! to bo veljalo do konca človeške vrste.
Ko delamo obračun, zavestno ali ne, si bomo morali reči, koliko smo bili pridni ob »nadzorovani« prisotno-
sti, ali ne, ker je kar precej razširjena miselnost: Delo naj si vsak poišče sam! Posebno popoldne je tako, pa je uspeh zato največkrat polovičen, ker je še malo takih, da bi se pri delu pretegnili, torej raje naredijo le za četrtino denarja, ki ga dobijo, pa še mirno vest imajo: Niso utrujeni, pa kaka škoda je manj. Jasno, stroj manj trpi, če ga vrtiš v prazno, kot pa če ga obremenjuješ s proizvodnjo.
No, vsako leto se pojavijo tudi taki, ki imajo komaj zaznaven izmet: le v kaki promili| Pa se nekaterim to zdi kar normalno, če se primerjajo s tistimi, ki napravijo četrtino »ausšusa«, pa tudi 40 odstotkov. Malo popravijo za njimi, naredijo kaj na novo, ali bog ne daj, kake žal besedice povzročitelju, ker je od daleč doma, pa mlad, pa tako pripraven vsako minuto za debato...
Ja, vsak ima svoje dosege, pa če tudi bi se moral nad njim razjokati, zraven onih, ki so kar dolge bolniške tolkli skozi leto po lastni krivdi ali brez nje. Zdravje je občutljiva zadeva, ki o njej ne mislimo dovolj, dokler je, pa se uživa »tekoče«, pa pod nos pekoče, pa temne vodke iz šalic.
Kar fletno je, ko ni med delovnim časom nobenih omejitev. V dobri sredini živimo in je kar prav, da ni-
mamo kapitalistične družbe, kjer bi drugače migali. No jezni pa so tudi na to naše samoupravljanje, ker ni kapitalističnih plač. Je res hudič,da jim nismo v plačah podobni, ko pa znamo uživati še bolje kot oni! Bolj kot delati...
Dinar nam peša, ker revež ne more vpiti: »Z DELOM ME PODPRITE, PA BOM KAJ MOČAN IN VREDEN!« Na tega posluha pa še ni, kaka znojna kaplja le zaradi vročine, pa raje žulj na riti kot roki.
Samoupravljamo torej največ po svoje, čeprav so preteklo leto člani naših organov presedeli na stotine ur in razpravljali o boljšem delu. Toda drugi smo kaj malo vedeli o sklepih ZK, ZSS, ZSMS itd. Ne, vsi ti papirji niso aktivirali delovnih dolžnosti, pa tudi »glavni« niso vedeli, kje vse so hakeljci, da ni šlo tako, kot je treba.
Imeli smo tudi dvojne »komande«, ki so se na vratih srečevale z istimi nameni. Paželje po reorganizaciji gor in dol, črnogledih srečanj tudi ni manjkalo, pisarne so po svoje »trpele« od papirja in letne vročine.
A kar je najbolj boleče: Dopusti so bili prekratki in slabo nagrajeni, pa ni nič čudno, da so mnogi že med delom imeli dodatne »dopuste« po par uric dnevno.
Za letni pogled vase bi imeli še dosti snovi. Vsak naj ga opravi zase! To ne bo težko, koristno, verjemite, pa bo za vsakega na njegovem delovnem mestu.
FRAN VODNIK
i J
#1,
lavj
74 miljonink pozornosjj, ^
. Pov
Mesec boja proti alkoholizmu
'i
no,
Pov
»Delo« je glasilo SZDL Slo'i - .
ruje', slednja pa ima tudi kod"f, ®°c nacijski odbor za probleme aW holizma.	i 6°c
V novembru je »Delo« izsl° j <ja površini približno 86 kv. m, velikost obsežnega stanovanjS|^
Prispevek v okvirčku je
kar je bilo v »Delu« v novem1,
V
objavljenega na temo alkah01.
zrna, pa še to je okrnjen povi.d pisma bralca. Prispevek mef , kv.cm. V novembru je bv° j, »Delu« posvečena tematik° koholizma na:	, -
64 : 860.000	74,4 x I0'b !
besedo dobrih 74 milijonink f
,j,0 $re,
I9f stn jav
položljivega prostora.
dol
kot
mo
izv
mo
Za boljšo predstavo si žarnici n0l tič 8 x 8 cm na tleh praZU0- j0j)
listič 8 stanovanja 86 kv. m.
VERONIKA GO
'LjA
PLANINSKE NOVICE
Planinci vabijo
Občni zbor Planinskega društva bo 10. januarja!
10. januarja bodo IMP-jevi planinci na občnem zboru naredili obračun dela v preteklem letu in sprejeli načrt za naslednje obdobje. Občni zbor bo torej v petek, 10. januarja ob 16. uri v IMP-jevi menzi na Vojkovi.
Vsi, ki bi se radi vključili v delo Planinskega društva IMP, prisrčno vabljeni.
12. januarja — spominski pohod na Dražgoše
V nedeljo, 12. januarja bo tradicionalni pohod na Dražgoše.
Seveda tudi Planinsko društvo organizira udeležbo na pohodu in proslavi. Zbrali se bomo ob 6. uri pod uro na ljubljanski Železniški postaji.
Skupino bo vodil Zdravko Nastran.
L. J.
Planinci olepšali kočici na Veliki planini
Novembra so IMP-jevi planinci zavihati rokave in pripraviti počitniški hišici na Veliki planini za zimsko sezono. Lahko rečemo, da smo imeti srečo, kajti to delo smo opravili tik preden je Veliko planino pokrila snežna odeja.
službo Počitniške skupnosti Jožico Hren in Tonetom Štrusom. Počitni-
Pisali smo že, da se je Planinsko društvo IMP dogovorilo s Počitniško skupnostjo, da se bodo planinci angažirali pri vzdrževanju hišic na Veliki planini. Iz tega sta se porodili dve delovni akciji, ki ju je vodil Oto Potočnik.
čitniška skupnost posodo morala izpopolniti.
Planinci so pripravili drva in jih zložili v drvarnico, obe hišici so temeljito očistili, prav tako posteljnino in pomili posodo (pri tem so razbito in polomljeno posodo predlagali za odpis) s seboj so peljali tudi mizarja, ki je popravil vrata, okna in tudi desko v WC-ju v Košuti, položili so podolit, zamenjali kuhalnik in gumijasto cev ter vsaj delno izpraznili smetiščno jamo pri Ciklami. Da ne pozabim: očistili so tudi Košutin dimnik.
Pri delu ni bilo problemov, je povedal Potočnik: »Prijetno sem bil presenečen, koliko ljudi je pripravljenih pomagati, da bi bili naši hišici čim bolje vzdrževani.« Na prvi akciji, 9. novembra, je bilo 19 planincev, naslednjo soboto, 16. novembra pa 9
ška skupnost namreč planincem krije stroške akcij, pomembno pa je tudi, da so doslej upoštevali vse predloge v zvezi z vzdrževanjem.
In še to je rekel Potočnik: »V knjigo sem napisal, naj vsak gost pusti hišico takšno, kot jo je dobil, ko
je prišel vanjo. Morebitne phP0,^ ali predloge naj vpiše v knjigo, P .: nec, ki bo dežural na Veliki p;3 j pa bo skrbel, da bomo to uP°stlj|i
rtri V7rlr7pvjiniii hi«šir « Pr3V D* ji
J<
kal,
'ha.
pri vzdrževanju hišic.« Prav -• ^	■
da bi se tega res vsi držali, saj v.alt S
tako še dolgo lahko hodili v pU6 j j^O gorski svet Velike planine. ,
dec C
Kočici sta, skratka, kolikor se le da pripravljeni za zimsko sezono. V shrambah ni večnepotrebne šare, seveda pa Potočnik ocenjuje, da bo Po-
Prvič so se iz ljubljanske megle dvignili na prijetno sonce, tako da so med delom uživali enega zadnjih lepih poznojesenskih dni. Naslednjo soboto se je vreme že kazilo in v nedeljo je, kot vemo začelo snežiti, da je Potočnik pri svojem naslednjem obisku — 23. novembra gazil 60 centimetrov snega. Takrat sta z Branetom Rožmanom naredila inventuro in vzela vzorce vode iz vodnjakov.
Ob koncu je Potočnik še pohvalil dobro sodelovanje s strokovno
Na Slivnico smo gazili novembrski sneg
November je mesec, ki r.i tako živahen in vabljiv za izlete v naravo, kot so ostati meseci v letu. Lepe jesenske barve v gozdovih izginjajo, tudi gozdnih sadežev ni več, ozračje je megleno in vlažno, snežne odeje še ni, narava se pripravlja na zimsko spanje, zato ne more nuditi svojih čarov in lepot, da bi izvabila tudi malo bolj zaspane planince na jesensko rekreacijo.
Prav to je bil vzrok, da sta planirana izleta (Ulovka—Zaplana in Podstoržič—Križna gora) v začetku novembra 1985 izpadla, čeprav so bile smeri izleta dobro izbrane. Vodiči so na postaji čakali, pripravljeni na pot in ker ni bilo udeležencev izleta, so se podali na delovno akcijo na Veliko planino, kjer so najbolj zagrizeni planinci delali udarniško, da pripravijo obe koči (Košuto in Ciklamo) za zimske goste.
Ko pa zapade prvi sneg, snežna opojnost zvabi v naravo tudi malo manj strastne planince, da se naužijejo lepot nove snežne odeje. Tako je bilo z izletom na Slivnico (1114).
Bila je to res prava zimska narava. V dolini snega za vzorec, ko pa smo stopali v pobočje Slivnice, je višina snežne odeje rasla, proti domu pa ga je bilo že čez koleno. Še sreča, da smo imeli velikega vodiča Roberta, ki je uspešno premagoval visoki sneg. V visokem snegu smo napredovali le počasi, zato smo imeli čas, da smo mi med počitki ogledovali okolico. Najbolj zanimivo je bilo Cerkniško jezero, ki se je od jesenskih padavin zopet napolnilo, ter je voda segala skoraj do bregov derknice. Daleč za Cerniškim jezerom, pa se je v vsej svoji veličini dvigal k nebu ves zasneženi Snežnik, z Javomiškimi gozdovi,
pa je bil pravi užitek vse to opazovati. Tudi Nanos je bil videti ves mogočen.
Vsi znojni in tudi že utrujeni od gaženja smo dosegli dom. Pričakovali smo, da bo v njem zakurjeno in toplo, da se bomo lahko osušili, najedli in odpočili, pa iz tega ni bilo nič. Dom je bil odprt, bil pa je prazen, nezakurjen, temperatura na toplomeru v jedilnici pa je kazala plus 3° C. Nekaj časa smo vzdržali pri tej temperaturi, ko pa smo le ponavljali, da je hladno, nas je upravnica spustila v kuhinjo, kjer je gorel majhen štedilnik na drva.
Hoteli smo, da bi kaj toplega pojedli, pa ni bilo ničesar. Upravnica, majhna in drobna, se je opravičevala, da je vsega tega kriva prezgodnja zima, ker dovoz hrane v dom ni mogoč v takšnih razmerah. V pogovoru, kakšno zvezo ima z dolino v tako visokem snegu, če bi bila potrebna prva pomoč, pa pravi, da prav
nobene. Nima telefona, nima radijske zveze, skratka ničesar drugega kot noge, če je možno gaziti. Mislim, da tukaj gre nekaj zamere gostinskemu podjetju »Postojnska jama« iz Postojne, v katerega pristojnost spada dom. Tako mačehovsko se ne bi smelo obnašati do doma, saj tudi planinci potrebujemo primemo oskrbo, ko smo v planinah. V primeru nesreče pa so v takšnih razmerah ogrožena celo človeška življenja.
Ko smo se poslavljali, nam je upravnica polna optimizma hitela zatrjevati, da se bodo razmere zagotovo izboljšale, če bo podjetje opravilo sanacijo doma (strehe, vodovoda, centralne kurjave itd.).
Zaradi visokega snega smo opustili namero, da se vračamo na severni strani Slivnice v Novo vas. Odšli smo po stari gazi v Cerknico od tu pa v Ljubljano.
ZDRAVKO NASTRAN
V sredo, 20. novembra, je PD IMP organiziralo zanimivo predavanj® J r venski odpravi na Jalung Kang. Predaval je znani slovenski alpinist nj ^jf številnih odprav v Himalajo, Tone Škarja. Posebej smo biti presenečenj ^|r ep tov. Škarja na začetku izročil sliko, s katero se je v imenu članov odpra' ^j1 vQt valil IMP-ju za pomoč pri tem podvigu. Ob tem je poudaril, kako P°mel’jg|i H podpora delovnih organizacij pri izvedbi vzponov na Himalajo in	f
brez te podpore slovenski alpinisti ne bi mogli dokazati, da so sposobnj^jii v0( skih dosežkov, ki zelo odmevajo po vsem svetu. Kot dober poznavale® ‘ je , nja himalajskih vrhov je Škarja povedal, da drugi narodi organizirajo .^4 ^ več odprav in imajo tudi mnogo boljšo opremo, pa vendar so slovenski a	^ J
s skromnim številom dobro pripravljenih odprav dosegli izredne USP.	> 'J
opraviti celo vrsto prvenstvenih vzponov. Eden od takih je bila tudi severne stene Jalung Kanga, kjer so prekoračiti ogromne ledenike, ®	®j
preplezati zaledenele stene. Škarja je podrobno opisal vzpon in celo o V $ ua ki žal zaradi nesreče enega od alpinistov ni uresničila vseh ciljev, a	dol
lopo ie klini) temu imolnila. Onisalin nredstavil z diannzitivi na ie tudi I'	(ji/
logo je kljub temu izpolnila. Opisal in predstavil z diapozitivi pa je tudi y
tamkajšnje življenje in kulturo. Tudi stika, ki jo je ekspedicija pokloni
ju, je del te kulture. V imenu IMP-ja jo je prevzel predsednik našega skega društva Lojze Kosi.
/