23. maja 1975 - leto XI. št. - 19 (278) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Na tisoče pozdravov, a skupna želja: Ljubimo Te, tovariš Tito. Želimo Ti še mnogo let zdravja in sreče, želimo, da bi nas še dolgo vodil skozi našo svobodo.
V letu ko praznujemo trideset let svobode, so naše želje za Tvoj rojstni dan še toliko bolj glasne. To kar smo doslej dosegli, smo dosegli pod Tvojim vodstvom,in radi bi, da bi nas tudi v prihodnje tako uspešno vodil. Zatorej, še enkrat, srečno, dragi naš tovariš Tito.
Koiii^niar l#*<lna
Srečanje mladosti in bratstva
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje je pripravila skupaj z vsemi osnovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine v Šaleški dolini vrsto prireditev v okviru „praznika-mladosti."
Pravzaprav je bilo pričakovati, da bo Zveza komunistov Slovenije spregovorila odločno besedo v trenutku, ko opažamo, da se nam tudi v Sloveniji kopiči vrsta problemov, za katere pa smo se že zdavnaj dogovorili, da jih je potrebno spraviti „z dnevnega reda."
Sem gotovo sodi tudi uresničevanje štipendijske politike, ki se ni in ni mogla spremeniti v prakso. Verjamemo, da bo poslej bolje, ko je posegla na to področje s svojo jasno in nedvoumno zahtevo Zveza komunistov, namreč, da je potrebno ugotoviti, kdo je odgovoren za tako šepavo štipendiranje v Sloveniji
Seveda pa je to le eden izmed mnogih problemov, na katere opozarja ZKS. Hkrati ugotavlja, da bo potrebno zaostriti politično odgovornost za neizvrševanje dogovorjenih sklepov, ker nam je pomanjkanje delovne discipline že v munulosti napravilo precej zefo konkretne (tudi) gospodarske škode.
Ob vsem tem se nam seveda vsiljuje vprašanje odgovornosti za izvajanje sprejete
in dogovorjene politike. Tudi za ta splet vprašanj mora veljati temeljno izhodišče, da je delo znotraj ZK prvenstveno - čeprav ne samo to - priprava za delo komunistov znotraj vseh organov našega samouprav-
subjektivnih gospodarskih ali drugačnih zagat le v izvajanju dogovorjene - na primer - ekonomske politike ter načel ustave. Da se zaveda svoje odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih družbenih nabg pa še nika-
Odgovornost
nega mehanizma, znotraj Socialistične zveze in sindikata, skratka povsod tam, kjer se soočajo in usklajujejo različni interesi, kjer je torišče družbene aktivnosti. Zato je tudi treba v okviru opredeljene in dogovorjene politike razvijati ter okrepiti odgovornost posameznih institucij, ki so v našem sistemu tudi odgovorne za t-vajanje politike.
Slovenska Zveza komunistov se te svoje družbene vloge zaveda, zato tudi opozarja vse, posebej pa svoje članstvo, da je rešitev iz morebitnih objektivnih in
kor ne pomeni, da so odgovornosti razrešeni tudi vsi tisti, ki so ne na koncu že po svoji strokovni plati odgovorni za uresničevanje sprejete politike! Prav v primerih neuresničevanja skupnih nalog je potrebno še posebej močno in stalno poudarjati, da so te službe in institucije v bistvu le metodološka pota za uresničevanje dogovorjenih ciljev in je zato obsojanja vredno, če zaradi svoje lenobnosti ali celo zbirokra-tiziranosti postavljap ovire na poti k ustavnim ciljem.
MILAN MEDEN
Na vseh osnovnih šolah so pripravili predavanja za učence 7. razredov pred sprejemom v Zvezo socialistične mladine. Mladi iz Šaleške doline so se udeležili v Ljubljani ,,pohoda po poteh partizanske Ljubljane" in osrednje slovenske proslave ob 30-letnici zmage nad fašizmom in osvoboditve, bili so v Topolščici, kjer je mladinska teritorialna enota sodelovala tudi v mimohodu, zadnjo soboto pa so bili tudi na slavju na Poljani pri Prevaljah.
Osrednja slovesnost ob letošnjem „mesecu mladosti" bo danes popoldne na kotalka-lišču v Velenju. Najprej bo srečanje športnikov iz Velenja in garnizije JLA iz Celja. Pozneje bodo sprejeli v Zvezo socialistične mladine okrog 500 novih članov, učencev 7. razredov osnovnih šol, razglasili bodo rezultate tekmovanja za „Kajuhov pokal" ter podelili 10 priznanj mladim družbeno političnim delavcem.
Jutri, 24. maja, bodo Šaleško dolino obiskali pripadniki JLA iz garnizije Postojna, ki nadaljuje tradicije slavne XIV. divizije.
31. maja in 1. junija pa bo v Velenju prvo „Srečanje mladosti in bratstva", srečanje mladih iz občin Vrnjačka Banja, Ormož in Velenje. Mladi se bodo pomerili v rokometu, namiznem tenisu in nogometu ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje občine Vrnjačka Banja z občinama Velenje in Ormož, s katerima je pobratena. Srečanja naj bi postala tradicionalna, vsako leto pa bi bilo , ^Srečanje mladosti in bratstva" v drugi občini.
Predsednik velenjske skupščine Nestl Žgank je dobil častni zlati znak TZ Slovenije.
Nadj obiskal Šmona
Predsednik Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, armadni general Kosta Nadj, je zadnjo soboto, 17. maja, proti večeru obiskal v Zavodnjah člana sveta republike Slovenije, Franca Šmona. Skupaj z armadnim generalom Kostom Nadjem so bili še predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bogdan Osolnik, sekretar RO ZZB NOV Tone Turnher, načelnik štaba IV. operativne cone Pero Bra-jovič, predsednik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank, sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje Franjo Korun, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje Filip Lesnjak in predsednik občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje Milan Štimac.
Visoki gostje so se med obiskom v Zavodnjah poklonili spominu 26 znanih in neznanih borcev XIV. divizije, ki so pokopani na tamkajšnjem pokopališču in ki so padli v februarskih dneh 1944 ob zaključku legendarnega pohoda te partizanske enote na Štajersko.
Franc Smon je predsednika Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije Kosta Nadja seznanil z razvojem narodnoosvobodilnega boja v Zavodnjah okolici, orisal pa mu je tudi prizadevanja tamkajšnjih ljudi za napredek njihove krajevne skupnosti in pripravljenost, da tudi sami pomagajo pri urejanju posameznih nalog. Razgovora s Kostjo Nadjem in drugimi visokimi gosti se je udeležilo tudi nfekaj članov borčevske organizacije iz Zavodenj.
O 31. MAJA nudimo stanovanjsko opremo
proizvajalcevSLOVENUALES jč^ od5do15%CENEJE! NUDIMO KREDIT
DOSTAVA NA DO
SODOBNAOPREMA
• VELENJČANI SKRBIJO ZA LEPOTO MESTA
• PRIREDITVE V OKVIRU »MESECA MLADOSTI« V OBČINI VELENJE
Iskrene čestitke, dragi naš tovariš Tito!
Častni zlati znak za Nestla Žganka
V dvorani skupščine občine Velenje je bil pretekli teden zbor turističnega društva Velenje, na katerem je glavni tajnik turistične zveze Slovenije Boris Matajec izročil predsedniku skupščine Nestlu Žganku častni zlati znak TZ Slovenije. Poleg tega so podelili tudi vrsto priznanj in diplom ter še srebrni in bronaste častne znake.
Profesor Zoran Vudler, glavni tajnik celjske turistične zveze je povedal, da njihova zveza že deset let organizira tekmovanje
za najlepši kraj oziroma mesto na širšem celjskem območju. Tako so bile lani izbrane Luče že drugič zapored za najlepši
kraj, Velenje pa prav tako že drugič za najlepše mesto. ** „Velenje to visoko priznanje vsekakor zasluži," je dejal prof. Zoran Vudler. „Mesto je vzorno estetsko urejeno, ponaša se z lepimi zelenicami. V tem mestu živijo ljudje, ki ne skrbijo le za hiter gospodarski razvoj, ampak jim globoko v srcu leži tudi lepota mesta. S tem, da je Velenje doseglo takšno stopnjo estetske ureditve, so dani pogoji za še večji razvoj turizma."
Prof. Zoran Vudler se je nato zahvalil predsedniku Nestlu Žganku in vsem tistim, ki skrbijo za lep videz mesta. Upoštevaje zasluge pri graditvi in rasti doline in njegovo skrb za čim-lepšo podobo Velenja, je TZ Slovenije sklenila, da Nestlu Žganku — kot edinemu predsedniku doslej — podeli častni zlati znak. To visoko priznanje je Nestlu Žganku izročil glavni tajnik TZ Slovenije Boris Matajec.
Srebrni znak je prejel član upravnega odbora TD Velenje Avgust Jeriha. Bronaste pa:
Lojze Jevšenak, kot priznanje za dolgoletno delo pri TD, organiziranju zlasti smučarskoska-kalnih prireditev. Branka Mrav-ljak, ki je vselej aktivno sodelovala pri organizaciji plesnih pa tudi drugih prireditev.
Častni bronasti znak pa sta dobila tudi Stanko Hudales in Miha Valenc, ki imata glavne zasluge, da smo lahko v Velenju dolga leta spremljali pustni karneval.
Celjska turistična zveza je za najlepše urejeno hišo izbrala hišo Tilke in Avgusta Jeriha (cesta na griču 3), drugo nagrado je podelila Tatjani in Lojzetu Napotniku (Gorenjska cesta), tretjo Miri in Jožetu Gorniku (Efenkova 32). Poleg tega so diplome prejeli še Cilka in Ivan Blažič, Ivica in Tone Hren, Angelca in Srečko Vuč-kovič, Betka in Vili Cimperc, Marija Sablatnik in Anica Pi-stotnik ter osnovna šola Miha Pintar Toledo, kjer ima precej zaslug za lepo urejenost okolice tudi njen hišnik Jože Voden.
Z\DNjEDNI
PO SVETU...
•	Avstrija gluha za vse zahteve
Avstrijska vlada je še naprej gluha za vse upravičene zahteve tako predstavnikov naše manjšine onstran Karavank,-kot jugoslovanske vlade: dvajset let po podpisu avstrijske državne pogodbe morajo Korošci še vedno čakati na izpolnitev določil sedmega člena avstrijske državne pgodbe.
Celo več: v zadnjih dneh smo bili priče izredno grobim izjavam najprej zveznega kanclerja Bruna Kreiskega, nato pa še avstrijske vlade, ki je zavrnila vse jugoslovanske zahteve.
Tako stanje stvari je vneslo v jugoslovansko- avstrijske odnose izrazito poslabšanje in posledic za zdaj še ni mogoče dojeti v celoti, pri čemer pa ni odveč pripomba, da bodo precejšnje in ne bodo omejene samo na odnose med dvema sosednjima državama.
Jugoslavija terja, naj vlada sosednje republike izpolni vse tisto, kar je po določilih avstrijske državne pogodbe dolžna, na kratko rečeno pa tole: zagotoviti enakopravnen in nemoten narodnostni in socialni razvoj, kar nikakor ni omejeno samo na postavljenje napisanih krajevnih tabel v dveh jezikih. Na na slednje se Avstrija izgovarja, da še ni utegnila storiti - vse ostalo pa da je že!
Toda Avstrija ostaja gluha za te zahteve in zato je mogoče pričakovati še naslednje poslabšanje že tako ne preveč dobrih odnosov. Odgovornost za to bo imela v vsakem primeru vlada na. Dunaju.
#	Končan zaplet z Mayaguez
Medtem se je k sreči končal zaplet z ladjo Mayaguez, ki so jo Američani zasedli potem, ko so jo okoli 7 milj od nekega kam-boškega otoka (ki je okoli 60 milj oddaljen od kamboške obale) zasedle pomorske enote Kambodže.
Predsednik ZDA Gerald Ford je ukazal, naj stopijo v akcijo pripadniki pomorske pehote, ki so se izkrcali na otoku, ob katerem je bila zasidrana Mayaguez in prodrli na ladjo.
Dve uri kasneje je Kambodža izpustila 40 ujetih mornarjev zajete ladje - toda marinci so napadli že prej in bombardirali
tudi neko rafinerijo. Tako je predsednik Ford udaril ne da bi počakal na razplet politično-diplomatske akcije.
To je potrdil tudi generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Waldheim, ki je dejal, da so ameriške sile začele z napadom, še preden je potekel rok, do katerega naj bi kambodžanci izpustili mornarje in ladjo.
Oblasti v Phnom Perfhu so izjavile, da je imela ladja vohunsko nalogo in da je prevažala orožje ter razstrelivo, Američani pa so to gladko zavrnili. Kapetan zajete ladje je kasneje v Singa-puru povedal novinarjem, da je povabil predstavnike kamboške armade, naj si ogledajo skladišča in ugotovijo, če je v njih kaj orožja.
Kakorkoli že, zadeva se je končala, pa čeprav s precejšnjimi izgubami. Američani so imeli petnajst mrtvih in okoli 70 ranjenih, izgubili pa so tudi tri helikopterje. Kamboške izgube niso znane, so pa najbrž tudi precejšnje.
•! Srečanje Kissinger-Gromiko
Na Dunaju sta se srečala sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in ameriški državni sekretar za zunanje zadeve dr. Henry Kissinger. Razpravljala sta o evropski varnosti in sodelovanju (zaključna konferenca o tem bo sredi leta v Helsinkih), položaju na Bližnjem vzhodu, Indokini in dvostranskih odnosih.	-»
Srečanje, ki sta ga obe strani označili kot koristno, ni prineslo nobenih posebnih dramatičnih rezultatov, toda tega tudi nihče ni pričakoval, saj je bolj sodilo v okvir bolj ali manj rednih posvetovanj med predstavniki dveh super sil na različnih ravneh.
Potrdilo pa je, da še vedno velja usmeritev na politiko popuščanja napetosti in prijateljsko sodelovanje povsod tam, kjer je to mogoče - pa čeprav imata državi različna mnenja in stališča o vrsti problemov.
Tako je tudi glede Ženevske konference o Bližnjem vzhodu, za katero se Sovjetska zveza zavzema, da bi bila čimprej, Američani pa še vedno verjamejo v neko inačico politike „korak za korakom", kije sicer že doživela prepričljiv neuspeh med zadnjim Kissingerjevim posredovanjem.

.IN DOMOVINI
PROMET - Zakon o varnosti cestnega prometa je dopolnjen z novimi pravilniki o prometnih znakih, registraciji motornih in priključnih vozil, opremi, dimenzijah in skupni teži vozil cestnega- prometa ter pravilnikom o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil. Novi pravilniki zajemajo tudi nove predpise, ki bodo veljali s 1. januarjem 1976 in 1. januarjem 1977. S 1. januarjem prihodnjega leta bodo izdajali tudi nova prometna dovoljenja za registriranje vozila, nove registrske tablice z ,,reflekti-rajočimi lastnostmi" in potrdila o začasni registraciji vozil. Dovoljenja, ki so bila izdana po dosedanjem pravilniku, bood zamenjali pri prvem podaljšanju prometnega dovoljenja.
OCENA - Uresničevanje stališč in sklepov četrte seje CK ZKS ter pregled in ocena vsebine in aktivnosti organizacij ZK v pripravah na peto sejo naj pokaže idejno organizacijsko in kadrovsko krepitev Zveze komunistov na vseh področjih našega družbenopolitičnega življenja. To je osnovno izhodišče minulega posveta sekretarjev komitejev občinskih konferenc ZKS in medobčinskih svetov, ki ga je sklical Izvršni komite, predsedstva CK ZKS in v katerem sta uvodoma spregovorila predsednik CK ZKS Franc Popit ter sekretar IK Franc Šetinc.
1 RAZGOVOR - V Ljubljani je bil skupni sestanek komunistov iz osnovnih organizacij ZK TOZD ..Avtomatika" Pržanj in ..Elektronika" Gorenje. Osnovna naloga razgovora komunistov, ki so se ga razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodstev obeh TOZD udeležili tudi France Popit, pre4sednik
CK ZKS, Igor Uršič, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in Peter Toš, predsednik komisije predsedstva CK ZKS za samoupravne odnose v združenem delu, je bila oceniti, v tolikšni meri sta se obe temeljni organizaciji združenega dela že konstituirali v duhu nove ustave, ter kako uresničujeta samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v elektroko-vinski industriji Slovenije, ki sta ga podpisali lani poleti, skupaj z drugimi organizacijami združenega dela „Iskre" in ..Gorenja"
GRADBIŠČE - Konec meseca se bo začela prva faza gradnje petrokemičnih naprav južno od Omišlja na otoku Krku. Po sedanjih cenitvah bo celotna gradnja veljala 360 milijonov dolarjev, prva faza gradnje pa bo trajala približno štiri leta. Tako bodo zgradili luko za pristajanje tankerjev in naftni terminal v Omišlju, prav tako pa tudi 735 kilometrov cevovoda do Lendave, Pančeva in jugoslovansko—madžarske meje pri Goli.
PODPREDSEDNIK - Pod vodstvom predsednika republike Josipa Broza Tita je bila v Beogradu 32. seja predsedstva SFRJ. Na seji so v skladu z ustavo in sprejetim načelom zaporedja izvolili in razglasili za podpredsednika predsedstva SFRJ dr. Vladi-mirja Bakariča, člana predsedstva iz SR Hrvatske, ki je zamenjal dosedanjega podpredsednika Petra Stambpliča.
UDARNIK - Alija Sirota-novič, slavni jugoslovanski udarnik, nekdanji rudar v Brezi, bo znova vzel v roke kramp in simbolično začel letošnjo mladinsko delovno akcijo-„Palič 75" pri Subotici.
PROSLAVA 30-LETNICE ZAKLJUČNIH BITK IN KONČNE ZMAGE NAD FAŠISTIČNIMI VOJAŠKIMI SILAMI NA POLJANI PRI PREVALJAH:
Naša skupnost je živa, močna in trdna
Na Poljano, prizorišče zaključnih bojev v II. svetovni vojni na evropskih tleh, so prišli zadnjo soboto, 17. maja, tudi številni gostje, delegati republi&ih samoupravnih in družbeno političnih organizacij, Seigej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Marijan Brecelj, Franc Leskošek-Luka, Andrej Marine, Franc Tavčar—Rok in drugi, pridružil pa se jim je tudi John Blatnik, vodja ameriške voja&e misije pri Glavnem štabu NOV Jugoslavije. Prišle so še delegacije in borci vseh enot IV. operativne cone, pa predstavniki Zveze koroških partizanov iz Celovca ter blizu 15.000 borcev, aktivistov, delovnih ljudi in mladine iz vseh koroških krajev, Maribora, Celja, Velenja, Gornje Savinjske doline, zasavskih reviijev in od drugod.
dovoljuje oživljanje nacizma in velikonemškega šovinizma. Dovolili so, da so ob proslavi 30-letnice zmage nad fašizmom prav 'fašisti s kljukastimi križi prišli izzivat v bližino naše meje. Za nas Jugoslovane, ki dosledno izpolnjujemo mednarodne dogovore in se borimo za dosledno uresničevanje pravic svobodnega razvoja vseh narodov sveta in spoštovanja vseh manjšin, je
še toliko bolj nerazumljivo, da publika Avstrija, kot država, ki med prvimi občutila strahote šističnih pohodov, nima moči, volje, da se odločno upre oživljal fašizma v svoji deželi.
Z velikega ljudskega slavja Poljani so poslali pozdravno pisa predsedniku Titu, v katerem so i pisali tudi najboljše želje za njej 83. rojstni dan.
Zborovanje je začel predsednik Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem, Ivan Žagar, ki je poudaril, da Poljane ne predstavljajo le kraj, kjer sta se manifestira bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. To je bila manifestacija odločenosti do kraja osvoboditi domovino, dokončno iztrebiti fašizem in notranje izdajalce. Ta bitka je bila simbol odnosa jugoslovanskega ljudstva do svobode in domovine.
Prvi slavriostni govornik, Mitja Ribičič, predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je poudaril med drugimT da smo se na strani zavezniških vojska prvi od vseh podjarmljenih uprli fašističnim uničevalcem ljudi in zlasti malih narodov, tako smo na evropskem bojišču druge svetovne vojne ta boj končali zadnji. Končali zmagovito, zato pa za ceno dragocenih življenj tisočev fantov in deklet slovenskega rodu in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, med katerimi so mnogi omahnili že na pragu svobode.
Mitja Ribičič je obširno govorilo razvoju narodnoosvobodilnega gibanja pri nas, ki ga je organizirala in vodila Osvobodilna fronta pod vodstvom delavska avantgarde, o pomenu tega veličastnega boja, o boju koroških partizanov ter o sodelovanju z našimi sosedi, posebej pa tudi o uresničevanju-določb avstrijske državne pogodbe ter o zadnjih dogodkih. Poudaril je, da bo naš tisk, radio in televizija tudi vnaprej žigosal vsak pojav oživljanja nacizma, pa naj bo to včeranšnjim hitlerjevskim mladincem v sosedni deželi všeč ali ne. Ob zaključku govora je Mitja Ribičič poudaril, da se nismo zbrali tu ob sami meji, na
Poljani, ko slavimo zadnji dan vojne in prvi dan svobode, da bi komurkoli grozili ali mu vsiljevali, svojo pamet ali sistem. „Na vojaški paradi v Beogradu smo pokazali veliko moč jugoslovanske vojske, da bi se še bolj okrepila naša lastna samozavest, pa tudi zato, da bi se prepričali tisti, ki so nam v teh tridesetih letih že,tolikokrat napovedali smrt in razpad, kako živa, razgibana, močna in trdna skupnost smo, in da bomo takšni tudi ostali.
V imenu borcev narodnoosvobodilne borbe je pozdravil udeležence proslave na Poljani poveljnik enot 3. Jugoslovanske armade in predsednik Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, armadndni general Kosta Nadj, ki je tudi obširno spregovoril o zaključnih operacijah naših enot za osvoboditev naše domovine. „V tem jubilejnem letu smo, na žalost, priče poskusom izkrivljanja zgodovinske resnice in dogajanj v 2. svetovni vojni. Nekatere šile žele poveličevati vlogo enega in zmanjšati vlogo drugega naroda, ali utišati neprijetno preteklost nekega današnjega zaveznika. Med temi so trditve, s katerimi izkrivljajo dejstva o začetku in značaju NOB ter o vlogi jugoslovanskih narodov v zmagi antihitlerjevske koalicije. Jasno je, da nas takšne trditve žalijo, ker smo žive priče in soudeleženci v borbah za zmago nad fašizmom. Oboroženi boj smo začeli v trenutku, ko je bil fašistični zavojevalec najmočnejši, ko so se nekateri sramežljivo upirali, drugi so bili tiho ali pa so bili ob strani Hitlerja."
Kosta Nadj je med drugim poudaril, da se republika Avstrija kljub naporom in mnogim pobudam Jugoslavije sistematično in vztrajno bori proti uresničevanju določb avstrijske državne pogodbe. Zlasti smo zaskrbljeni, ker Avstrija istočasno
Velikega zborovanja na Poljani seje udeležilo 15 tisoč udeležen
PRIZNANJE ZA PIONIRSKI ODRED NA OSNOVNI ŠOLI »BRATOV LETQNJE«
Kipec kurirja Jovice
Svet za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije podeli vsako leto „Kipec kurirja Jovice" najboljšemu pionirskemu odredu v vsaki republiki. V , letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 30-letnico zmage in osvoboditve, je prejel v Socialistični republiki Sloveniji to visoko odlikovanje pionirski odred na Osnovni šoli „Bratov Le-tonja" v Šmartnem ob Paki, tudi zaradi uspešnega izpolnjevanja programa letošnjih Jugoslovanskih pionirdcih iger „Naša domovina pod svobodnim soncem".
Pionirski odred na osnovni šoli „Bratov Letonja" je prejel „Kipec kurirja Jovice" za večletno uspešno
delo, predstavna pa priznanje tako za pionirje in mentorje, ki spremljajo in usmerjajo delo pionirjev. V
Šmartnem ob Paki so ustanovili pionirski odred oktobra 1946, leta 1972 pa so ga poimenovali po prvo-borcih iz kraja - bratih Letonja. Odred je opravil v 29 letih obstoja pomembno delo, vseskozi pa so stali šolarjem ob strani prosvetni delavci, pa člani TVD Partizan, Ljudske tehnike, gasilci in drugi. Izredno razgibano je delo krožkov, saj so v poprečju učenci vključeni v delo 2 krožkov. Mentorji so si prizadevali, da bi v delo krožkov vnesli kar največ samoupravnih prvin, nasploh pa mlade vseskozi navajajo na samostojno delo, kritičnost in odgovornost.
Vsa leta izpolnjujejo naloge v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Pripravljajo prireditve in proslave, pri čemer se povezujejo s prosvetnim društvom in osnovno organizacijo ZSM v kraju. Sodelujejo v prostovoljnih delovnih akcijah, skrbijo za ostarele občane, izdajajo pa tudi glasilo „Naši vrstniki". Uspešni so mladi športniki, lepe uspehe pa je dosegel tudi likovni krožek itd.
Še posebej pa velja naglasih aktivnost pionirskega odreda na osnovni
šoli „Bratov Letonja" v Smartn ob Paki pri obujanju in ohranjeva tradicij NOB .'Pripravili so vrsto | govorov in srečanj z borci NO obiskujejo partizanske mami pripravljajo partizanske poho tekmujejo v znanju o NOB, skup člani Zveze borcev in Zveze soci stične mladine v kraju pa skrbijo spomenike in spominska obele narodnoosvobodilne vojne.
Na priložnostni slovesnosti, 1 zadnjo soboto predsednik Zveze| jatetjev mladine Slovenije, Ni Lukežr, predal pionirskemu odre na Osnovni šoli '„Bratov Leto« Šmartno ob Paki „Kipec kurirja yice", so šolarji predstavili ' uspešne dejavnosti mladih tudi i vilnim gostom, med katerimi je I tudi Nestl Žgank, predsednik vel« ske občinske skupščine. V občinske pionirske komisije pa orisal dejavnost pionirske organ« cjje Martin Pustatičnik.
Podelitev visokega pnzn „Kipca kurirja Jovice" je bil osnovno šolo „Bratov Letonja" za Šmartno ob Paki pomembeni godek!
Niko Lukež izroča kipec predsednici pionirskega odreda Vlasti Špeh	/
Vabimo na proslavo na Paski Kozjak
Krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije Dobrne, Vinske Gore, Šaleka in Pake pri Velenju, Vitanja in Strmca pri Vojniku, prirejajo na Paškem Kozjaku proslavo ob 30-letnici zloma okupatoija in zmage nad fašizmom
Proslava bo 25. maja 1975 s pričetkom ob 10. uri.
Prosimo občane zgoraj omenjenih krajevnih skupnosti, kakor tudi borce in aktiviste NOB ter občane sosednjih občin, da se proslave udeležijo v čim^ečjem številu.
Po končani proslavi bo tovariško srečanje.
Za vse udeležence proslave je preskrbljen brezplačen partizanski golaž.	, j
Vljudno vabljeni!
POGOVOR S CIRILOM JOGROM
Občani so prevečkrat brezbrižni
Letos je minilo že 31 let, odkar je tovariš Tito z odlokom ustanovil enotno službo javne varnosti. Kot vsako leto so velenjski miličniki tudi letošnji 13. maj proslavili slovesno. Predsednik skupščine občine Velenje jih je skupaj z njihovimi ženami povabil na sprejem, na katerem so miličnikom Janezu Zupančiču, Petru Crešniku in Karlu Krajniku podarili ročne ure za njihovo petnajstletno delo v organih za notranje zadeve. Miličniki so na postajo povabili pionirje sedmih in osmih razredov ter jih seznanili s svojim delom in opremljenostjo. Za vse šole so pripravili predavanje o pomenu ustanovitve uprave javne varnosti pred tridesetimi leti, poleg tega so pionirjem zavrteli še film o miličniškem poklicu.
Mi pa smo praznik organov javne varnosti izkoristili za pogovor s komandirjem Cirilom Jogrom, ki je že 28 let v vrstah miličnikov, in to od leti 1949 kot komandir.
—. Tovariš komandir? Vsako leto na vaš praznik povabite pionirje na postajo. Ali ta obisk pritegne katerega izmed njih, da se potem odloči za miličniški poklic?
V	lanskem letu je odšlo v kadetsko šolo iz naše občine osem mladih, letos pa imamo pet kandidatov. Vendar upam, da se bo to število še nekoliko povečalo, ker jih je nekaj še izrazilo želje, da bi postali miličniki.
Je to za vaše potrebe dovolj?
,;Ne moremo se pohvaliti, da-smo kadrovsko dobro zasedeni. Potrebovali bi deset miličnikov. Zlasti pereče bo to vprašanje čez šest, sedem let, ko se nas bo približno šest upokojilo. Največji vzrok, da miličnikov ne dobimo, je pomanjkanje stanovanj, pa tudi nizki osebni dohodki so krivi, da miličnikov ni dovolj. Zato odhajajo v druge poklice. Letos sta že dva zapustila naše vrste."	I
Kako pa je z vašo tehnično opremljenostjo?
Tehnično smo dobro opremljeni. Lani nam je dala občina denar za nakup dveh avtomobilov, letos pa še za novo intervencijsko vozilo.
Ste zadovoljni s sodelovanjem občanov?
V	veliko primerih je sodelovanje občan-miličnik dobro. Dogaja pa se tudi, da so občani ob določenih stvareh zelo indiferentni. Zlasti tedaj, kadar niso sami prizadeti. Bolj bi se m6rali zavedati, da danes zaščita osebnega in družbenega premoženja ni le dolžnost samo organov uprave javne varnosti, ampak je celotraa družba dolžna, da varuje našo ustavno ureditev, ker vemo, da smo si našo svobode s krvjo priborili. Vsak delavec na delovnem mestu kot krajan v krajevni skupnosti sta dolžna, da skrbita za zaščito zasebnega in družbenega premoženja. Vemo, da je krajevna skupnost tista
' temeljna družbenopolitična skupnost, kjer se odvija vse politično in družbeno življenje. Tudi na postaji milice smo se reorganizirali, in ustanovili tako imenovane varnostne okoliše, kar nam omogoča večjo povezanost s krajani. Dodati moram
KOMUNALNO) OBRTNI CENTER, Velenje, n.suib.o. Koroška cesta 46,
TOZD KOMUNALA
objavlja prosto delovno mesto za:
VODJO VODOVODNE DELAVNICE
za delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas . z enomesečnim poskusnim delom
Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji:
—	dokončana srednja tehnična šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
• — delovodska šola z 10-letno prakso v vodovodni stroki,
—	smisel za organizacijo in vodenje dela.
Kandidatom nudimo pestro in zanimivo delo ter soliden osebni dohodek.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov, ali pa se osebno zglasijo na razgovor o zaposlitvi.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9 TOZD - GRADBENA OPERATIVA
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto za:
- VK ali KV KUHARJA v menzi v Velenju
Pogoj: končana poklicna šola, najmanj dve leti prakse. Prošnje s potrebno dokumentacijo sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po izidu razpisa.
trim akcija Šaleškega študentskega
kluba na savi
ŠSK Velenje organizira TRIM akcijo na Savi. Preverjali bomo moči študentov in študentk v vleki vrvi, nogometu, odbojki.
Za suha grla po naporih poskrbljeno. Dobimo se 29. maja ob 14. uri na Ježici (postaja 6, pred mostom čez Savo).
tudi, da občani nemalokrat stojijo ob strani, ko bi morali nastopiti kot priča na sodišču ali pa pri sodniku za prekrške. Niti pet odstotkov ni'tistih, ki kaznivega dejanja ne prijavijo, če so sami utrpeli šlčodo. Nasprotno pa prijav delovnih organizacij, kadar gre na primer za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, ni dosti.
Lahko v naši občini govorimo tudi o pojavih mladinskega kriminala?
V zvezi s tem moram naglasiti predvsem naslednje. Precej zaskrbljujoče je, da je v občini veliko mladih, ki nenehno menjavajo službe. Skratka, nočejo delati in zaradi te nedelavnosti največkrat zaidejo na stranska pota.
Ciril Joger, komandir postaje milice Velenje
Vaše delovno območje je zelo veliko. Pred časom ste vaš oddelek iz Šoštanja preselili v Velenje. Prav to pa je vzrok, da je v Šoštanju še vedno dišati glasove, da zdaj v tem mestu niste več tako uspešni kot ste bili?
S temi trditvami se ne morem strinjati. Nasprotno, lahko rečem, da zdaj teren bolje pokrivamo kot prej. Ko je bil oddelek v Šoštanju, sta bila dva (komandir in dežurni) stalno odsotna s terena.
In kakšne šo vaše želje?
Da bi občani še bolj tesno sodelovali z nami, saj bo potem stanje prav gotovo veliko boljše in da bi bili vozniki na cestah bolj obzirni. Vozniki avtomobilov in drugih motornih vozil naj bolj upoštevajo prometne predpise, da nam ne bo treba izrekati toliko kazni. Samo lani so morali kršilci prometnih predpisov skupaj odšteti 23,5 starih milijonov diharjev, pa tudi letos smo morali izreči že za tri stare milijone in pol dinarjev kazni. Ob koncu pa bi se rad tudi prek vašega časopisa zahvalil delegaciji pionirjev z osnovne šole Gustava Šiliha, ki so nam prišli čestitat ob našem prazniku ter za maketo tanka, ki so ga sami napravili pri tehničnem pouku.
V MOZIRJU:
4
i
s
s
\ s
s
l
t r
Ž t
5 S
I
s
I
\ MLADINA GORENJA OB PRAZNIKU MLADOSTI:
Manifestacija
bratstva in solidarnosti v Subotici
Konec minulega tedna je več kot 500 mladink in mladincev Združenih industrijskih podjetij Gorenje proslavilo Dan mladosti in 30-letnico osvoboditve s svojo vsakoletno kulturno športno manifestacijo „Dan mladosti - dan Gorenja". Letos je srečanje pripravila mladinska organizacija tovarne Gorenje - Sever v Subotici.
V dveh dneh, 16. in 17. maja 1975, so mladinke in mladinci tovarn Gorenja iz Velenja, Mute ob Dravi, Slovenj Gradca, Šoštanja, Gornje Radgone, Ruš, Sombora, Kikinde in Subotice tekmovali med seboj v petih športnih zvrsteh in se pomerili tudi na kulturnem področju.
Udeleženci iz Slovenije so z avtobusi prispeli v tovarno Go-renj?-Sever v Subotici 16. maja zjutraj. Pred tovarno so jih pričakali tamkajšnji mladinci in jim pripeli značke elektromotorja, simbola tovarne Sever. Še preden je tega jutra več kot 3000 delavcev te tovarne začelo s svojim delom, so se skupaj z vsemi gosti zbrali v novi delovni hali k slovesnosti in otvoritvi olimpiade mladih delavcev Gorenja. Goste in svoje sodelavce je pozdravil predsednik mladinske organizacije Severa Nedžad Džambazov. V svojem govoru je posebej poudaril, da je dvo- . dnevno tekmovanje mladih delavcev Združenega podjetja Gorenje velika športna manifestacija čvrste povezanosti in solidarnosti mladih. Tekmovanje predstavlja izraz bratstva in enotnosti mladih iz dveh različnih krajev naše samoupravne socialistične domovine.
V imenu delavcev Severa in vseh mladih delavk in delavcev Gorenja je mladinka Boca Branka prečitala pozdravno pismo tovarišu Titu. Poslali so mu'
ODSLEJ LOČENE SEJE ZBOROV
Na ponedeljkovi seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Mozirje so delegati zelo kritično spregovorili o dosedanjem delu zbora in med drugim podčrtali, da je v bodoče treba prenehati s prakso skupnih sej vseh treh zborov skupščine. To namreč enemo-goča, da bi se zbori pri svojem delu usmerili v obravnavo tistih nalog, ki so za njih specifične. Uvodno analizo o dosedanjem delu zbora in podal njegov predsednik Jože Rakun. Obenem je navedel nekaj napotkov za nadaljnje delo.
Za ustreznejše delovanje delegatov v družbenopolitičnem zboru in njihovo trajno povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami je treba družbenopolitični zbor razbremeniti tistih pristojnosti, ki po naravi dela ne spadajo v njegovo pristojnost. Delegatov v bodoče ne bi smeli obremenjevati z dodatnimi družbenopolitičnimi funkcijami, prav tako se je treba zavzeti za racionalizacijo političnega dela. Družbenopolitični zbor se bo moral v prihodnje večkrat sestati s predstavniki posameznih družbenopolitičnih organizacij in analizirati svoje delo, in kako poteka ..uresničevanje delagatskih razmerij. Čimprej je treba spremeniti in dopolniti sedanji statut skupščine občine, in v njem podrobno določiti naloge posameznih zborov. Jože Rakun je v svoji analizi med drugim še omenil,
da tudi udeležba na dosedanjih sejah zbora ni bila zadovoljiva. Kot glavni vzrok za to je omenil prav dosedanji način skupnega sestajanja vseh zborov, preobširnih dnevnih redov, kar je bilo nemalokrat vzrok, da so delegati prihajali na seje le zaradi glasovanja. V prihodnje bo treba izboljšati tudi informiranje. Družbenopolitični zbor in še zlasti socialistična zveza sta veliko naredila za razvijanje delegatskega sistema v družbeni bazi ter povezovanje zbora z družbenopolitičnimi organizacijami. Še vedno je premalo storjenega na področju usmerjevalne in usklajevalne naloge. Težave, ki se pojavljajo pri delu zbora, so največkrat posledice forumskega načina dela. Ugotavlja se, da so delegati premalo vključeni v različna delovna telesa in organe socialistične zveze. Tudi rezultati uresničevanja
delegatskega razmerja med delegati v tem zboru in SZDL niso preveč spodbudni. Še vedno ne omogočajo, da bi lahko Sociali' stična zveza polno zaživela kot fronta organiziranih socialističnih sil.
Da bi vse te slabosti odpravili, je treba čimprej sprejeti novo organiziranost družbenopolitičnih organizacij ter na podlagi statuta in pravil SZDL njihovo delovanje. •
V nadaljevanju seje so delegati družbenopolitičnega zbora mozirske občinske skupščine poslušali več poročil: med njimi o problematiki in delu občinskega javnega tožilstva Celje za lansko leto, o delu osnovnih šol občine Mozirje v šolskem letu 1973/74 ter o gibanju gospodarstva v občini v lanskem letu in prvih štirih mesecih letos. Razpravljali so tudi o poročilu komisije za prošnje in pritožbe pri skupščini občine. V zvezi s temi poročili so poudarili, da zlasti poročilo o delu osnovnih šol prihaja z veliko zamudo na dnevni red njihovega zbora. Menili so, da bi morali o tem poročilu razpravljati najkasneje decembra.
mladinski pozdrav in obljubo, da bodo dosledno in verno sledili njegovi revolucionarni poti. V imenu / mladih Slovencev, Srbov, Hrvatov, Madžarov" in pripadnikov 15 narodov in narodnosti, ki delajo v tovarnah Gorenja, so predsedniku Titu zaželeli dolgo življenje in dobro zdravje.
V lepem dopoldnevu so se nato v športnem parku ob izsušenem Paličkem jezeru začela športna tekmovanja v malem nogometu, rokometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in šahu.
Kljub veliki vročini so mladi tekmovalci pokazali veliko športnega znanja, veljko vzdržljivost in veliko volje po zmagi. Prvi dan so bila na sporedu srečanja dopoldne in popoldne, drugi dan pa so bila dopoldne na vrsti končna tekmovanja. Obi 13. uri je bil svečan zaključek športnih iger srečanja. Na stadionu so razglasili rezultate in najboljšim trem ekipam v vsaki panogi podelili lepo izdelane keramične plakete. Najboljše uspehe so dosegli domačini, saj so bili prvi v malem nogometu, šahu in streljanju. Ekipa Gorenja TGO Velenje je bila prva v rokometu, ekipa Go-renje-Elrad pa v namiznem tenisu.
Srečanje so zaključili s kul-turno-zabavno prireditvijo v Domu mladine v Subotici. Med kvizom znanja o narodnih herojih so podelili priznanja najboljšim mladim delavcem — sa-moupravljavcem. Ta priznanja so letos dobili: Milan Kretič, Darko Oder, Vlado Cankar in Ivan Sotošek iz Gorenja, Velenje, Branko Špital iz Lesne, Šoštanj, Savo Albijanič, Marija Honko, Lajoš Rožnik, Jožef Nadž, Radisav Lacmanovič in Ivica Gabrič iz tovarne Gorenje-Sever, Subotica, Ivan Miloševič iz tovarne Gorenje, Sombor, Ivan Marič iz tovarne Petar Drapšin, Kikinda, Ignac Skra-lovnik in Blaž Topler iz tovarne Gorenje-Muta, Muta ob Dravi, Vinko Zalar iz tovarne Gorenje-Metalplast, Ruše, Ivan Kolma-nič iz tovarne Gorenje:Elrad, Gornja Radgona, Marko Štolcer iz tovarne Gorenje-Fecro, Slovenj Gradec.
V	kvizu znanja o narodnih herojih in samoupravljanju v podjetju je zmagal Stanko Horvat iz tovarne Gorenje-Elrad, Gornja Radgona.
Kulturno-zabavni večer so z narodnimi plesi in pesmijo zaključili člani kulturno-umetni-ške skupine ,Mladost" iz Subotice.
V	Subotici so se zbrali na sestanku mladinski funkcionarji tovarn Gorenja in sprejeli sklep, da bo naslednje srečanje mladine Gorenja ob letu dni v Gornji Radgoni.
Marsikateri udeleženec se je vrnil iz Subotice s prijetnimi vtisi. Dvodnevno bivanje v Pa-liču pri Subotici bo ostalo v spominu zaradi gostoljubnosti mladih delavcev Gorenje-Seve-ra. Navezali so prijateljske stike in se poslovili s kolom pred odhodi avtobusov.
H. J.
4 *
n»
5
I
I »»
/ * ■
*
4
i
5 S
J
4
UVOD
Zaradi svoje sodobne urbanistične urejenosti povsem novega naselja je Velenje kot rudarsko mesto privlačno za številne obiskovalce. Toda na zunaj lahko komaj opazimo, da je to mestece zraslo iz premoga ali bolj konkretno, iz trdega dela in znoja rudarjev, ki iščejo pod zemljo to dragoceno rudo. Šele v zadnjem času se v velenjskem gospodarstvu dogaja, da preraščajo rudarstvo druge dejavnosti. Vendar je rudarstvo še vedno najvažnejša gospodarska osnova za življenje našega mesta.	1
V	širšem smislu se z velenjskim rudarstvom doslej še nihče ni ukvarjal. Glede virov so težave, saj je za Velenjski rudnik na razpolago le tehnični in gospodarski arhiv, medtem ko je bil upravni arhiv ob bombardiranju konec leta 1944 uničen. Precej fragmentarnih zapiskov najdemo v lokalnem časopisu ,,Rudarju" in nato v „Šaleškem rudarju" izpod peres različnih avtorjev. Ti so slikali in prikazovali razne dogodke o rudniku in kraju" samem. Prvi, ki je zbral vse omenjeno gradivo ter največ spregovoril o velenjskem premogovništvu, je Janko Orožen v prispevku Zgodovina premogovnika v Velenju, v Celjskem zborniku leta 1960. Poleg njega je v svojih obsežnih znanstvenih razpravah o slovenskem premogovništvu vključil značilnosti našega rudnika tudi Jože Šorn. Predvsem sta pomembni razpravi premogovništvo na slovenskem ozemlju do srede 19. stoletja", Zgodovinski časopis, 1964, ter ,,Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848-1918", Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1968-1969.
V	obstoječih virih in literaturi je precej podatkov o lastništvu, značilnostih proizvodnje, največ pa zvemo o tehniki jamskega dela. Dosti manj je napisanega o življenjskih razmerah delavcev, pogojih dela neposredno na delovnem mestu, združevanju delavcev in njihovem boju za delavske pravice. Prav malo zvemo o življenju delavcev v prostem času idr.
ZNAČILNOSTI ZAČETKOV RUDARSTVA
V	drugi polovici 18. stoletja so začele avstrijske oblasti na vso moč propagirati premog kot energetski vir. Vzroki za to so bili različni. Tistim, ki so odkrili premog, so dajali nagrade, tako tudi vsem lastnikom fužin, ki so pričeli izkoriščati pri pridobivanju železa nov energetski vir, in opuščali starega: oglje in les.
V	tako ugodnih razmerah za razvoj premogovništva je uspešno iskal premog na Spodnjem Štajerskem pater Steiz, ki je prejel za svoja odkrivanja tudi zlato medaljo. Leta 1767 je prišel na naše področje v bližino Šoštanja, kjer je naletel na premog. Nanj so ga verjetno opozorili domačini, saj tedanje znanje geologije še ni dovoljevalo, da bi Steiz sam odlail velenjske sloje premoga.
Premog so domačini kopali in uporabljali v prvi polovici 19. stoletja. Tako omenja P1 Gadolla v svojem rokopisu, da je najemnik graščine Turn Matevž Sajovic v tridesetih letih pri „Cementušu" (verjetno Oremušu) in pri „KurniIaiu kopal premog za potrebe grašičine. Navaja tudi, da so dobivali premog tudi v Pesju.
Med leti 1829-1844 je izkoriščal velenjski premog v Pesju Anton pl. Bonazza, tedanji lastnik sto let starih fužin v Mislinju, znan kot najbolj napreden železar na Spodnjem Štajerskem, ker je med prvimi vpeljal premog kot energetski vir pri kurjenju železarskih peči. Temu podjetniku so dajali več premoga rudniki zahodno od Starega trga pri Slovenj Gradcu, Kotljah, Vitanju, Zrečah in Laškem, kot pa rudnik v Pesju, saj je tod nakopal leta 1829 z maloštevilnimi delavci komaj 678.80 q premoga.
Za Bonazzom se pojavi kot lastnik premogovnika najprej Franc Rahor iz Prevalj na Koroškem, za njim Viktor Ruard, ki je imel v posesti več rudnikov na Slovenskem, vendar ne za dolgo, ker je rudniško posest kmalu prodal Jožefu Atzulu. Ta si je želel, da bi nakopal mnogo premoga, vendar za to ni imel dovolj sredstev. Da bi organizirano in načrtno usmerjal proizvodnjo, je leta 1842 v Zagorju ustanovil Zagorsko rudarsko družbo (Gewerkschaft am Savestrom). Rudnik v Pesju pride leta 1846 v last omenjene družbe. Tu sta sprva delala samo dva delavca in nakopala 338 q premoga.
Poleg tega zvemo, da je 1844 rudarsko glavarstvo v Leobnu podelilo dve dvojni jamski meri (dvojna jamska mera je tvorila pravokotnik, daljša stranica je imela 424 m, krajša 212 m: enojna jamska mera je bila pol ožja) družbi kot lastniku na področju Škal. Kmalu za tem (1852) je moralo rudarsko glavarstvo v Leobnu ustreči ponovni prošnji družbe za razširitev eksploatacijskega ob-
močja' Podelilo ji je v Hrastovcu dve enojni rudarski meri.
Omenjena rudarska družba je verjetno naletela na ovire, sicer ne bi že leta 1852 vso svojo jamsko posest v Šaleški dolini prodala Francu in Venclju Pavliču. Komaj sta ta dva lastnika prejela rudnik, sta ga že tudi prodala leta 1853 ponovnemu lastniku Jožefu Atzlu in njegovi ženi. Podjetni Atzel, tedaj tudi lastnik rudnika svinca in cinka v Puhaijah pri Šoštanju, se je dela v premogovniku kmalu naveličal. .Zato ia. tudi ta leta 1867 vso svojo rudarsko pt&st1 pMalPfl^flpToplaku in ta že 1869 spet Mariji Miller. Z njenim lastništvom pa je za nekaj časa verjetno zamrla dejavnost v velenjskem rudniku.
Z mnogo volje in resnimi nameni se je prijel dela spet leta 1875 Franc Mages z Gornjega Štajerskega. Ta je kupil vso jamsko posest. Toda iz podatkov, ki so na voljo, lahko spoznamo, da je Mages več truda posvetil raziskavam in sledenju premoga, kot pa eksploataciji. Zato premogovnik tudi v njegovih rokah ni zaživel, kot bi moral.
V	času, ko spoznavamo premogovništvo na našem območju, so kopali tod tudi kovinske rude. Železo je potrebovala fužina v Mislinju. Ko je začelo zmanjkovati železove rude v neposredni bližini, je prenesel Bonazza glavno dejavnost železovega rudarstva na južno stran Paškega Kozjaka. Precej časa so od tod vozili največ železove rude železarni v Mislinju.
Medtem ko so na vzhodni strani Šaleške doline kopali železovo rudo, so na zahodni, v soteski Pake v Skornem (Puharju), dobivali svinčeno in cinkovo rudo. Čeprav vemo, da so tod rudarili, preden je Zagorska rudarska družba odobrila koncesijo, je rudnik zaživel v njenem okviru, toda le kratko od 1845 do 1852. Prenehati je moral zaradi premajhne količine kovine v rudi. Ko je omenjena družba skupno z velenjskim premogovnikom prodala tudi rudnik v Skornem že znanemu lastniku. Atzlu, je ta še nekaj časa kopal svinec in cink. Toda .verjetno je moral prav tako prenehati z dejavnostjo iz istega vzroka kot vsi pred njim: zaradi premajhne vsebine kovine v rudi. Ob tem je vredno omeniti, da je v virih dobro ohranjena tehnična opremljenost svinčeno-cinkovega rudnika v Skornem.
V	tem prikazu premogovnega rudarstva na velenjskem območju smo spoznali, da so se lastniki rudnika neprestano menjavali. Poleg tega je bila proizvodnja nizka, tudi število rudarjev, kot kažejo skopi podatki, ni bilo veliko. Brez dvoma, da ti pojavi kažejo na neugodne razmere za razmah velenjskega rudnika. Teh ovir ni mogla premostiti niti Zagorska družba niti Mages, ki sta se najres-neje lotila dela. Zaradi pomanjkanja sredstev, ki so verjetno glavni vzrok, da se rudnik ni normalno razvijal, so opustili misel o njegovem povečanju in modernizaciji. Ta stvar pa je bila zelo nujna, saj so bile jame prostorsko razmetane in komunikacijsko nepovezane, kar je vplivalo na visoke stroške proizvodnje in to je v glavnem odvračalo podjetnike od trajnejšega lastništva.
RAZRAST VELENJSKEGA PREMOGOVNIKA OD 1885-1914
Za obstoj velenjskega premogovnika ima brez dvoma velike zasluge Franc Mages, ker je več časa in dela posvetil raziskovanju premogovnih slojev kot sami proizvodnji. Ko je začel leta 1875 delati prve vrtine, je naletel pod 103 m sedimentirane gline na 38 m debelo plast premoga. Ker Mages ni imel dovolj kapitala, da bi se v širših zamahih lotil eksploatacije premoga - investiranja v rudniške naprave so bile za takšne namene nujna — je velenjski rudnik prodal leta 1885 Danielu p. Lappu.
Lapp je bil po poreklu Bavarec, lastnik graščine Horeegg pri Gradcu in gradbeni podjetnik. Ker se je pri gradnji arlberške železniške proge izkazal, gaje avstrijski cesar povzdignil v plemiški stan. Kot lastnik rudnika se je dela lotil z vso resnostjo. To potrjuje redosled in širina zasnovanega dela. Tako je nadaljeval z začetimi Magesovimi raziskovanji premogovnih slojev. Na njihovi osnovi je širil svojo rudarsko posest in jo pravno uveljavljal. Zavedal se je pomena tehnične izpopolnitve rudnika, zato je tudi v tem pogledu moderniziral svoje podjetje. Tako je postavil jaške, izvozne proge, kakor tudi jamske komunikacije osredotočil, tako da bi kopanje povečanih količin premoga in izvoz rude do separacijskih naprav, ki jih je prav tako zgradil, potekalo organizirano in smotrno. Tako je bil Lapp prvi, ki mu je uspelo (če se tako izrazim), obrtniškemu rudarskemu obratu dati industrijski značaj.
DALJE PRIHODNJIČ
Pioniiji pri grobu Ludvika Blagotinška
Padel je najmlajši kurir Šaleške doline
Vsaka ped zemlje, vsaka skala, vsaka smreka bi nam vedela povedati mnogo junaških zgodb, ki so jim bile priče, a molčijo; le veter v vejah šepeče kakor nekoč. Prisluhnite mu, popeljal vas bo v hude čase. Bilo je takrat, ko so bili vaši očetje in mame še otroci. Pri-hrumel je zemlje lačni tujec in jim skalil brezskrbno otroštvo, mnogim je vzel starše, požgal domove, tudi otroke je odpeljal v tujino, da bi jih tam potujčil in jih napravil za svoje sužnje.
Sprva nerazumljivo, strašno, ponižujoče čustvo je trajalo le za hip. Misel in srce sta se upirala in dozorelo je geslo: Uprimo se! Naženimo tujca, ne dajmo mu naše zemlje! Kakor so kmečki puntarji nekoč zapeli Le vkup, le vkup, tako je prebudila pesem upora v poštenih ljudeh naše domovine. Pesem jih je vodila po dolinah in gorah, po grapah temačnih. Ko pa so zasledili sovražnika, je zapelo orožje. Nihče ni mislil nase, na strah, na lastno žrtev. Kakor so storili odrasli, tako so jih posnemali mladinci in stopili v prve vrste. Tudi otroci so si nalagali dolžnosti in jih vestno izpolnjevali.
V Lokovici je živel usnjarski delavec Lovro Blagotinšek. Spoznal je trdo življenje delavca in krivice, ki so se godile v bivši Jugoslaviji. Ni se mogel sprijazniti z izkoriščanjem delovnega
človeka. Pridružil seje komunistični partiji že leta 1939 in sodeloval v pripravah za upor proti okupatorju in njegovim pajdašem, skrival je ranjence in ilegalce, skrbel za - bolnice in hrano borcev. Sin Ludvik mu je pomagal, čeprav še otrok. Ko je 14. divizija bojevala svoj zmagoviti boj na Štajerskem, so se ji pridružili mnogi novi borci Tako tudi oče Lovro in sin Ludvik. Oče je kmalu zbolel in je odšel domov, a so ga Nemci našli in odpeljali v Dachau, kjer je za vedno ostal. Ludviku je bilo 16 let in pol, ko je postal kurir. Bil je prekaljen borec, saj je v domači hiši opravljal nešteto dolžnosti za NOB. Vedel je, kaj je skrivnost, kaj je disciplina, kaj je premagovanje ovir in samega sebe. Torbica s pošto mu je bila dragocenejša od lastnega življenja. V kurirski torbici je bila usoda mnogih borcev.
Priti je morala pravočasno di poveljnika. Nikjer se ni snu ustavljati, le pošto je zamenji na javki, sprejel košček krulil popil lonček mleka in že je li tel dalje po skritih poteh, p temnih gozdovih, ponoči j podnevi, previdno za hišami kakor senca, kakor blisk in vi ter. Povsod je prežala nevai nost, a njegova naloga je bli da hiti naprej, naprej, da ga so vražnik ne zaloti, ne prehit Tako mlad, pa tako pogum Kot kurir Okrajnega odbora 0 za Šaleški __ okraj je vzdržem zvezo s Šentiljem, Cirkovc Graško goro in Heleno ni Šmiklavžem. Neštetokrat je prt hodil to pot najmlajši kurir & leške doline.
Prišla je pomlad, mlado zeli nje je brstelo, bil je maj. Skoi Cirkovce je hitel na Pako. Sto varišem Milanom Razdevškoi sta hotela prekoračiti Pako, ti daj pa sta padla v nemško a sedo. Rafal je zadel kurirja Lui vika v prsi in ga pokončal.
Tako je nesrečno končal sva jo kratko življenjsko pot ki Ludvik Blagotinšek.
POVZETO IZ GOVORA ZDENKE SLOMŠE
Pred zborom pioniijev I iz Šaleške doline v Topolščici
30-letnico osvoboditve in praznik mladosti bodo z vrsto prireditev počastili tudi pionirji iz občine Velenje. Te dni so odšli pionirji na množične pohode „Po poteh osvoboditve." Mladi so obiskali kraje, znane iz časov NOB, in sicer Plešivec, Ravne, Z&vodnje, Gorenje, Pesje in Šentilj in pripravili povsod parizanske mitinge. Pionirje je vodila pot mimo partizanskih grobov in spomenikov, domačij, ki so pomagale naši partizanski vojski, pa mimo bojišč iz druge svetovne vojne.
V soboto, 24. maja, bo na kotalkališču v Velenju srečanje pionirskih folklornih skupin, na katerem bodo mimo 5 domačih skupin nastopili še plesalci iz Varšave, Skopja, Zagreba ter Železne Kaplje na Avstrijskem Koro-. škem. Mladi folkloristi bodo odšli v sprevodu od Titovega trga na kotalkališče, da bi se tako predstavili kar največje-
mu številu Velenjčanov.
V nedeljo, 25. maja, pa bo ob 30-letnici zmage in ob prazniku mladosti v Topolščici zbor pionirjev iz Šaleške doline. Prireditev se bo začela ob 11. uri, na njej pa bo govoril prvoborec Lojze Ribič. V kulturnem programu bodo sodelovale gostujoče folklorne skupine, Ru-
darska godba iz Velenja in pionirji iz Šoštanja.
V Topolščici bodo zakurili 6 tabornih ognjev, ob katerih bodo borci pripovedovali, kaka so pričakali svobodo. Pripravili bodo športna tekmovanja. Člani taborniškega ,pdreda pustega gradu" iz Šoštanja pa bodo postavili propagandni tabor.
Mladi v brigadah
Letos bo sodelovalo v mladinskih delovnih akcijah sirom po naši domovini tudi okrog 70 mladincev in mladink iz Šaleške doline. Prva skupina brigadirjev je že na delu na Kozjanskem. V tej skupini je tudi 7 mladincev iz občine Vrnjačka Banja. V zadnji izmeni na Kozjanskem, v avgustu, bo tam na delu mladinska delovna brigada jugoslovanske elektroindustrije, ki jo bo organiziralo Gorenje.
Od 10. junija do 6. julija bo na zvezni mladinski delovni akciji v Šabcu 10' brigadirjev tudi iz Velenja, in sicer skupaj z mladinci iz Vrnjačke Banje. V Šabcu bodo gradili nasip Save ter urejali nacionalni park. Julija in avgusta bo 20 mladih Velenjčanov v brigadi v Halozah, avgusta pa prav tako 20 v brigadi v Brkinih.
Za letošnje mladinske delovne akcije bodo izbrali v Šaleški dolini najprizadevnejše člane organizacije Zveze socialistične mladine.
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
DELO POSPEŠEVALNE IN KO0PERACIJSKE SLUŽBE V LETU 1974 TE« NALOGE ZA LETO 1975:
Za enoten koroški sistem pospeševanja
Ena od poglavitnih prihodnjih nalog, kat zadeva usmeritev kmetijstva, bo tudi v občini Slovenj Gradec odpraviti pomanjkljivosti v razvoju kmetijstva. Kmetij-
ska proizvodnja mora zagotoviti prehrano prebivalstvu ter surovine za prehrambeno industrijo, rezervo za prehrano in živalsko krmo ter določene viške za izvoz.
VII. TRADICIONALNA RAZSTAVA INDUSTRIJSKIH IN OBRTNIH IZDELKOV V SLOVENJ GRADCU:
Prikaz gospodarskega razvoja
Od 16. do 25. maja je v Slovenj Gradcu odprta že tradicionalna VII. razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Letošnjo je pripravil pod pokroviteljstvom Železarne Ravne na Koroškem strokovni odbor za obrt Gospodarske zbornice Slovenije v Dravogradu.
Na priložnostni slovesnosti, na kateri ,so podelili organizatorju teh razstav - dravograjskemu strokovnemu odboru za obrt posebno priznanje občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec, je v imenu pokrovitelja spregovoril Jožko Kert, ki je poudaril, da je letošnja sejemska prireditev manifestacija gospodarskega napredka koroške regije in vzoren prikaz razvoja, kar najbolj zgovorno priča o napredku, ki ga je dosegel ta del naše ožje dlomovine. Skupen cilj vseh v prihodnjem desetletju pa mora biti cilj vseh - proizvajati in delati še več, še bolje in ceneje.
Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Koroško, Ivan Bošnik, pa je ob otvoritvi podrobneje spregovoril o gospodarskem in družbenem razvoju občin koroške regije. Med drugim je poudaril, da si
Otvoritev razstave v Slovenj Gradcu
razstava industrijskih in obrtnih izdelkov uspešno utira pot, saj je že sedma po vrsti in postaja tradicionalna prireditev. Z razstavo se koroško gospodarstvo predstavlja in dokazuje, da je iz leta v leto bogatejše po asortimentu, kvaliteti in proizvodnih rezultatih. Letošnja predstavitev pa je še toliko bolj pomembna, saj sovpada s 30-letnico graditve nove družbe. Ob tem je Ivan Bošnik še posebej poudaril, da se je na Koroškem industrijska proizvodnja v razdobju 1952-1974 povečala za 7-krat, v primerjavi z letom 1939 pa kar za 10-krat. Število zaposlenih pa se je od 3.000 v letu 1939 povečalo na 22.000 v letu 1974. Govoril pa je tudi sicer o napredku, ki so ga dosegli v letih po vojni v Mežiški, Dravski in Mislinjski dolini, organizatorjem in razstavljvcem pa je zaželel tudi v prihodnje kar največ uspehov.
Mislinjska dolina se mora z vsemi silami vključiti v to usmeritev. Osnova razvoja v prihodnjem razdobju je organizirana proizvodnja družbenega in zasebnega sektorja, in to v najrazličnejših oblikah poslovnega sodelovanja in povezovanja ter sodelovanja med živilsko industrijo ter trgovino, seveda ob kar najtesnejšem sodelovanju bančnih zavodov. Fizični obseg kmetijske proizvodnje bi se povečeval letno za 2,7 %.
Rast proizvodnje je v zadnjih dveh letih zadovoljiva. To je posledica ukrepov gospodarstva za povečanje proizvodnje in dohodka, pa tudi stimulacij v kmetijstvu. Ker so v boljšem ekonomskem položaju tisti, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, se ho morala tudi Mislinjska dolina, kar zadeva pridobivanje si-lažne koruze in kakovostnega semena, postaviti na lastne noge. To proizvodnjo bo treba razširiti, to pa pomeni, da bo treba nameniti denar v glavnem za izgradnjo silosov, naprav za dosuševa-nje sena, obnovo hlevov in nakup mehanizacije za spravilo osnovne krme.
OSNOVNE NALOGE V POLJEDELSKI PROIZVODNJI
Lansko leto je pospeševalna služba začela bolj spodbujati poljedelsko proizvodnjo, ki ji je bila namenjena večja pozornost že pred leti. Pri tem ne gre za velike akcije, pač pa za nekatere osnovne naloge. Prepočasen je napredek pri porabi gnojil, nezadovoljivo je stanje pri pridelovanju krme na njivah, zadovoljivo pa rastejo površine, posejane s si-lažno koruzo. Na to so zlasti vplivale pridelovalne in strojne skupnosti. V Mislinjski dolini deluje zdaj že 17 strojnih skupnosti s 45 člani. Naprave za prevetravanje so montirane na 25 kmetijah, precej kmetij pa je prešlo na pašnokošni sistem.
Večji napredek je bil dosežen pri pospeševanju govedoreje. Navzlic nekaterim težavam pri prodaji mesa" v zadnjih dveh letih se povečuje prireja mesa za 15 do 20 % letno, odkup mleka pa za 8 %. V kontroli je 480 plemenic, premiranih pa je bilo 172 plemenskih telic. Izven občine je bilo kupljeno 18 plemenskih živali. Mleka je bilo odkupljeno 1,400.000 litrov, do teže 550 kg pa je bilo spitano 800 glav živine. Do konca leta 1974 je bilo na območju občine Slovenj Gradec
zgrajeno 8 novih hlevov ter 90 silosov, adaptiranih pa je bilo 125 hlevov itd.
V letu 1-975 naj bi odkupili 1,500.000 litrov mleka, 805 pitancev (370 ton) ter okrog 50 ton gozdnih sadežev. Število plemenic, ki so pod kontrolo, se bo predvidoma povečalo na 640 itd.v. Na novo bo zgrajenih oziroma obnovljenih 22 hlevov ter 9 silosov.
POTREBNA JE SPECIALIZIRANA POSPEŠEVALNA SLUŽBA
Ni treba posebej poudarjati dejstva, da je delo pospeševalne službe obsežno. Ta bi morala biti specializirana. Zato ni slučaj, da vsi načrti niso uresničeni, da manjka pobud za hitrejše preusmerjanje, da ni zadosti časa za podrobnejše spremljanje proizvodnje na usmerjenih kmetijah.
Nelikvidnost tare tudi slo-venjegraško Kmetijsko zadrugo, ki zaradi tega ne more redno poravnavati obveznosti. To je posledica povečanih zalog trgovskega blaga in slabe akumulativ-nosti. Kmetijska zadruga lani ni • ustvarila novega denarja za poslovni sklad iz čistega dohodka, čeprav bi bilo treba zbrati najmanj toliko denarja, da bi povečali trajne vire obratnih sredstev za lanskoletne podražitve. Ob letošnjem naraščanju cen je primanjkljaj vse večji. Pri zamrznjenih maržah ni mogoče ustvarjati prav nobenega denarja za te namene. Pri odkupu mleka kmetijska zadruga ne zasluži ničesar, del premije, ki jo dobijo, pa ne zadošča za kritje stroškov kontrole, prispevkov in drugega.
Financiranje kmetijskih pospeševalnih služb bi bilo treba urediti enotno, na noben način pa ne bi smelo biti odvisno le od finančnih zmožnosti občinskih skupščin. Sredstev za financiranje pospeševalne službe ni mogoče zbrati samo iz dohodkov proizvodnje same, saj so za kmetijske pridelke določene običajno cene, ki velikokrat ne pokrivajo stroškov. Pa tudi s predpisi določene razlike v ceni ne krijejo stroškov odkupa.
V Slovenj Gradcu ob vsem tem opozarjajo na potrebo, da se v koroškem kmetijskem prostoru z združenimi sredstvi in razpoložljivimi kadri organizira primernejši sistem pospeševanja zasebnega sektorja kmetijstva.
• Občinska revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov
Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenj Gradec je pripravila v petek, 16. maja, že tradicionalno srečanje mladih pevcev iz Mislinjske doline - „Občinsko revijo mladinskih in pionirskih pevskih zborov". Predstavilo se je 11 pevskih zborov iz občine Slovenj Gradec, kot gost pa je sodeloval še pevski zbor osnovne šole „Prežihov Voranc" z Raven na Koroškem. Skupaj je tako prepevalo okrog 450 mladih pevcev in pevk.
Organizatorji so zborovodjem vseh sodelujočih zborov podelili spominske plakete.
SKLICANE SEJE VSEH TREH ZBOROV SKUPSČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC:
Sklepanje o občinski nagradi za leto 1975
Te dni se bodo sestali spet vsi trije delegatski zbori Skupščine občine Slovenj Gradec.
Družbenopolitični zbor zaseda na svoji 7. seji že danes, 23. maja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa se bosta sešla v sredo, 28. maja.
prvem četrtletju 1975.
Vsi trije zbori Skupščine občine Slovenj Gradec pa bodo obravnavali naslednja vprašanja:
.1. Obravnava rezultatov gospodarjenja organizacij združenega dela v občini Slovenj Gradec za leto 1974, 2. Obravnava poročila in programa dela Kmetijske
Na dnevnem redu družbenopolitičnega zbora so tudi nadomestne volitve delegata v družbenopolitični zbor slovenske skupščine; zbor združenega dela pa bo obravnaval mimo drugega še rezultate gospodarjenja organizacij združenega dela v občini Slovenj Gradec v
zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec in kmetijske pospeševalne službe v občini Slovenj Gradec,
3.	Obravnava in sklepanje o podelitvi občinske nagrade za leto 1975,
4.	Informacija o mednarodnih kulturnih prireditvah „MIR 75 - 30 OZN" v Slovenj Gradcu,
5.	Obravnava in sprejetje odloka o spremembi odloka o občinski nagradi,
6.	Obravnava in sprejetje odloka o spremembah odloka o Vrunčevi nagradi.
7.	Obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve,
8.	Obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Slovenj Gradec,
9.	Obravnava in sprejetje odločbe o spremembi in dopolnitvi odločbe o usta- ■ novitvi Postaje milice Slovenj Gradec.
DOSEDANJE DELO KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI V OBČINI SLOVENJ GRADEC:
Čimprej sklic stalne skupščine
Skupščina Socialistične republike Slovenije je v letu 1973 s sprejemom zakona o kmetijskih zemljiščih začrtala novo kmetijsko politiko za uresničevanje ciljev nadaljnjega družbenega razsoja v Socialistični republiki Sloveniji.
Kmetijska zamljiška skupnost je nov dejavnik na področju kmetijske politike in "naj bi bila nosilec nove politike na področju kmetijstva v občini, seveda skupno z ustanovitelji skupnosti. Kmetijska zemljišča skupnost mora varovati kmetijska zemljišča in preprečiti preveliko uporabo kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene.
Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju Kmetijske zemljiške skupnosti Slovenj Gradec je bil podpisan že januarja lani, vse doslej pa so se njegovi podpisniki premalo zavzeli za normalno in uspešno delovanje kmetijske zemljiške skupnosti, zato so opravljali delo in naloge skupnosti le nekateri posamezniki.
Po ustanovitveni skupščini Kmetijske zemljiške skupnosti občine Slovenj Gradec, ta je bila 17. aprila 1974, je bil imenovan 9-članski izvršilni odbor, poravnalni svet ter stalne komisije za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijsko organizacijo združenega dela, za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta v občini, za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči ter za prostorsko ureditvene opreracije. Izvršni odbor se je doslej sešel na sedmih sejah, razpravljal pa je o uresničevanju sklepov skupščine, njenemu programu, o finančnih/ vprašanjih, o izdaji soglasij za spremembo namembnosti k lokacijam občanov izven urbanih naselij (v 71 primerih) ter industrijske cone v Pamečah, nadalje o- oprostitvah prispevka za nadomestne objekte, za problematiko kmetijske zemljiške skupnosti in nekatera druga vprašanja.
Že dalj časa je prisotna potreba po sklicu stalne skupščine kmetijske zemljiške skupnosti. Zastaviti bo treba vse sile, da bo v prihodnje nemoteno teklo delo slovenj-graške Kmetijske zemljiške skupnosti, in to skladno z delovno usmeritvijo, ki bo začrtala temelje nove politike v kmetijstvu tudi v Mislinjski dolini.
PO KOROŠKI
•	Občina Ravne na Koroškem se je pobratila z občino Sisak
Zaključne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku Mežiške doline so bile na Prevaljah. Svečane seje vseh treh zborov Skupščine občine Ravne na Koroškem se je udeležilo več gostov, med drugim tudi predsednik zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, armadni general Kosta Nadj, in pa delegacija občine Cačak, ki so ji Ravenčani predali listina o sodelovanju in pobratenju obeh občin. Ob tem je spregovoril predsednik čačanske občinske skupščine, Velimir Bogičevič.
Na svečani seji Skupščine občine Ravne na Koroškem, na kateri je o povojnem razvoj Mežiške doline spregovoril predsednik Rudi Vrčkovnik, so podelili letošnje občinske nagrade in priznanja. Občinske nagrade za leto 1975 so prejeli Karel Aberšek, Ruža Borštner, Maks Dolinšek, Andrej Fajmut, Janez Mrdavšič in Franc Praznik. Občinska priznanja pa so podelili gimnaziji Ravne, športnemu društvu Fužinar, kulturno prosvetnemu društvu Prežihov Voranc, Zavodu za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem ter GIP Gradiš Ljubljana - temeljna organizacija združenega dela Ravne.
•	Ustanovitev medobčinskega odbora gospodarske zbornice
V četrtek, 22. maja, je bil v Dravogradu ustanovni zbor delegatov združenega dela koroške regije za ustanovitev medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Na ustanovnem zboru so sprejeli predlog programa dela tega novega medobčinskega odbora za letošnje leto ter predlog za stalne delegate tega odbora.
IMAŠ ROMAN
31
..Oprostite, toda zelo sem zaposlen ..." je odgovoril, toda potem se je zagledal v Yuki, kot da je prej sploh ni opazil, se nasmehnil rekoč: „No pa stopiva notri za nekaj trenutkov!"
Celo Yuki je bila presenečena nad svojim uspehom. Gospodu je bila všeč biserna ogrlica in japonski izreki.
Toda cene so malce previsoke," je rekel in si gladil brado.
„Če se vam zdi previsoko, , koliko bi pa lahko dali? " je vprašala.
,,Bi lahko znižali za deset odstotkov? "
„Čevkupite tri ogrlice in vse izreke, potem jih lahko dobite za tretjino ceneje!"
• RONALD KIRKBRIDE
„Erto tretjino popusta," je Yuki odgovorila. „In ta servis za sake? " „Prav toliko popusta." Obrnil se je proti njej in rekel mehko: „Kako prekrasni ste videti. Ste prišli iz Japonske, gospodična . . ." „Okano. Iz Tokia." „Oh, kako občudujem Japonsko!" Iz gumbnice si je vzel rdeč nagelj in ji ga ob globokem poklonu izročil. „Po rodu sem Anglež ..."
,,Anglež! Oh, tudi tam sem bila pred kratkim. Morda poznate sira Johnnyja Galahada? "
,Bojim se, da ne," je rekel in žalostno odkimal z glavo, kot da bi bila to velikanska osebna napaka. „Ampak veste, sem trgovec z umetninami, predvsem vzhodnimi. Če bi prodali vse, bi se morda lahko dogovorila."
..Dogovorila? " ..Koliko bi, na primer, zahtevali za vse te predmete v trgovini? "
„Bi kupili prav vse? " „To je odvisno od cene."
Gospod je ob tem kar obstal.
„Kaj pa tale japonski meč? In ta slonokoščena pahljača? "
„Polovična cena." „In ta biserna kravatna zaponka? "
„Dve tretjini popusta."
Zakašljal je. „Hm gospodična, prepričali ste me!"
Njena naslednja žrtev je bila starejša gospa, ki je videla gospoda, kako je z velikim zavojem pod pazduho urno stekel na cesto in za prvi vogal. Dolgo je strmela za njim, si prinesla lornjon k očem in pričela brati lepak, se odločno obrnila na peti in naenkrat vstopila v trgovino.
Ni se zmenila za Yuki, marveč se je pričela počasi sprehajati ob policah in si ogledovala predmete. Ko je prišla do steklene vitrine s porcelanom, je vzela ven čudovite čajne skodelice iz pokrajine Arita in si jih natančno ogledala.
Pogledala je na ceno in zabrundala: „Hahhh!" in .pričela zlagati skodelice nazaj v vitrino. Yuki, ki je stala poleg nje, je vprašala: „Vam cena ni všeč? "
• „Ne, mlada dama!"
„Zakaj vam ni všeč? "
„Ker je previsoka. Res, čudovita umetnina, hm, mogoče kdaj drugič ..."
„Potem pa plačajte, kolikor vam drago."
„Kako to? "
„No, koliko bi plačali? "
Smeh jo je posilil, a je vseeno odgovorila: „Petsto dolarjev."
„Šesto dolarjev, pa je vaše!"
„Saj ne mislite resno! Ta porcelan je prekrasen ..." Naenkrat je umolknila in potisnila roko v torbico. Odprla je denarnico, naštela šeststo dolarjev in jih ponudila Yuki: „Prosim napišite mi račun! In ker se mi izredno mudi..."
„Oh seveda, samo trenutek, prosim . .. izvolite!" je rekla Juki in izginila v pisarno.
Naslednje jutro ni nihče stopil v trgovino. Prav tisti ' trenutek ko se je že pripravljala spet vzeti lepak v roke in se sprehoditi pred trgovino, je vstopil starejši moški z brado in mehkim, črnim klobukom. Priklonil se je in pričel hoditi od police do police ter si vsak predmet zelo natančno ogledal.
„To je pa res lepo," je rekel in prijel v roko por-celanosti podstavek. „Iz vašega lepaka sem razumel, da imate razprodajo. Kakšna cena jc za podstavek? "
„Zelo ste prijazni."
„Imenujem se Irving Parks," je rekel med po-klonom.
Iz notranjega žepa je potegnil čekovno knjižico, na eno položnico napisal 5.000 dinarjev in ji jo ponudil. „No?" jo je vprašal. ,,Bi bilo dovolj? "
Yuki še nikoli v življenju ni videla toliko ničel v eni vrsti.
„Oh seveda! Lahko se pogodiva? "
„Potem dovolite, da uporabim vaš telefon!" . Yuki je stala na koncu trgovine in opazovala delavce, kako hitro so odnašali dragocene predmete na tovornjak, ki je stal pred trgovino. Naložili so vse težke, kamnite kipe, orožje in ostalo, medtem ko je gospod Parks zavijal nakit in manjše predmete ter jih zavite v debele sloje papirja zlagal v velike škatle. Končno jim je ukazal, naj jih nalože na tovornjak.
„Vse je končano, gospodična Okano," je veselo vzkliknil in vzel iz žepa svojo posetnico. „Če se boste kdaj vrnili v London, upam, da mi boste toliko naklonjeni, da me boste obiskali. Za zdaj pa lep pozdrav."
Zapustil je trgovino, zamahnil vozniku in ravno, ko se je tovornjak po zelo prometni cesti prebijal naprej, je pred trgovino prišla. Fayette Freemanova. Pogledala je za izginjajočim tovornjakom,.nato pa stopila v trgovino in se zstrmela v prazne police in vitrine. Z ničemer ni pokazala, da je opazila Yuki. Počasi in po prstih, kot mačka, je hodila ob praznih policah ter neslišno stopila v pisarno. Odprla je blagajno, molče preštela izkupiček, nato pa si Ogledala ček. Šele potem je pogledala navzgor.
Yuki je spet zagledala sovražni pogled, zgrbančen obraz, žareče oči in telo, ki se je pričelo divje tresti. Postalo jo je groza, da je samo izdavila: ..Oprostite!" in kot pretepena stekla na cesto.
PETO POGLAVJE JUDSON P. BERWALD 17.
Šele med vožnjo s taksijem na. letališče se je Yuki spomnila, da je pustila v trgovini kovček z vsem svojim premoženjem. Kaj za to! Nič na svetu je ne bi moglo pripraviti do tega, da bi še enkrat stopila v trgovino in se soočila z gospodično Freemanovo.

Trmasti delfini so zm<
Ob tej zgodbici se je prisrčno hahljalo na stotine zoologov in oceanologov po vsem svetu:
Ob koncu lanskega leta se je uprava velikega akvarija v Anti-besu, malce zahodno od Niče,
metropole francoske riviere, za-trdno odločila, da postreže svojim pretežno petičnim obi-



M—
C> Modna kreatorka Staša
V široko krilo ujet poletni veter
Gotovo bo najbolj priljubljeno oblačilo letošnje pomladi, pa tudi poletja, krilo, ki bo še kar naprej lepo pokrivalo kolena, sicer pa bo lahko zelo različnih dolžin; krilo, ki bo zvonasto ali počez krojeno, navzven, z žepi ah brez njih; krilo, ki se bo pogosto zapenjalo z gumbi po vsej dolžini, ki bo včasih v pasu tudi nabrano ali položeno v nezalikane gube, skratka zelo mladostno bo. Takšno krilo je lahko sešito iz bombaža — Enobarvnega ali modno potiskanega. Enobarvno bo najpogosteje v barvi kakija, bo biege, belo, rum eno, sivo-modro ali olivno 'zeleno in sploh v svetlih, jasnih odtenkih. Tisk pa bo skoraj vedno cvetličen, droben in nežen, aktualni bodo vsi progasti, šitasti vzorci in večji fotografski motivi.
Najbolje bo, da v svojo pomladno - poletno garderobo vključite vsaj kakšno bombažno krilo, ki ga boste vedno z veseljem oblekli, saj boste v njem aktualni in moderni.

skovalcem z nečem prav posebnim, ne- z navadnimi delfini, temveč s posebno zvrstjo Delphinus Delphis, ki živi v zi hodnem delu Sredozemskega morja.
Ti delfini, to strokovnjaki že .dolgo vedo, se izredno neradi privadijo na novo okolje. Toda le kdo bi poslušal zaprašene profesorje! Delfine so nalovili blizu Malage ob južni španski obali, dobrih sto kilometrov od Gibraltarja. Z dragocenim plenom so ravnali na vso moč previdno. Delfine so omamili z injekcijami, jih na debelo oblo-
Delfini potujejo omamljeni naz

Človek v vulkanu — prvič v zgodovini
i
Lani v septembru sta se v Etiopiji srečala reporter francoske televizije Jean Paul Jeancen in vulkanolog Antonnio Nicolosa, ki ga imenujejo tudi „sin Etne". Ker ljubita pustolovščine, sta se domenila, da bosta odšla na Etno in se spustila v njegov glavni krater. Tega ni storil še nihče. O tem je Jean Paul pripovedoval: "
- Ko sem prispel v Nicolosi, kjer živi Antonnio, so me meščani gledali kot norca. Vodiči, ki so zdresirali svoje pse, da se ustavijo in hkrati zaustavijo tudi slehernega
turista, ki bi se preveč približal vulkanskemu žrelu, so mi pripovedovali, da je nemogoče, da bi se živ vrnil. V žrelu je namreč zelo vroče, primanjkuje kisika, žrelo je polno strupenih
Na sliki Jean Paul Jeancen in Antonnio Nicoloso po vrnitvi iz vulkan&ega žrela
hlapov in vulkanskih „bomb". Toda Odločil sem se in z menoj tudi Antonnio in prijatelj Olivio.
Osemindvajsetega septembra ob štirih zjutraj smo odšli na pot. Ko smo prišli do vulkana, se je danilo. Na nebu ni bilo oblaka, pihal pa j£močan veter. Povzpeli smo se na višino tri tisoč tristo metrov. Vulkan je bruhal v enakomernih razmakih. To je bilo dobro, saj je pomenilo, da ni bilo nevarnosti močnejših eksplozij.
Začeli so se najbolj napeti trenutki: oblačenje. Antonnio se je oblekel v azbestno obleko, si povrhu nadel plastični oklep in posebno masko. Jean Paul pa je oblekel samb azbestno obleko, in si nadel masko. Okrog pasu so ju privezali z vrvmi, potem sta se začela spuščati v notranjost vulkana. Jean Paul se je spustil 60 metrov globoko, Antonnio pa celo 120 metrov. Gibal se je naglo, poskakoval je, da bi mu bilo lažje v vročini 900-1000 stopinj, ki prihaja iz vulkanske odprtine.
Nihče ni vedel, kako se je počutil, nihče tudi ni vedel, kaj bi se lahko zgodilo v naslednjem trenutku. Dovolj bi bila samo malce močnejša eksplozija in žareča lava bi Antonnia
pogoltnila. Toda ni se baL Skakal je dalje in se vedno bolj bližal vulkanskemu žrelu. Prišel je do skrajne točke. Potem seje vrnil. Njegov sprehod po vulkanskem dnu je trajal petdeset minut. Vodiči so ga potegnili iz žrela popolnoma izčrpanega in brez oklepa. Med potjo ga je odvrgel.
Jeana Paula so potegnili. <skoraj nezavezavestnega. Težko
Takole so domačini spuščali ol^ Etne.
GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
-
0303, KAJ SE 3£ RES CEL SVET ŽAR0TIL PROTI UBOGE' MU FNK.U'.? NITI FICKA NIMAM, PA CE ME OŽAMES! IMEL SEM 50 DOLARJEV, PA SEM MORAL "Z N3IMI PLAČATI "0LD MALLASA NEWS"I
TI SI FINK, HANKO/ BRAT?! KES .51 MU P0P0BENI! POZDRAVLJEN! PRAV TAKŠNEGA MOŽA POTREBUJEM! 3AZ SEM ■POKLICNI ROPAR PLEŠASTI
ZVEDEL SEM, DA IMAJO LOMAM Cl NEKJE V BLIŽNJIH HRIBIH VOTLINO, POLNO ZABOJEV S POSEBNO MAŠČOBO, KI POSPEŠUJE RAST LAS.TO MAŠČOBO IZDELUJEJO SAMI PO TA3NIH RECEPTIH.../
N3IH0V POGLAVAR BIL PRED KRATKIM PA MU JE 2E ZRASEL« SKALP! MENI 61 TA MAM ZELO PRAV PRIŠLA! 1
Zapuščena domovina
Tudi vojna mornarica je dočakala vojno kolikor toliko pripravljena - kar je zopet mogoče pripisati dejstvu, da gre tudi v tem primeru za poseben rod vojske, ki že po „naravi stvari" terja večjo stopnjo izurjenosti tudi v mirnem času.
Stara jugoslovanska vojska je imela eno križarko, 4 ru-šilce, 14 torpedovk, 4 podmornice (izmed katerih je imela ena izredno pomembno vlogo v zadnjih dneh vojne, ko je skrbela za umik dela letalcev in drugega vojaškega osebja), 11 minolovcev, 2 bojna čolna, nekaj šolskih in pomožnih ledij ter 124 mornariških letal.
Zal so bili tudi v vrstah višjega poveljniškega kadra letalskih in mornariških enot ljudje, ki so že pred napadom sovražnika na domovino, izdajali njene največje skrivnosti. To je pomenilo, da nimata niti mornarica niti letalstvo nobenega upanja na vsaj časten poraz - bila sta zapisana popolnemu uničenju.
Tako je bila jugoslovanska vojska daleč od tega, da bi se lahko vsaj kolikor toliko postavila po robu napredujočemu sovražniku.
Dejstvo, da so nekatere letalske enote pokazale izjemno junaštvo in dosegle imenitne uspehe v bojih (denimo v Kačaniški soteski) je treba pripisati zgolj neizmerni želji vojakov, da bi branili domovino.
To jim ni uspelo tako kot so želeli - in večinoma so take poskuse plačali z življenjem.
Nacistična Nemčija ni napadla Jugoslavije 6. aprila zjutraj, kot to običajno zatrjujejo, marveč že na meji med 5. in 6. aprilom, ko so posebne nemške napadalne enote vdrle z romunskega otoka Gola na Donavi in začele streljati na jugoslovanske graničarje.
Napad se je začel le nekaj minut po polnoči.
' Toda ta napad je bil nepomemben v primerjavi s tistim, ki se je kot vihar zrušil nad Beogradom šest ur kasneje.
Stuke, heinkli in messerschmitti so spremenili Beograd v ruševine in povzročili razsulo administracije, še preden je prvi nemški vojak vkorakal v jugoslovansko prestolnico.
Jugoslovanska vlada je posedla v avtomobile in zbežala iz Beograda takoj po letalskem napadu in od tistega trenutka se ni več ustavila - vse dokler ni pristala v inozemstvu. Kronika dogodkov okoli jugoslovanske vlade po nemškem letalskem napadu na'Jugoslavijo se bere kot poročilo s kake avtomobilske dirke, kakega rallyja, kjer se tekmovalci trudijo, da bi čim hitreje prevozili posamezne etape.
Ministri, ki so bežali iz Beograda proti jugu, niso vedeli, kje bo sedež..vlade . . .• ker tega tedaj ni nihče vedel. Ko so se srečavali na prašnih cestah, v kolonah beguncev, so drug drugega spraševali in dobivali desetine različnih odgovorov.
(Celo predsednik vlade ni vedel, kje bo prva seja vlade, po napadu. Ko ga je na Avali, še nazačetku bega, vprašal neki njegov minister, s katerim sta se med množico beguncev na cesti slučajno srečala, kje bo seja vlade, je rekel, dana Oplencu. V resnici je bilav Užicu.)
Tako so se ministii šele po izredno zmedenem in na trenutke dramatičnem begu po slabili cestah, nabitih z množicami bežečih ljudi, naposled zbrali zvečer po deveti uri na se jo vlade v užiškem hotelu Palače.
Zanimivost seje je bila, da predsednik vlade ni nil navzoč. Bil je v Banji Koviljači, kjer je bil sedež Vrhovnega poveljstva.
Na seji so ministri soglasno sprejeli sklep, da objavijo besedilo „kraljeve proklamacije' , ki pa ga ljudstvo nikoli ni slišalo. Po sklepu ministov bi morali proklamacijo dostaviti Vrhovnemu poveljstvu, ki naj bi ga objavilo - toda to je bila samo velika iluzija.
Potem ko so nemške bombe 6. aprila zjutraj razdejale beograjsko radijsko postajo, ni imela kraljevina Jugoslavija več nobenega oddajnika v Beogradu, s katerim bi lahko javnosti posredovala kakršnokoli sporočilo. Tudi vojska namreč ni imela nobene radijske oddajne postaje take ja-kosti.
Sicer pa je besedilo deklaracije tako, da bi mu komaj kdo lahko kaj verjel, zakaj v njem je med drugim rečeno, da „je vlada storila vse potrebno za obrambo domovine in da bo nenehno skrbela za boj .. ."
KAJ SE JE ZGODILO S KRALJEM?
Kralj Peter II. je noč pred napadom priredil v dvoru manjšo zabavo, na kateri so ob zvokih kitar prepevali in se šalili. V spalnico je odšel pozno, šele po polnoči. Spal je samo šest ur, ko ga je zbudil njegofr osebni pribočnik in mu sporočil, da Nemci bombardirajo pestolnico.
Nato je sledilo nekaj zmedenih trenutkov, ko sov avtomobil natrpali nekaj najpotrebnejših stvari (ne pa tudi zobne krtačke in drugih toaletnih potrebščin, po katere se je moral naslednje jutro vrniti v Beograd eden njegovih služabnikov) in se odpeljali proti Zvomiku.
Kralj je zbežal tako kot vsi njegovi ministri.
Iz bombardiranne prestolnice so se umaknile tudi tuje diplomatske misije, ki so v skladu z „ratnim razporedom" morale biti v primeru vojne v Vrnjački bi nji.
Nekateri diplomati, ki so vedeli za napad, so zapustili glavno mesto pred prihodom nemških letal.
Kralj Peter II. je prespal noč v Zvorniku, naslednje jutro pa se je (preoblečen v vojaško uniformo, ki so mu jo medtem pripeljali iz Beograda, do tedaj je bil namreč v civilni obleki) kolona avtomobilov, s katero je potoval, odpeljala v Han-Pijesak. Tu je ostal dva dni.
Brez besed
Brez besed
s *
S *
S S
S *
S S S
!
s *
S *
s
S
v *
s
i
V *
s
v ^
s
s *
s
H
POIZKUSI SOVJETSKEGA ZNANSTVENIKA PUŠKINA
Križanka
VODORAVNO: 1. prebivalec Pariza, 8. sedimenti, usedline, 9. slovenski skladatelj, Matija, 10. kratica za Geografski vestnik, 11. francoska filmska igralka, Anouk, 13. stara kitajska dinastija, tudi Tang, 15. angleška beseda za star, zlasti pri zemljepisnih imenih, 16. Hercegovec, 17. ime ameriške filmske igralke West, 18. več kot je potrebno, 20. avtomobilska oznaka za Leskovac, 21. veličanstvo, nekdanji naslov in nagovor francoskih kraljev, 24. specialist za ontologijo, 26. ime italijanskega skladatelja Puccinija.
NAVPIČNO: 1. znoj, 2. švedsko ime za finsko pristanišče Turku, 3. ruska vladarska rodovina, 4. prebivalci Irske, 5. zadnji soglasnik in tretji samoglasnik, 6. ime družbenopolitične delavke Ocepkove, 7. ponevedoma, 12. srbsko moško ime, 13. kdor študira ali poučuje teolo-
gijo, 14. hribovje v zahodni Evropi, Ardenes, 19. Economic Social Council, 22. cigan, 23. jaz v latinščini, 25. avtomobilska oznaka za Karlovac.
1	2	3	4	5	6	1
8						
9				••	10	
		11		12		
13	14		S	T6		
16	•		• •	17		
18			19			
20		S	21		22	23
24		25		i	4	
26						
Poskus so skrbno pripravili. Prav vse je bilo storjeno, da.nobena stvar ne bi mogla vplivati na občutljive merilne instrumente. Hipnotizer je z umirjenim glasom uspaval dekle, udobno pogreznjeno v globok naslanjač sredi laboratorija. „Tanja", je spregovoril eksperimentator. „lepa si, zelo lepa . . ." Zadovoljen nasmeh je zaigral na obrazu mladenke in kazalec na elektroencefalogralu, ki je doslej risal skoraj popolnoma ravno črto, je strmo šinil navzgor. Po nekaj minutah je eksperimentator spet spregovoril: ,,Tanja, šla si od doma brez plašča in zunaj je mraz, zelo mraz . . ." Spet je kazalec na aparatu zarisal ostro konico navzgor, dekle v naslonjaču pa je začelo trepetati, kot bi okrog nje snežilo in bi pihal mrzel veter.
Profesor Puškin, odličen moskovski psiholog, si je lahko zadovoljno oddahnil. Poskusa se je lotil kljub skrajnemu skepticizmu svojih stanovskih kolegov. Elektrode encefalograma namreč ni povezal s Tanjinimi možgani ampak z listi geranije.
ki je cvetela v lončku na mizici, nedaleč od našlo--njača z dekletom. Rastlina je pokazala iste občutke kot .človek: najprej radost, nato
občutljivosti rastlin," je izjavil profesor Puškin predstavnikom sovjetskega tiska. „Z našimi poskusi smo na tem področju napravili korak naprej," je nadaljeval. ,,Uspelo nam je dokazati, da rastline v resnici reagirajo na človekove občutke, ki smo jih vzbudili s hipnozo. Izvajanja profesorja Puškina je sovjetski tisk zabeležil brez večjega poudarka. Eksperimentalne ugotovitve, o katerih teče beseda, so res precej nenavadne in nas navdajajo z dvomom. Sicer pa je tudi profesor Puškin sam podčrtal, da sedaj še ne mo-
mrazenje in v naslednjih poskusih še marsikaj drugega: strah, navdušenje, ljubezen, žalost, bolečino in podobno.
„V preteklosti so mnogi znanstveniki in strokovnjaki izrazili domnevo o izredni
Zaklenimo parkirni prostor
Zakleniti garažo ni težko, vse drugače je z rezerviranimi parkirnimi prostori, ki se jih vedno znova z najrazličnejšimi izgovori ali pa kar brez njih, polaščajo drugi. Neka zahodnonemška tovarna si iz teh težav kuje lepe dobičke, saj imenitno prodaja „parkirne količke". Ta količek zabetoniramo v tla pred rezerviranim parkirnim prostorom, navzdol pa ga lahko zasučemo samo, če prej odklenemo ključavnico v pregibu. Ob straneh opozarja količek nase druge voznike z mačjimi očesci. Bo tako kmalu tudi pri nas?
Zaklenjeno parkirišče
rejo govoriti o znanstvenem odkritju v najožjem pomenu besede, ampak samo o zelo zanimivi hipotezi, iz katere lahko potegnemo nekaj pomembnih zaključkov.
Predvsem se moramo spomniti, da reagiranje rastlin na zunanje dražljaje nikakor ne predstavlja novega spoznanja. Znanstveniki so takšne reakcije ugotavljati že pred časom in so v fiziologiji rastlin dobro znane. Rosika na primer lovi žeželke. s katerimi se hrani. Brž ko žuželka sede nanjo, jo objame s posebnimi lovkami. Mnoge rastline odpro cvetove, ko posije sonce, ob mraku pa jih spet zapro. Vse to nas spominja na običajne reflekse, s katerimi reagirajo živali na zunanje dražljaje. Seveda samo spominja, z raziskavami pa je treba še ugotoviti, če gre pri rastlinah v resnici samo za običajno refleksno aktivnost. Raziskave in dosedanji poskusi s precejšnjo verjetnostjo dokazujejo, da rstlinske celice vsaj pri določenih pogojih in v nekaterih primerih reagirajo na dogajanja, ki potekajo v človekovem živčnem sistemu.
• ZAPIS S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE
Napredek pri poglabljanju samoupravljanja
VELENJE, 19. — Zadnja 5. seja občinske konference zveze komunistov Velenje je trajala kar 7 ur. Kljub temu pa so sejo prekinili in se dom enili, da se bodo člani občinske konference znova sestali prihodnji četrtek.
komisijo (Kristian Hrastel, Rudi Pakole, Tone Šeliga, Venčeslav Svoljšak, Miro Ahtik, Teodor Jelen, Stane Ravljen, Štefan Dolejši, Ivo Knez in Marcel Medved) ter 8 delovnih skupin. Te skupine so v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela ugotavljale dejansko stanje razmer pri uresničevanju ustave in poglabljanja samoupravljanja. V Gorenju so bili člani delovnih skupin v TOZD pralna tehnika in TOZD hladilniki, na REK v TOZD jama, Teš in Eko, v Eri TOZD trgov in v Vegradu TOZD gradbena operativa. Na konferenci smo slišali, da so izdelane ocene delovnih skupin (pogovarjali so se s prek 500 delavci) različne, celo nasprotujoče za posamezne temeljne organizacije združenega dela znotraj iste delovne organizacije. S pomočjo pogovorov članov delovnih skupin z
Ocena družbenopolitičnih razmer pri uresničevanju ustave in druga idejnopolitična vprašanja v luči 4. seje CK ZKS ter naloge komunistov v občini Velenje, so "brez dvoma tako pomembni, da so člani občinske konference morali poglobljeno razpravljati. Jasno je tudi, da je vloga vseh družbenopolitičnih organizacij pri poglabljanju samoupravnih odnosov tako raznolika, da na zadnji konferenci niso mogli spregovoriti o vseh vprašanjih. Kljub temu pa je konferenca pokazala, da zveza komunistov v velenjski občini ustvarjalno posega na vsa področja procesa poglabljanja samoupravljanja.
Komite občinske konference ZK Velenje je menil, da lahko v občini uresničevanje ustave preverijo le skozi vsebino samoupravnih odnosov. Zato je imenoval posebno
Odslej soglasje krajevnih skupnosti
V ponedeljek se je sešel na četrto sejo štab za urejanje naselij in mest občine Velenje, ki ga je ustanovil izvršni svet v začetku aprila. Člani so ugotovili, da urejenost doline še vedno ni takšna kot bi morala biti. Veliko kritičnih pripomb so izrekli glede izvajalcev posameznih zemeljskih del, kot na primer pošte, toplovoda, ki so pri izvajanju svojih del sicer prisiljeni prekopavati zelenice, pločnike ali asfaltirane ceste, vendar se po opravljenem delu ne potrudijo, da bi na primer zelenica dobila takšno podobo, kot jo je
Seja družbenopolitičnega zbora
v
VELENJE, 20. maj - Pod predsedstvom Staneta Ravljaia se je sestal družbenopolitični zbor velenjske občinske skupščine. Na seji so izvolili Vla-dimirja Gošnika za novega delegata v družbenopolitični zbor republiške skupščine. Člani zbora pa so razpravljali tudi o delovanju in vlogi tega zbora ter sprejeli več pobud za njegovo uspešno delo.
imela na začetku del. Zato so predlagali, naj oddelek za gospodarstvo pripravi ustrezen odlok, v katerem bo zahteva, da lahko omenjeni izvajalci začno kakršnokoli zemeljsko delo šele na privolitev krajevne skupnosti. To soglasje pa jih bo hkrati zavezalo, da bodo po končanem delu morali vse za sabo po-- čistiti in urediti v skladu z okolico.
Sedanjim razmeram bo treba prilagoditi tudi odlok o javnem redu in miru, hišnih redih in odvozu smeti. Predstavnik Šmartnega ob Paki je predlagal, da bi bilo treba urediti odvoz smeti in postaviti kesone tudi v njihovem kraju. Vendar so težave v tem, ker krajani sami ne zmorejo stroškov prevoza, podjetja pa se v to nočejo vključiti, češ da je ceneje, če smeti odvažajo s svojimi tovornjaki.
V Velenju je tudi vse več ljubiteljev psov. Žal, pa so mnoge izmed teh živali pogostokrat prepuščene same sebi in brezskrbno uničujejo zelenice in cvetlične nasade. Tudi glede tega bo treba čimprej sprejeti ustrezen odlok. Glede na to, da je posvečena premajhna skrb vzdrževanju dreves in zelenic, so zahtevali od komunale, da do ponedeljka pripravi obširno poročilo o vzdrževanju dreves, cvetličnih nasadov in parkov z obrazložitvijo, kdo je odgovoren za obrezovanje dreves, okrasnega grmičevja in podobno. Z Zavodom za urbanizem se je treba dogovoriti, kje je možnO urediti mesta za reklamne lepake, saj sedaj v Velenju, pa tudi drugod skoraj ni prostora za reklamiranje raznih prireditev. Čimprej se je treba pogovoriti tudi s predstavniki „Beka" glede razširitve njihove trgovine. Ob koncu seje so člani izrekli javno zahvalo vsem osnovnim šolam, saj so učenci veliko prispevali, da je bila dolina za praznike lepo urejena.
neposrednimi proizvajalci je komite občinske konference prišel do pomembnih ugotovitev, ki jih pa seveda ne more posploševati.
Politični sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje Franjo Ko run je na konferenci povedal, da peša informiranje, čeprav so delavci povedali, da so obveščeni o poslovanju TOZD, o delu samoupravnih organov, razvojnih programih in drugem. „Toda to je lažna dilema", je povedal Franjo Korun in nadaljeval: „Pri poglabljanju samoupravljanja ne gre zgolj za informiranje delavcev, za posredovanje informacij delavcem. Takšne informacije pomenijo le kopiranje S ustaljenih informacijskih sistemov industrijsko razvitih zahodnih držav. Za naš sistem, ki ga gradimo, pa je bistveno, da delavec odloča o vseh rezultatih svojega dela in tudi o vsebini informacij. Ali drugače. Delavci dobivajo v glavnem informacije o že sprejetih odločitvah samoupravnih organov ali poslovodnih struktur. Ker pa v delegatskem sistemu pri oblikovanju odločitev niso sodelovali, so največkrat do informacij indiferentni, jih sprejemajo kot končno dejstvo, so skratka le objekt in ne subjekt odločanja. Torej ni važna oblika in količina informacij, čeprav je tudi to pomembno, pomembnejše je, da so delavci na tak ali drugačen način vklju-
• Priznonjo mladim družbenopolitičnim delavcem
V nedeljo, 25. maja, bo na osnovni šoli „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu osrednja slovesnost ob letošnjem Prazniku mladosti v Mislinjski dolini. Ob tem, ko bodo sprejeli v zvezo socialistične mladine novq člane — učence 7. razredov, bo občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenj Gradec podelila tudi priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem. Letos bodo prejeli ta priznanja: Vestra Herman, Rudi Pavlin, Franjo Pevec, Stane Pla-ninšec, Milan Radoševič in Majda Šauc.
Ob sprejemu novih članov v zvezo socialistične mladine in podelitvi priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem bo pripravila priložnostni nastop folklorna skupina.
čeni v celotni proces odločanja."
V razpravi so člani spregovorili tudi o skupnih službah in menili, da te so za to, da pripravljajo naj-optimalnejše rešitve in izhodišča za TOZD. Povedano je bilo tudi mnenje, da so skupne službe še vedno obdržale ekonomsko in politično moč in temeljne organizacije združenega dela od njih ne dobijo toliko kot bi morale. Odnosi bodo pravilni šele takrat ko bo postavljena dohodkovna zveza in ko se bodo delavci v TOZD sami odločali, v kolikšnem obsegu naj bodo skupne službe.
V referatu se je politični sekretar Franjo Korun dotaknil tudi integracijskih procesov v velenjski občini in opozoril, da je še veliko odprtih vprašanj. Te bodo morali komunisti podrobno preučiti. Posebej je F. Korun opozoril na združevanje med rudnikom in termoelektrarno. Dejal je: „Komunisti RLV in TEŠ so dali pobudo, da se
oba kolektiva združita v elektroenergetski kombinat. Sedaj ko je ta integracija izpeljana pa se kaže na nerešena vprašanja in prisotna so še mnenja, da integracija ni na mestu, da z njo nismo nič dosegli, da samo povečuje stroške itd. Pozabljamo, da so se za integracijo odločili delavci, da pa so posamezniki tisti, ki zaradi .svoje večje odgovornosti ali okrnjenega položaja hočejo staro stanje. Izvršni svet skupščine občine Velenje je opredelil program združevanja v občini. Čeprav ga načeloma sprejemajo vsi prizadeti, ponekod ne pride do konkretnega | dela."
Čeprav so člani občinske konference ZK Velenje opozorili na mnoge slabosti pri uveljavljanju nove ustave, so v občini Velenje napredovali pri poglabljanju samoupravljanja. Izredno pomembno pa je dejstvo, da je zveza komunistov
povsod prisotna in delo oij nizacij ne šepa. Družbenop* tično vzdušje je v velenj občini takšno, kot še doslej bilo.
• Posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz Mislinjske dolin
Komite občinske konferei zveze komunistov Slovenj G dec je pripravil zadnji torek, maja, posvetovanje vseh sek tarjev osnovnih organizacij aktivov zveze komunistov iz ] slinjske doline o uresničevat sklepov 4. seje centralnega ] miteja zveze komunistov S venije.
STABILIZACIJSKI PROGRAMI V REK VELENJE
SPREJELI SO JIH ZBORI DELAVCEV
Sklepi 4. seje predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in 10. seje predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije zavezujejo prav vse komuniste. Dosledno in učinkovito je treba razvijati samoupravne odnose v združenem delu ter uveljavljati politiko gospodarske stabilizacije.
Med delovne skupnosti, kjer so določili konkretne naloge v zvezi s stabilizacijo in varčevanjem, sodi tudi Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje z vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela. V programih, ki so jih sprejeli zbori delavcev, so v ospredju naloge v zvezi z izko-,riščanjem notranjih rezerv,, varčevanjem ter uveljavljanjem obveščanja. Prvi so oblikovvali in sprejeli stabilizacijski program v temeljni organizaciji združenega dela Rudnik lignita Velenje, vanj pa so vnesli naloge na področju obveščanja, odločanja delavcev pri delitvi dohodka, odnosov znotraj temeljne organizacije združenega dela, seznanjanja delavcev z investicijsko politiko ter politiko izvoza in uvoza, nadalje naloge pri povečanju proizvodnje, zmanjševanju poslovnih stroškov in dvigu
storilnosti. Ena od osnovnih nalog, ki so jo zapisali velenjski rudarji v stabilizacijski program njihove temeljne organizacije združenega dela, je poglobljeno delo pri krepitvi samoupravnih odnosov. Pripravljen je predlog za ustanovitev več novih temeljnih organizacij združenega dela v okviru Rudnika lignita Velenje. Sicer pa se zavzemajo še za to, da je treba čimprej uveljaviti dejansko odločanje delavcev o razporejanju celotnega dohodka. Osnovne organizacije sindikata pa morajo stremeti za tem, da bo sistem notranje delitve dohodka tak, da bo dejansko vplival na izboljšanje delovne storilnosti, racionalizacijo proizvodnje ter zmanjšanje stroškov.
V Termoelektrarni Šoštanj si bodo zlasti še prizadevali, da zagotovijo kar naj-
višjo pripravljenost vseh agregatov, izoblikovali pa bodo v prizadevanjih za zmanjšanje stroškov tudi normative za proizvodne stroške. V Avtoparku se zavzemajo za izobraževanje in usposabljanje delegatov. V temeljni organizaciji združenega dela Plastika in zaščitna sredstva bodo z novimi stroji povečali ob enakem številu 'Zaposlenih proizvodnjo za 30 %, vse sestanke pa bodo sklicevali izven delovnega časa. V temeljni organizaciji združenega dela Proizvodnja gradbenega materiala namenjajo posebno pozornost delu samoupravnih delovnih skupin, do konca leta pa bodo na novo oblikovali razvojni program njihove temeljne organizacije. V elekrostrojnih obratih so želeli izpopolniti organizacijo dela, vsaj za 1 % pa zmanjšati stroške proizvodnje. Omeniti velja še, da je program stabilizacije in varčevanja izdelala tudi delovna skupnost skupnih služb Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
I
! I
4
\
■i
t 4 4 4
J J
4 4
IVAN STOPAH
V današnji- številki pričenjamo objavljati zgodovinski zapis o Šaleku. Naše bralce Jbomo v nekaj zaporednih številkah seznanili z zgodovinsko preteklostjo šaleškega gradu, starodavne cerkvice sv. Andreja, razvaline Eken-štajna in graščinice Gorica. Besedilo je povzeto iz brošure, ki jo pripravlja za natis Turistično društvo Velenje.
Ob prastari poti, ki drži iz Velenja proti Slovenjemu Gradcu in na Koroško, se pred vstopom v deber pod strmimi pobočji Paškega Kozjaka kot osameli pomnik vzdiguje opusteli stolp starega šaleškega gradu. Temni tolmuni rečice Pake, ki se je s svojo strugo zagrizla med skalne boke hribovja in si izmislila pot do sončnih ravnic Savinjske doline, hranijo v svojih globinah spomin na davno preteklost: iščoči raziskovalec nikoli ne bo mogel do kraja odstreti zastora nad skrivnostmi, katerih sled se izgublja v gluhoti davnine: boj pradavnih prebivalcev za njegov obstanek, zavojevalni pohodi rimskih kohort, vzpon plemenitega rodu šaleških gospodov, ki so za vse čase zapustili dolini ob Paki svoje ponosno ime.
Preselimo se v somrak davnih tisočletij, v dobo med leti 35.000 in 20.000 pred našim štetjem (po starih ocenah med 80.000 in 70.000), ki jo po najdišču Aurignac v jugozahodni Franciji imenujemo dobo aurignaške kulture in kije pri nas, na vzhodnih obronkih Alp, zaradi nekaterih posebnosti dobila ime po najdišču v Potočki zijalki pod Olševo, doba olševske kulture. To je obdobje mlajše stare kamene dobe ali paleolitika, ki je v območju Šaleške doline zaznamovano z najdiščema v Mornovi zijalki pri Šoštanju in v jami Špehovki pri Zgornjem Doliču v dolini Pake. V času med zadnjima vojnama so tu našli mnogo
kamnitnega in koščenega orodja, s katerim si je tedanji človek zagotavljal svoj življenjski obstoj. Preživljal se je z nabiranjem prirodnih sadežev in lovom. Njegov poglavitni plen so bili jamski medvedi, do pet in več metrov dolge zveri, kijih je zvabil v zasedo in pobil s kamenjem ali močnimi udarici po nosni korenini. Pobijal je kajpak tudi drugo živad, mamuta, leva brlogarja, severnega jelena, muškatnega bika in drugo, hrano pa si je pripravljal tako, da jo je spekel, saj je poznal že tudi ogenj. Kaže, da jama Špehovka ni bila samo začasno, enkratno zatočišče pradavnih prebivalcev Šaleške doline. V njej so namreč naleteli tudi na mlajše plasti iz časa okoli 8000 do 3000 pred našim štetjem, v katerih so našli dve osti enovrstne harpune — sulice z, nazaj obrnjenimi zobmi na eni strani.
Po vsem tem lahko sklepamo na več desettisočletno kontinuirano naseljenost tega predela, na dolgo obdobje, ki mu je pisala zakone samo nebrzdana moč in sposobnost s pomočjo razuma obvladovati divjo naravo in njene sile. Iz halštatskega in latenskega obdobja v Šaleški dolini nimamo pričevanj. Redki so tudi pomniki iz rimskega obdobja, ko je pokrajina ob Paki skupaj s Celjem — Celeio sodila v območje province Norikum. V velenjskem muzeju se je iz tega časa ohranil nagrobnik iz debelo-zrnatega pohorskega marmora, ki so ga spomladi leta 1882 našli pri oranju v bližini Šaleka. Na njem beremo: „Diis Manibus. Baebius Speratinus Obiit Annorum LXX. Speratus Filius. Et Candidae Uxori." Slovensko bi napis prevedli: „Vsem bogovom. Bebiju Speratinu, ki je umrl sedemdeset let star, in njegovi ženi Kandidi, je postavil spomenik sin Sperad." Nič ne izvemo iz napisa o porgklu in družbenem položaju pokojnika. Da ne gre za bogatega rimskega patricija, sklepamo le po tem, ker na kamnu ni nobenega kamnosoeškega okrasja, nikar poprsne podobe pokojnega moža in njegove soproge. Sicer pa svet tod ni tak, da bi se lahko nadejali pomembnejše rimske postojar' 1 ali naselbine. Mnogo bolj je ustrezal potrebam srednjega veka, ko so pleme-• nitniki iskali odročne, še napol divje-kraje, hribovit svet, ki jim je že s svojimi naravnimi danostmi zagotavljal večjo varnost. Po prihodu Slovencev v naše kraje je bila Šaleška dolina najprej vključena v okvir ogrskoslovanske plemenske zveze, po uporu Slovencev proti Ogrom okoli leta 623 pod Samovim vodstvom pa je prišla v sklop kneževine Karantanije. Pozneje, ko je celotno slovensko ozemlje prišlo pod nadoblast Bavarcev in za
njimi Frankov, je bila vključena v Savinjsko mejno krajino ali marko, ki je obsegla zahodni del slovenske Štajerske in del Dolenjske, v cerkvenem oziru pa je sodila pod oblast oglejskega patriarha. Srednjeveški viri spregovore o ožjem šaleškem območju sredi 12. stoletja. Oglejski patriarh Peregrinje leta 1154 podeli samostanu v Dobrli vesi na Koroškem poleg drugega del desetine od vina in drugih stvari v škalski fari za vzdrževanje na novo ustanovljenega korarskega zbora bratov redovnikov.
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
Šaleški stolp
I GOSPODARJENJE V MOZIRSKI OBČINI
Pregledati programe varčevanja
Rezultati gospodarjenja v lanskem letu so razmeroma dobri, idovoljivo je, da nobena delovna organizacija ni končala leta z gubo. Te osnove naj služijo kot smernice za izdelavo stabiliza-jskih ukrepov." - Tako je dejal Hinko Čop, član izvršnega sveta aipščine občine Moziije na zadnji seji družbenopolitičnega zbora, j so delegati začeli razpravo o gospodarjenju v preteklem letu.
Podatki kažejo, da je porastel lotni dohodek v primerjavi z tom 1973 za 33 odstotkov, i odstotek je razmeroma ve-t, saj je treba upoštevati, daje radi rekonstrukcije tovarna trnih plošč pri GLIN izgubila 'omesečno realizacijo in da so le tržne razmere v minulem tu zelo neugodne. Porast četnega dohodka je največji pri radbeniku (za 91 odstotkov) Elkroju (za 41 odstotkov). ) povečanje gre v glavnem na čun povečanja proizvodnje, loma pa je nastalo tudi zaradi n, ki nenehno rastejo. V enakem odstotku kot četni dohodek so v letu 1974 irastla tudi porabljena sred-m.
Po pokritju porabljenih sred-;v je v občini ostalo ob koncu ta 1974, 157.610 dinarjev do-tdka. To je za 30 odstotkov č kot v letu 1973. Je pa seženi dohodek za tri od-5tke nižji od celotnega do-idka, kar je posledica hitrej-ga naraščanja materialnih iz-
VAŠA PISMA
datkov od dohodkov. Največje povišanje dohodka so dosegle organizacije združenega dela: GLIN (indeks 133), Gradbenik (indeks 155), Elkroj (127) in Turist Moziije (127).
Bruto osebni dohodki so v primerjavi z letom. poprej lani porastli za 26 odstotkov, pogodbene obveznosti za 10 odstotkov, zelo močno pa so se povečale zakonske obveznosti (indeks 208). Temu je vzrok nov način financiranja nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti.
Amortizacija po predpisanih stopnjah se je sicer nekoliko povečala (indeks 129), precej zmanjšala pa se je amortizacija nad predpisanimi stopnjami (indeks) 82. To pa zato, ker so organizacije, ki delajo v izmenah, povečale minimalno amortizacijo, drugim pa nizek dohodek ni dovoljeval večjih stroškov.
Porast družbenega dohodka je za deset odstotkov nižji kot porast celotnega dohodka. Iz
•	TRIM stezo
Pred našim blokom so se zbrali otroci in me povabili, naj grem z njimi na trim stezo. Pa smo šli
Steza se začne pri vili Herberstein, zavije v gozd, se vzpenja in spušča. Na drevesih so v različnih razdaljah table, ki nazorno prikazujejo razne vaje ob vsaki „postaji". Pot je primerna za vse - za stare in mlade.
Zal, pa človek vedno opaža, da nekaterim nepridipravom nobena koristna stvar ni po godu. Tako s6 že razbili eno manjšo tablo na drevesu, druga večja pa leži še dokaj cela na tleh. Najbolje bi bilo, dajo čimprej pritrdijo na drevo, preden jo bo kak objestnež zdrobil v kosce. Tudi o čistoči bi se lahko pogovorili Vse vprek ležijo namreč vrečke sadnih sokov. Zakaj jih ne• bi odnesli do prve košarice za smeti in jih tam odvrgli - ne pm po gozdu in na trim stezi?!
Čuvajmo naše drage objekte in naravo pred umazanijo!
J. K*
-
•	Zbirali smo star papir
Prišli smo na sestanek mladih članov Rdečega križa. Iz vsakega razreda so se ga udeležili po trije učenci. Tako nas je bilo zbranih okoli 60.
Sklenili smo, da bomo organizirali akcijo ZBIRAJMO STAR PAPIR IN STEKLENICE. Določili smo učence, ki bodo dežurali Akcija je trajala tri dni. Dežurni učenci so sprejemali star papir, ga tehtali in prešteli prinesene steklenice. Nazadnje so objavili na oglasni deski, kako pridni so 'bili pri zbiranju posamezni razredi na šoli.
Zbrali smo približno 5000 kg papirja in 1200 steklenic. Vse smo prodali ODPADU v Celje. Izkupiček smo podarili VIETNAMSKIM OTROKOM.
MOJCA KOPRIVC, 6. a OŠ A. AŠKERC, VELENJE
podatkov je tudi razvidno, da se je število zaposlenih v mozirski občini lani povečalo od 2482 na 2514 delavcev. V to številko niso zajeti delavci, ki delajo v dislociranih obratih gospodarskih organizacij s sedežem v drugih občinah oziroma ki se vozijo na delo v druge občine.
Produktivnost se je dvignila za 21 odstotkov, izplačani osebni dohodki na zaposlenega pa so porastli za 28 odstotkov.
Obveznosti do dobaviteljev so se v lanskem letu povečale za 138 odstotkov, terjatve do kupcev pa za 30 odstotkov. Ta podatka nazorno kažeta, da mozirskem gospodarstvu primanjkuje obratnih sredstev, da so plačilni roki predolgi, da je likvidnih sredstev vedno manj. Zato bi bilo nujno, da bi organizacije združenega dela dobile za svqje poslovanje dovolj kreditov, da bi lahko pravočasno poravnale svoje obveznosti. Delegati družbenopolitičnega zbora so na koncu razprave o gibanju gospodarstva v občini lani sprejeli sklepe in stališča, občinske konference ZKS. Le-ta je namreč eno izmed točk 6. seje, kije bila 14. maja, posvetila prav tako gospodarjenju v preteklem letu.
Stališča med drugim poudarjajo, da je kljub zadovoljivemu porastu celotnega dohodka, dohodka in družbenega proizvoda opaziti padec kazalcev uspešnosti gospodarjenja. Ekonomičnost, rentabilnost in akumula-tivnost izkazujejo indekse pod
sto. To pogojuje nerentabilnost gospodarstva, ki se v letošnjih prvih mesecih še stopnjuje. V tretjem sklepu je rečeno, da problema stroškov ne obravnavajo dovolj odgovorno in konkretno. Potrebno je strokovno in politično preveriti uresničevanje programov varčevanja. V TOZD, kjer teh programov še nimajo., so komunisti dolžni storiti vse potrebno, da se k temu takoj pristopi. Poleg zmanjševanja proizvodnih stroškov je treba kritično oceniti porast stroškov družbene režije. Izvršni svet skupščine občine in vse osnovne organizacije ZK morajo analizirati, kako se uresničujejo stališča predsedstev ZK o gospodarski stabilizaciji in kakšni so konkretni rezultati v prvih petih mesecih letošnjega leta.
Poleg tega bo komite občinske konference ZK skupaj s komisijo za družbenoekonomske odnose analiziral gospodarsko stanje in prizadevanja za stabilizacijo v tistih delovnih organizacijah, kjer je stanje najbolj kritično.
V sklepih je nadalje še rečeno, da se ustavna določila glede povezovanja vse prepočasi uresničujejo. Previdnost, ki nastopa ob integracijskih gibanjih, je vse prevečkrat kulisa oportu-nizma, lokalizma pa tudi neznanja. Zadnji sklep pa poudarja, da je treba čimprej izdelati srednjeročni program družbenega razvoja občine.
Mednarodno srečanje folklornih
Na velenjskem kotalkališču bo v soboto, 24. tega meseca, ob 15.30 veliko srečanje pionirskih in mladinskih folklornih skupin. Poleg mladih s petih centralnih osnovnih šol velenjske občine (nastopila ne bo le folklorna skupina z osnovne šole Biba Roeck) bodo v Velenje prišle še najboljše pionirske skupine iz Makedonije in Hrvatske. Kot gosti bodo nastopili tudi mladi folkloristi s Poljske in Železne Kaplje na Koroškem.
Okrog 300 mladih bo krenilo ob 15. uri istega dne v dolgi po-vorki, na čelu katere bodo velenjski godbeniki, s Titovega trga, mimo zdravstvenega doma in naprej po Tomšičevi, Jenkovi in Kidričevi cesti na kotalka-lišče.
Srečanje prireja občinska zveza prijateljev mladine pod
pokroviteljstvom kulturne skupnosti Velenje v počastitev 30. obletnice osvoboditve in dneva mladosti.
Mladi folkloristi iz drugih republik ter Poljske in Koroške bodo med dvodnevnim obiskom v Velenju gostje posameznih družin.
SI G M A" -ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
Novo na trgu
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gorf od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem
-	odličen izkoristek moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapaciteta od 25.000 do 50.000 kcal/h
PSSST!
Sedela je na majhnem stolu in mrmrala, pa nisem razumel kaj in vsa otopela gledala skozj okno. Njene oči so odsevale v praznino. Pla vendar je bila to ona — mati.
Rodila je dovolj otrok, skoraj dovolj, da si ni zaslužila na starost samo eno posteljo, en stol in sobo s štirimi kvadratnimi metri in s štirimi ženskami, ki jih ni nikoli poznala in ki ji nikdar v življenju niso nič pomenile.
Danes bi bila rada doma. Rada bi videla, kako tekajo vnučki in pravnučki za žogo, kako se igrajo, rada bi uživala sad, tisti sad, ki je dozorel z njenim trpljenjem. Toda oni so rekli, da ji je tukaj lepše. In sedaj je tu.
Zvečer ne more spati, ker še vedno pričakuje moža, da se bo vrnil z dela, pa čeprav je že mrtev. Zjutraj zgodaj vstaja, ker sliši direndaj, ko se njeni otroci odpravljajo v službo. Pa se ti otroci tako malokdaj spomnijo, da je njihovi materi dolgčas in da vedno misli nanje.
„Ko bo poletje, bom odšla", to trdi ona, jaz pa vem, da bo za vedno ostala tukaj — vse življenje v mislih na svoje najdražje, katerim je dala življenje zato, da je sedaj na stara leta ostala -čisto sama.
-eb
Gornji posnetek smo napravili nekaj metrov pred križiščem pri nekdanji pošti v Velenju. Redko se ponudi priložnost, da lahko v objektiv ujamemo kar tri nepravilnosti hkrati. Najprej napis VELENJE. Ta že od lanskega oktobra ne sodi več na to mesto, ker je bil takrat sprejet odlok o določitvi novega mestnega območja« Tudi železni okvir za reklamno tablo ne služi svojemu namenu, pa tudi pogled na odpadke v obcestnem jarku ni prijeten.
V velenjski občini poznamo razne vrste cest: asfaltne, makadamske, dobre, slabe ... in tudi rešetaste. Lep primerek takšne ceste je Goriška cesta v Šoštanju. Kot da bi bila narejena iz samih lukenj. Prebivalci, ki jih uporabljajo, menijo, da jo najbolj uničujejo Gradi-sovi tovornjaki. Znano je namreč, da gradi Gradiš na prostoru pod Goriško cesto barake za svoje delavce. Zato so krajani 2. volilne enote krajevne skupnosti Šoštanj na zboru volilcev odločno zavzeli stališče, da je tudi Gradiš dolžan vzdrževati omenjeno cesto. Le-to bodo od njega seveda tudi zahtevali.
V Velenju so pred nedavnim zamenjali vse smerne table. Žal, ne čisto vse! Pozabili so na tabli, ki stojita na križišču Koroške in Kidričeve ceste. Prav bi bilo, da bi tudi ti tabli zamenjali z novima, saj ju je - še zlasti spodnjo, že začel napadati zob časa. Zgornja pa je zanimiva tudi zato, ker je menda edina v Velenju, ki kaže tujcem, po kateri cesti je mogoče priti v Celje. Na drugih je namreč napis Arja vas, za katero pa je najbrž le redki tujec - in prav njim so menda namenjene - slišal.
Pred smerno tablo leži tudi varnostna tabla, ki je bila pred časom postavljena ob terii križišču. Tisti, ki jo je podrl, bi jo lahko tudi odstranil.
Med bloki v Tomšičevi ulici in RŠC že dalj časa opazujemo veliko smetišče. Polomljeno drevje, papir, razbiti leseni zaboji in številni drugi odpadki, ki jih nismo uspeli zajeti v objektiv, pričajo o malomarnem odnosu, o nekulturi nekaterih občanov. Tudi kupi zemlje, že vsi prerasli s travo, kar priča o njihovi starosti, nam ne morejo biti ponos. Številne poti po travi, mladi kolesar in njegov prijatelj pa prav tako govorijo o zanemarjenosti tega dela Velenja. Kdo je odgovoren?
Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji
G A LIP Šoštanj
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA ZA:
1.	KNJIGOVODJO OSEBNIH DOHODKOV
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s ,3-letno prakso.
2.	STROJEPISKO
Pogoj: 2-letna administrativna šola z 2-letno prakso.
Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo v skladu s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri GALIPU Šoštanj.
Islelnik
CELJE TOZD — TURISTIČNA AGENCIJA
Vabimo vas na prijetne izlete in letni oddih:
24.5.1975 tridnevni izlet v MONCHEN PROGRAM POTOVANJA
1.	dan - CELJE - VIČ - TAUERNTUNNEL - BERCHTESGADEN -
MONCHEN
2.	dan - MUNCHEN
Ves dan ogled mestnih zanimivosti.
3.	dan - MUNCHEN - SALZBURG - BADISCHL - JUDENBURG -
VIČ - CELJE
Vračamo se skozi lepo avstrijsko pokrajino Salz-kammergut vzdolž istoimenskih jezer, preko prevala Hohentauern, skozi Judenburg in po La-botski dolini, preko meje Vič. Cena aranžmana za osebo je 1.250- din. V ceni je avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, letalske in gostinske usluge po programu.
Nudimo vam programe potovanj v ŠPANIJO, NA KANARSKE OTOKE, PALMA DE MALLORCA, COSTA DEL SOL, TUNIS, RODOS.
Nudimo programe za letni oddih. Če iščete kraj, kjer bi se radi odpočili, potem se oglasite v naših poslovalnicah CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE.
Kaj je Aeroklub Velenje?
Mogoče ste že slišali, da obstaja, da si člani celo gradimo svoje letališče v Lajšah, tudi brnenje naših avionov ste slišali, to pa je veijetno vse. Člani se zavedamo, da so občani premalo seznanjeni z našim delom, zato se trudimo, da te pomanjkljivosti odpravili. V tem sestavku vas želimo seznaniti z delom naše organizacije v preteklem letu in z načrti za sezono 1975.
ČASOPISNO PODJETJE	
»DELO«	
PODRUŽNICA CELJE	
zaposli takoj	
RAZNAŠALK0	
s za raznašanje časopisa »DELO« Informacije: Podružnica »Delo«, V. kongresa št. 10. \	v Velenju. Celje, Trg >- ■ . ■ ■
KDO SPLOH SMO ČLANI AEROKLUBA?
Ob ustanovitvi 1971 leta so ga sestavljali letalci, ki so do tedaj aktivno sodelovali v sosednjih klubih. Ti so se zavedali, da bi letalstvo brez-podmladka stagniralo, zato so propagirali svojo organizacijo med mladino. Danes predstavlja večino članstva prav mladina med šestnajstim in dvajsetim letom starosti. Kdor se zaljubi v letenje v mladosti, mu ostane zvest vse življenje, zato je takšna politika najpravilnejša in z njo mislimo nadaljevati. Uspehi so vidni že sedaj, v nekaj letih pa bomo dobili na takšen način skupino odličnih letalcev, ki bodo dosegali najvišja letalska priznanja in se uveljavili na republiških in državnih prvenstvih.
V pretekli sezoni je dosegla naša organizacija nekaj lepih uspehov. Z delom in z letenjem smo pričeli že meseca marca in pridno izkoriščali lepo vreme.
V	pomladanskih mesecih smo dosegli dve „srebrni C", eno diamantno in več pogojev za druge značke. V vročih avgustovskih dneh, ko ljudje lenarijo na moiju, je skupina naših članov opravljala prve polete z jadralnim lefalom in že sredi meseca so vsi dosegli svoj prvi samostojni let. Iztočasno sta se dva naša člana izšolala za motorna pilota v vojaškem internatu v Ptuju, druga dva pa v Celju. Vsi smo ves čas vestno opravljali svojo osnovno in najprijetnejšo letalsko dolžnost - letenje. Za obilico slabe volje in za del neizpolnjenih načrtov v preteklem letu pa je poskrbelo muhasto vreme, ki nas je vso jesen izdatno zalagalo s padavinami, kar je povzročilo že v mesecu septembru konec letalske sezone.
Velik uspeh smo v preteklem letu dosegli pri delovnih akcijah. V pomladanskih mesecih smo delali udarniško ob Paki v Penku. Sekali smo grmovje, drevje, zbirali smeti in na koncu vse to sežgali. Delo ni bilo lahko. Delali smo več mesecev, ob zaklučku pa nas je čakalo novo delo. Urediti je bilo treba mestni park. Tu smo čistili steze, okopavali in pleli grede.
V	teh dveh akcijah smo opravili več tisoč ur prostovoljnega dela, v klubsko blagajno pa smo prinesli trinajst milijonov starih dinaijev. Če upoštevamo, da smo člani kluba v glavnem dijaki z obilico šolskega dela in da smo vsi tudi precej leteli, je to lep dosežek.
Največ pozornosti v preteklem letu pa smo posvetih izgradnji hangaija v Lajšah. Dela bi morala biti končana že sredi preteklega leta, vendar pa so se zavlekla po krivdi zasebnega gradbenika, kije izgradnjo zavlačeval, dela pa izvršil nekva-
hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
obvešča vse ljubitelje MINIG0LFA, da igrišče redno posluje in vabi v naravo staro in mlado. Igrišč* MINIG0LFA je odprto vsak dan od 14. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 10. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Cena vstopnine za mladino 2 dinarja, za odrasle 3 dinarje, ob nedeljah in praznikih za vse enako 3 dinarje.
Tekmovanje za »nagrado 1975« bo v torek, dne 17. junija, ob 14. uri. Igralce vabimo, da prično s treningi. 2ELIM0 VAM VELIKO RAZVEDRILA I
litetno. Gradnja se je nadaljevala' šele proti koncu leta, popolnoma pa bo končana aprila letos. Ponovno je treba opozoriti, da smo člani sami izdelali vse nosilce za streho. Opravili smo nekaj sto delovnih ur, ter prihranili dragocen milijon in pol starih dinaijev.
Letošnje leto bo prelomnica v delovanju našega kluba. De sedaj smo tri leta izkoriščali gostoljubnost celjskih letalcev in leteli na njihovem letališču. To je povzročilo, da nas velenjska javnost ne. pozna dovolj, poleg tega pa na tujem naše delo ni moglo tako zaživeti, kot bi lahko. Po treh letih dela bo letos naše lastno letališče konč,no nared in preselili se bomo v Lajše. Vse naše delo bo tudi letos posvečeno urejanju letališča. Urediti in označiti je potrebno poletno - pristajalno stezo, da bo primerno za varno letenje, odstraniti je treba hmeljišče in del gozda, zregulirati in deloma prestaviti potok, ki teče po dolini, zgraditi je potrebno most, skladišče goriva, opremiti klubski in upravni prostor, sanitarije, napeljati je treba telefon, vodo ipd. Predvideno je tudi, da bo postalo naše letališče v bližnji bodočnosti eden izmed rekreacijskih športnih centrov Šaleške doline z urejeno trim stezo,, igrišči, restavracijo in podobnimi objekti. Urejeno letališče bo imelo pomembno vlogo v konceptu splošnega ljudskega odpora, prav tako bo pomembno za možnost hitrejšega posredovanja pri elementarnih nesrečah, za hitrejši prevoz nujno
Republiški finale v odbojki in nogometu v Velenju
V	počastitev dneva mladosti bo v Velenju in Šoštanju republiško finalno tekmovanje šolskih športnih društev v nogom etu za osnovne in srednje šole.
V	soboto, 24. maja bodo predtekmovanja, v nedeljo pa finale.
Odbojka - V telovadnicah RŠC in osnovne šole A. Aškerca.
Nogomet - Na igrišču v Šoštanju in na obeh velenjskih igriščih.
Sodelujejo zmagovalne ekipe ŠŠD področnih prvenstev iz vse republike.
Slovenjgradčani boljši
Na kegljišču NAME v Slovenj Gradcu sta se pred dnevi v povratnem srečanju pomerili ekipi gradbenega podjetja VEGRAD iz Velenja in gradbenega podjetja Slovenj Gradec. Tako kot pri prvem srečanju v Velenju so tudi to pot zmagali Slovenjgračani, ki so podrli 2289 kegljev, medtem ko so Velenjčani podrli 2245 kegljev.
Najboljši posemezniki: 1. Štefan PENŠEK (SI. Gradec) 450, 2. Mirko GARBJJS (SL. Gradec) 416, 3. Anton KROFL (Si. Gradec) 398, 4. Gašper ŠIMEK (Vegrad) 391, 5. Oto KUJAN (Vegrad) 383, itd.
Dogovorili so se, da ta srečanja postanejo tradicionalna in da bi poleg kegljanja organizirali še srečanja v streljanju, šahu in namiznem tenisu.	-
-	Vladislav ŠPEGELJ, roj. 1948, električar iz Šoštanja in Marija JANClC, roj. 1955, se-stavljalka iz Šoštanja.
-	Silvester ŠOL1NC, roj. 1955, delavec iz Kavč in Antonija UCOVNIK, roj. 1956, delavka iz Kavč.
-	Konrad POTRČ, roj. 1937, rudar iz Velenja in Zofija RED-NAK, roj. 1944, gospodinja iz Velenja.
-	Janez RAVLJEN, roj. 1952, varilec iz Velenja in Alojzija VODUŠEK, roj. 1957, delavka iz Pake pri Velenju.
-	Simo VRANJEŠ, -roj. 1950, rudarski tehnik iz Velenja in Anica NAPOTN1K, roj. 1951, tehnični risar iz Velenja.
- Anton ČASL, roj. 1953, električar iz Velenja in Zvonka POLAK, roj. 1955, trgovska pomočnica iz Šoštanja.
Maks CAMER, roj. 1952, natakar iz Kranjske gore in Ivanka PETRlC, natakarica, roj. 1956 iz Kranjske gore.
-	Frančišek GRABNER, upokojenec iz Lokovice št. 144, star 65 let.
-	Martin MEH, upokojenec iz Raven št. 42, star 80 let.
-	Frančiška NAVODNIK, preužitkarica iz Skornega pri Šoštanju 31, stara 78 let.
-	Antonija GOLOB, upokojenka iz Skornega pri Šoštanju št. 22, stara 77 let.
Ogl
potrebnih delov raznih naprav iz tujine, zato pričakujemo, da bodo gospodarske organizacije, občinska skupščina, JLA in drugi, finančno še bolj podprli naša prizadevanja.
Za varno letenje v Lajšah je potrebno močno vlečno letalo Piper Super Cub. Za enkrat nam že naročeno letalo zaradi zapletenih odnosov v naši zunanji trgovini ni dosegljivo. Kakor hitro pa bodo te težave odpravljene, bomo pričeli z letenjem v Lajšah. Že pomladi bi radi osvojili čim več jadralnih značk. En član bo poskušal doseči — osvojiti diamantno C značko, trije zlato, nekateri srebrno, ostali pa pogoje za nižje značke. Udeležili se bomo akcije preletov, medklubskih tekmovanj ter republiškega in državnega prvenstva, poleg tega pa bomo poleti spet šolali novo skupino jadralnih in nekaj motornih pilotov.
Če bi bila funkcija Aero-kluba samo zadovoljevanje strasti po letenju posameznikov, potem ne bi mogli opravičiti sredstev, ki jih je družba vložila v naš klub. V resnici je funkcija takšne organizacije mnogo širša. Letalstvo postaja tudi pri nas šport, ki privlačuje množico mladine, jo vzgaja v socialističnem športnem duhu ter jo odteguje raznovrstnim škodljivim vplivom. Poleg tega Aeroklub z letališčem igra pomembno vlogo pri krepitvi obrambnih sposobnosti naše družbe, pri razvoju turizma, prometa in hitro razvijajočega se gospodarstva naše doline. Naša organizacija bo letos praznovala četrti rojstni dan, vendar pa doseženi uspehi že opravičujejo njen obstoj.
»SREČKO ŠUŠTARŠIČ, DIJAK GIMNAZIJE
SOBA
SOBO v Velenju od 15.6. i 15. 9. 1.1. iščeta mladopoi čenča. Gruber Stane, Šerceijei 2, Velenje.
SOBO v Velenju ali bliži okolici nujno iščem. V proste času sem pripravljena paziti i otroka. Naslov v uredništvu.
SOBO v Velenju ali bliži okolici nujno iščem. Naslov uredništvu.
PERUTNINARJI
UGODNA razprodaja mesa tih kokoši, starih 10 meseai bo vsak petek od 8. do 11. un na stari tržnici v Velenju. Ko koši se lahko dobijo tudi i domu vsak popoldan, priporoč se Kari Kranjc, Šmartno v Roi ni dolini, Slatine, nova hiša p križu.
PRODAM
TOMOS moped na 4 prest ve, brez izpita v odličnem v« nem stanju in čelado, po zel ugodni ceni prodam. Kdor je ii teresent, naj se zglasi v Gabe kah št. 5 pri Fužiiju.
FIČKA ugodno prodam, n gistriran je do maja 1976. Ni slov v uredništvu.
PROSIMO lastnika mladej psa, zlatorumene barve s črnil gobčkom, da se zglasi pri O zaiju, Stanetova 33, Velenje.
ALI ŽE POZNATE najn vejšo pasmo kokoši Lomi super braun, temno ljavo, It tera nosi svetovni rekord nesnosti jajc in to si lahko n bavite vsak dan tudi ob ned ljah, jarkice različnih starostii pitance v starosti 4 tednov v vi lilnici, Šmaijeta, p. Škofja ti pri Celju.
KINO
PETEK, 23. maja - REDNI KIN VELENJE, angleški barvni voj film BITKA ZA ANGLIJO, 17.30. Sobota, 24. maja - REDI KINO VELENJE, angleški bam vojni film BITKA ZA ANGLIJO,« 17.30 in 19.30, Nedelja, 25. maja REDNI KINO VELENJE, angleS barvni vojni film - BITKA Z ANGLIJO, ob 17.30 in 19.3 torek, 27. maja - REDNI KIN VELENJE - španski barvni film drama ANA MED VOLKOVI,« 17.30 in 19.30, Sreda, 28. maja REDNI KINO VELENJE ameriši barvni - socialna drama ŠERIF T JE DEŽELA NASILJA, ob 17.30i 19.30, Četrtek, 29. maja - REDI KINO VELENJE - ameriški bara - socialna drama ŠERIF, TO 1 DEŽELA NASILJA, ob 17.30 i 19.30, Petek, 30. maja - REDI KINO VELENJE, italijanski ban vestem ČLOVEK IMENOVi TROJSTVO, ob 17.30, Sobota, 3t maja - REDNI KINO VELENJ italijanski barvni western ČLOVI IMENOVAN TROJSTVO, ob 173 in 19.30, Nedelja, 1. junija REDNI KINO VELENJE, italijan barvni western ČLOVEK IM NO V AN TROJSTVO, ob 17.30
19.30, Nedelja, 1. junija - Mi TINEJA - REDNI KINO VE LENJE, ameriška risanka HI PANTER, ob 10. uri, Ponedeljek' junija - KINO GLEDALIŠČE VE LENJE, španski barvni film AN MED VOLKOVI, ob 20. uri, Nt delja, 2. junija - KINOGLEDAU ŠCE VELENJE, ameriška bani drama AMERIŠKA NOC, ob 1 uri, Sobota, 24. maja - KIN „KAJUH" ŠOŠTANJ, ameriški k minalni barvni film SHAFTI VELIKI PODVIG, ob 19.30, Nt delja, 25. maja KINO „KAJU1 ŠOŠTANJ, ameriški barvni wests KAVBOJI, ob 17. in 19.30, Sred* 28. maja KINO KAJUH ŠOSTANt zgodovinski barvni film - diai« UBOJ LEVA TROCKEGA, ol 19.30, Četrtek, 29. maja KINO „ KAJUH" ŠOŠTANJ, amerišk barvni film BOLNIŠNICA, ot 19.30, Sobota, 31. maja KINO KAJUH ŠOŠTANJ, danski barv« film REKTOR V POSTELJI, ol 19.30, Nedelja, 1. junija KINO KAJUH ŠOŠTANJ, amerišk western PRAVI KAVBOJI, ob U in 19.30.
Najboljši košarkarji Jugoslavije, ki so bili na pripravah v Kranjski gori za evropsko prvenstvo v Beogradu, so že drugič obiskali Velenje. Košarkarji so bili gostje Modnega salona in REK tozd rudnik lignita Velenje.
Na novinarski konferenci jih
je pozdravil v imenu pokrovitelja direktor splošnih služb REK Kristijan Hrastel in dejal: „y veliko čast mi je, da lahko v imenu šesttisočlanskega delovnega kolektiva REK Velenje, ki je skupaj z Modnim salonom pokrovitelj tega srečanja, pozdravim obe reprezentanci. Še
Plečaš, Čosič in Jelovac branijo koš pred napadom reprezentantov Slovenije.
posebej nas veseli, da ste prav letos prišli v Velenje, ko naš premogovnik slavi 100-oblet-nico." Ob koncu jim je zaželel, da bi Velenje še obiskali, in da bi tudi v prihodnje tako dobro zastopali našo državo.
V Modnem salonu jim bodo sešili uradne uniforme za evropsko prvenstvo. Obisk Vsredo, 14. maja pa so izkoristili za odigranje propagandne tekme z reprezentanco Slovenije, ki si jo je ogledalo približno 4000 tisoč ljubiteljev košarke iz Velenja in bližnje ter daljne okolice. Rezultat srečanja je bil 11.1:90 (56:33) za reprezentanco Jugoslavije.
- i za
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
200 kegljačev
V okviru delavskih športnih iger, kijih organizira komisija šport in rekreacijo pri občinskem svetu sindikatov Velenje, so izvedli tekmovanje delavcev — športnikov v treh panogah: smučanju, šahu in kegljanju.
Največ tekmovalcev - kar 200 — se je zbralo na kegljišču hotela Paka. 50 /ekip (32 moških in 18 zenskihj.se je pomerilo med seboj za ekipne in posamezne uvrstitve.
Rezultati - moški - ekipno: 1. REK TOZD TEŠ 794, 2. Gorenje (štedil.j) 791, 3. Gorenje (DSSS) 773, 4. Gorenje (Chrom - metali) 764, 5. Galip Šoštanj 755, 6. GIP Vegrad 744, 7. Projektiwni biro Velenje 742, 8. TP Nama 741,9. TP ERA 739,10. RŠC (EKO) 738, itd.
Posamezno: 1. Peter Klug (Gor. šted.) 227, 2. Branko Zaje (Chrom. met.) 214, 3. Franc Pavšek (Nama) 213, 4. Mirko Bilič (Gorenje Lesna) 211, 5. Ivan Polenik (REK -TEŠ) 209.
Ženske ekipno: 1. Hotel Paka 581, 2. GIP Vegrad 568, 3. REK (TEŠ) 524, 4. TUŠ 521, 5. Gorenje (DSSS) 502, 6. TP ERA 499, 7. PTT Velenje 483, 8. RŠC (EKO) 419, 9. Galip 417, 10. TP Nama 409 itd.
Posamezno: 1. Marinka Karo (H. Paka) 208, 2. Saša Tav-šič (Vegrad) 179, 3. Irena Bončina (PTT) 193, 4. Marija Vrdoljak (ERA) 190, 5. Jožica Melanšek (Vegrad) 190.
Tekmovanje strelcev
Na republiškem domskem _prvenstvu v streljanju v Novi Gorici so bili najboljši učenci doma RSC Velenje. 517 pred N. Gorico 502 in Mariborom 499 krogov. Za ekipo Velenja so streljali Robert Borovnik 170, Mirko Junačka 168, Jože Pojtler 173, Dušan Juvan 174 in Milan Kovačevič 144. Med posamezniki je bil najboljši Dušan Juvan 174 krogov.
V	Velenju je bilo področno prvenstvo v streljanju z zračno puško za osnovne in srednje šole.
Med osnovnošolci so bili najboljši pionirji in pionirke osnovne šole Miha Pinter Toledo Velenje.
Pionirji posamezno: 1. Hinko Petek 161, 2. Vinko Trinkaus 160, 3. Darko Jazbinšek (vsi MPT Velenje) 159 krogov.
Pionirke: 1. Martina Trinkaus 148, 2. Mojca Ramšak 148, 3. Zlata Veber (vse MPT Velenje) 135 krogo'v.
V	konkurenci srednješolcev so pri mladincih postali področni prvaki učenci RŠC Velenje, pri mladinkah pa dijakinje gimnazije Velenje.
Rezultati:
Mladinci: RŠC Velenje 837, 2. ŠC Boris Kidrič Celje 803, 3.
NOGOMET
Zanimivega derbija 18. kola VCNL med Rudarjem in Šmartnim na stadionu ob jezeru si je ogledalo več kot 1500 navijačev enega in drugega kluba.
Pred srečanjem smo vprašali trenerja obeh klubov, kaj menita o /tekmi.
Trenerja STAKlC (Rudar) in BENCIK (Šmartno) v pogovoru pred tekmo .
Moštvo Šmartnega, kije osvojilo že 18. zaporedno zmago
Trener Šmartnega BENCIK: Moštvo uigravamo za SNL, zato smo v ekipo vključili nekaj mlajših igralcev, ki bodo v bodoče steber moštva. Rezultat tekme ni važen. Ne gre nam za prestiž, želeli pa bi več sodelovanja med našima klu-" boma.
Trener Rudarja STAKlC: Naj zmaga boljši. Igrali bomo ostro, vendar pošteno. Nasprotnik je odlična ekipa. Cilj nam je, da se z lepo igro oddolžimo številnim gledalcem.
Tekma je bila odigrana v pravem nogometnem vzdušju pred polnim stadionom, kar bi si prizadevni organizatorji in igralci vedno želeli.
Po nervoznem začetku so v prvem delu več napadali gostje in bili nevarnejši pred vrati domačinov. V 42. minuti so Šmarčani premoč na terenu kronali z golom, ki ga je dosegel Alojz Podgoršek.
V nadaljevanju je bila igra enakovredna. Velenjčani so si prizadevali dosači zadetek, za kar so imeli tudi nekaj priložnosti, žal pa so bili premico iznajdljivi pred vrati Ivana Podgorška, ki je bil vselej na mestu. Napadalci Šmartnega so v tem delu izvedli nekaj hitrih protinapadov in v enem dosegli drugi gol, potem ko je Prašnikar preigral domačega vratarja Matiča in žogo poslal v prazen gol.
Zmaga Smarčanov je povsem zaslužena, moramo pa povedati, da moštvo Rudarja ni igralo podrejene vloge, tako so bili številni ljubitelji nogometa, eni več, drugi manj zadovoljni s prikazano igro.
RUDAR: Matič, Oljaša, D. Fran-geš, Krsmanovič, Banžekovič, Sof-tič, Šmit, Tatalovič, Nedeljkovič, Popov, Zolger (Smajlovič).
ŠMARTNO: I. Podgoršek, A. Podgoršek, Žalik, Podvratnik, F. Podgoršek, A. Omladič, Denžič (G. Omladič), Kompan, Hribernik, Prašnikar, Benetek.
RŠC Velenje II. 694; posamezniki: 1. Franc Rajšter (ŠC BK) 182, 2. Robert Borovnik (RŠC) 178, 3. Rudi Ramšak (Gimn.. Velenje) 175 krogov. '
Mladinke: gimnazija Velenje 521, 2. Pedagoška gimnazija Celje 484, 3. Tehniška šola Celje 451 krogov - posamezno: 1. Blanka Batušič (TSŠ Celje) 119, 2. Anka Koren (Gimn. Velenje) 118, 3. Mihaela Močeč-nik (TSŠ Celje) 118 krogov.
V okviru tekmovanja jugoslovanskih pionirskih iger je bilo v Slovenski Bistrici tekmovanje mladih strelcev iz vse Slovenije. Sodelovalo je 56 ekip z več kot 170 tekmovalci.
Pionirke iz Velenja so dosegle prvo mesto pred Ptujem. Med posameznicami je zmagala Martina Trinkaus. Pionirji iz Velenja pa so bili sedmi.
Na republiškem prvenstvu strelcev z zračno puško za „zla-to puščico" je Velenjčan Dušan Perhač dosegel 10. mesto z rezultatom 551, kar je najboljši dosežek strelcev v Velenju. , V Gradu (Avstrija) je na mednarodnem tekmovanju strelcev za SAVARIJA pokal zmagala ekipa Slovenije z novim državnim rekordom 1073 krogov. Med posamezniki je bil prvi Velenjčan Jože Detlbah 365 krogov, kar je novi republiški rekord.
Mojster Jože Gaberšek si je moral pomagati s stolom, da je lahko pomeril suknjič Vinku Jelovcu.
KOŠARKA
VISOKA ZMAGA
V petem kolu slovenske košarkarske lige 1. B so Šoštanj-čani po razburljivi in lepi igri
zasluženo premagali košarkarje iz Slovenskih Konjic z rezultatom 109:104(61:52).
Kljub boljši igri domačinov so gostje proti koncu srečanja vodili 102:98, vendar so izkušeni , košarkarji Elektre uspeli zmagati. Največ košev so dosegli: Polovšak 28, Jerič 26, Fuerst 15, Petek 13 in Kristan 10.
SAVARIA pokal Sloveniji
Tretji tradicionalni mladinski nogometni turnir obmejnih pokrajin za SAVARIA pokal so odigrali na velenjskem stadionu.
V dvodnevnih tekmah so se pomerili med seboj mladi nogometaši Avstrijske Gradi-ščanske, Železne Županije (Madžarska), avstrijske Štajerske in Slovenije.
Namen tekmovanja je zbliževanje mladih ljudi obmejnih pokrajin in obsega mimo nogometa tudi druge^ športne zvrsti.
Letošnji nogometni turnir sta organizirala nogometna zveza Slovenije in nogometni klub Rudar.
Največ znanja so pokazali mladi nogometaši Slovenije, ki so vprvem srečanju premagali A. Štajersko z rezultatom 1:0, nato pa v finalni tekmi
lanske zmagovalce Železno Županijo z rezultatom 2:0.
Ža reprezentanco Slovenije je uspešno igral tudi Velenjčan Janez Hudarin.
Rezultati — 1. dan: Železna Županija: Avstr. Gradi-ščanska 3:2 (0:0), Slovenija : Avstr. Štajerska 1:0(1:0).
2. dan: Avstr. Gradiščanska : Avstr. Štajerska 3:0 (2:0).
Finale: Slovenija : Železna Županija 2:0 (0:0).
Vrstni red: 1. Slovenija, 2. Železna Županija, 3. Avstr. Gradiščanska, 4. Avstrijska Štajerska.
Dobre uvrstitve atletov
V kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije so velenjski atleti tekmovali v Celju skupaj s Kproškim atletskim klubom in Kladi-varjem.
Velenjčani so dosegli vrsto osebnih in klubskih rekordov. Večina atletov pa je dosegla rezultate, ki jih uvršča n'a republiški finale.
Nekaj lepih uvrstitev in rezultatov
Štefan Obal - lOOm 11,4, 200 m 23,2 in400m50,5. Prva mesta so dosegli: Edo Hojan 800 m 1:56,1 (drugi na 1500 3:56,6); Milan Bolek 10.000 m 31:30,8, 2. Peter Arnič 32:12,6.
Andreja Šverc je le m do zaostala za Danico Urankar - 800 m 2:11,0 in na 400 m 57,6.
NAŠ CAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje — Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo v ustanavljanju — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart — Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja
1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
KOŠARKARSKA REPREZENTANCA
V VELENJU
• NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA •
KORAKALI SO MIMO MARŠALA
Pet mladih iz Šaleške doline je doletela čast, da so sodelovali na veličastni paradi ob dnevu zmage v Beogradu. Polni prelepih vtisov so se vrnili iz našega glavnega mesta, kjer so skupaj s 312 pripadniki slovenskega podešalona teritorialne obrambe preživeli petnajst nepozabnih dni. V naselju „Bratstvo in enotnost do zmage" so skovali nova prijateljstva in od tovarišev iz Makedonije, Srbije in drugih republik ter pokrajin so
se poslovili kot stari znanci. Bratstvo in enotnost med nami je znova doživelo veliko potrditev - so dejali, ko so se oglasili pri nas v redakciji, da bi povedali nekaj vtisov s priprav ter o Paradi 75.
BREDA LESKOŠEK: „Naj-prej smo odšli v Maribor, kjer smo se od 15. do 24. aprila pripravljali v m eljski vojašnici. Vadili smo paradni korak in nabirali kondicijo. Sama sem se v
to vojaško življenje dobro vživela. Na začetku je bilo nekoliko hudo le zaradi žuljev. Ko pa sta se nogi navadili na vojaške škornje, nisem imela nobenih težav več. Ne le to! Ker smo ženske menile, da starešine ravnajo z nami preveč milo, smo na partijskem sestanku zahtevale (Breda je'bila sekretar začasnega aktiva ZK ženske enote in član sekretariata organizacije ZK podešalon), da morajo na nas gledati, kot na prave
Edvarda Acman
Ivan Bizjak
Bojana Jevšenak
MED MATURANTI VELENJSKE GIMNAZIJE
Štiri leta so minila
Za maturante se šolsko leto že izteka. Le še nekaj težkih dni in matura jih deli od končnega uspeha. Potem pa, po kratkem predahu, ponovno v šole, na fakultete, med študente, nove profesoije in nove probleme.
Obiskali smo jih sedaj, ko Predvsem, resno prijeti za se «e z zadnjimi močmi „bo- delo in biti aktiven, kar se le
jujejo" za pozitivne ocene in jim zastavili naslednja vprašanja:
Zakaj si se odločil za študij na gimnaziji?
Kakšna so se ti zdela ta štiri leta?
Bi se danes odločil drugače?
Kaj svetuješ bodočim gimnazijcem?
Se bojiš mature?
Kje misliš nadaljevati študij? (Na kateri fakulteti?)
EDVARDA ACMAN--Po končani osnovni šoli nisem vedela, kako naj se od-ločm. Bila sem premalo obveščena. To je bil tudi poglavitni razlog, da sem se vpisala na gimnazijo. Tako sem končno odločitev preložila- za štiri leta. Sedaj se mi zdi, da so zelo hitro minila, čeprav je bilo včasih zelo težko. Najbrž. Druge srednje šole ti že nudijo neko eksistenco, neki poklic, gimnazija pa te le postavlja pred nova vrata. Že na začetku naj poprimejo za delo, ker jim bo na koncu lažje. Da, nekoliko že, sicer pa mislim, da nas je vse, ki jo bomo delali. - Na FSNP mislim študirati sociologijo.
IVAN BIZJAK - Na gimnazijo sem se vpisal, ker sem vedel, da bom študij nadaljeval na fakulteti, a se takrat še nisem trdno odločil na kateri. Mislim, da sem v teh letih veliko pridobil, bila pa so tudi zelo zanimiva. Ne. Moja odločitev se ne bo nič spremenila.
da. M orda ji bom z odličnim uspehom ubežal, drugače pa — kar mora biti, ni težko. Vpisal se bom na EN T, ker želim študirati tehnično matematiko. •
BOJANA JEVŠENAK -Ker sem si želela pridobiti splošno znanje, ki mi ga je lahko nudila le gimnazija. — Ta leta so mi hitro minila, morda tudi zato, ker sem se veliko ukvaijala ž izven-šolskimi dejavnostmi. Te so mi vzele precej časa, zato je večkrat na njihov račun trpelo šolsko delo, kar sicer ni bilo čisto prav, a seje žal dogajalo. — Tudi sedaj bi se odločila enako. — Naj se zavedajo, da po končani gimnaziji še ne bodo na koncu s študijem, temveč bodo v bistvu šele začeli. — Skoraj nič. — Nadaljevati mislim na oddelku za arhitekturo, ali za geologijo, zato, ker me to dvoje zanima.
ROMAN VRABIČ - Za študij na gimnaziji sem se odločil, ker imam tako odprte še vse možnosti za nadaljevanje izobraževanja v Ljubljani ali v Mariboru. Razen tega pa sem končno odločitev odložil za štiri leta. - Ta leta so bila še kar težka, vendar bi 'marsikaj lepega zamudil, če jih ne bi doživel. — O tem pa še nisem premišljeval, vendar menim, da bi se tudi sedaj enako odločil. — Bodočim gimnazijcem bi rekel predvsem to, da naj ne odlašajo z
učenjem snovi iz dneva v dan, temveč naj se uče sproti. To je najpomembnejše. — Mature? Ne,, nič me ni strah. — Vpisal se bom na ekonomski fakulteti v Ljubljani, čeprav nisem čisto prepričan, da sem se" pravilno odločil.
VITO KUMER - Ko sem končal osnovno šolo, nisem čutil posebnega nagnjenja do kakšnega poklica. Zdi se mi tudi, da si s petnajstimi leti premlad za tako pomembno odločitev, zato sem jo odložilza štiri leta. — Šele sedaj, ko se poslavljam od gimnazije, se zavedam, da me bodo kljub nekaterim težavam, nanjo vezali lepi spomini. - Ne, nikakor ne. — Mnogo bi jim lahko povedal, predvsem pa, da naj si gimnazije ne predstavljajo v tako strašni luči. — Ne, saj ne more biti tako strašna, kot bi jo radi nekateri naredili. - Na FSNP, ker bi želel postati športni novinar.
borke, ki se ne ustrašijo nobenih naporov. Parade v Beogradu se bom vedno spominjala, saj je bil to moj najlepši trenutek v življenju. Najprej zato, ker so me sploh določili, da bom na njej sodelovala, še večje presenečenje paje zame sledilo v Beogradu, ko sem dobila vabilo, naj se udeležim sprejema pri tovarišu Titu. Resnično, to je bil doslej moj najlepši trenutek v življenju. Nikoli ga ne bom pozabila!"
JOŽE PEČNIK: „Že v Mariboru je bil pravi vojaški red. Vstajah smo ob 5. uri, zatem smo imeli telovadbo, po zajtrku pa smo vadili paradni korak in imeli dmge priprave za parado. Vse do dvanajstih. Po kosilu je sledil počitek, od 16. do 18. ure pa spet priprave. Mimohod mimo tovariša Tita je bil nepozaben. Korakali smo zaneseno, in ko smo bili že nekaj sto metrov stran od našega maršala, smo še vedno trdno udarjali ob tla. Mislim, da smo držali strumni korak več kot kilometer. Pri tem pa so se še zlasti izkazala dekleta našega podešalona, saj so vseskozi — enako kot mi strumno korakale."
VILI VALAND: „Zivljenje v naselju „Z bratstvom in enotnostjo do zmage" je bilo zelo prijetno. Na voljo smo imeli vse časopise, televizijo, ogledali smo si muzej 25. maj in vojaški muzej na Kalamegdanu. Prvega maja, ko sm o imeli ves dan prosto, sem se z mojim vodom odpravil na izlet na Avalo. Peš. Prehodili smo kar devetnajst kilometrov in nam ni bilo žal. Ljudje, ki smo jih srečavali med potjo, so nas prisrčno pozdravljali, še zlasti pa so jim bile všeč naše planinske uniforme. Ko sem korakal mimo Tita, nisem mogel vzdržati, da ne bi pogledal vanj; čeprav bi bil moral
Vili Valand
Breda Leskošek
gledati naprej. To je bila zame ena izmed najlepših in najodgovornejših nalog v življenju."
IVAN BLAŽIČ: „Čimbolj se je bližal deveti maj, tembolj smo postajali nestrpni.. Seveda smo imeli tudi malce treme. Že mnogo prej, preden so streli iz topov naznanili začetek parade, smo se postavili v vrste pred hotelom Metropol. Tam smo še enkrat pregledali, če smo dobro urejeni, očistili čev^e in poravnali kape na vrvico. Potem je nenadoma začelo odmevati po asfaltu. Korakali smo kot eden. In še preden sem se dobro zavedel, je bila pred mano tribuna in na njej tovariš Tito. To je bilo enkratno doživetje. Ko smo po dobrem kilometru prenehali strum no korakati, ni bilo na meni delčka uniforme, ki bi bil suh."
TATJANA PRAZNIK: „To-liko ljudi kot na paradi v Beo-. gradu še nisem videla. Beograjčani se enostavno niso ločili od nas. Tudi ponoči ne, ko smo imeli generalki. Prva je bila štiri dni pred parado, in to ob enajsti uri ponoči, druga pa dva dni
Ivan Blažič
Roman Vrabič
Vito Kumer
alpina
velenje-trgovski center
nova moderna prodajalna alpine žiri
bogata izbira obutve-vabljeni
Jože Pečnik
pred-ob pohjoči. Zbralo seje zelo veliko ljudi: kot da bi bil dan. Prinesli so si stolčke,'z njimi pa so bili tudi otroci, ki so bili zaviti v odeje. Ko sem korakala mimo maršala, sem imela solzne oči. Od sreče! Če bi imela še možnost, bi po novno sodelovala na tej nj ličastni paradi."
Polni nepozabnih doživetij w se vrnili s parade. ,,Sodelovati na paradi in korakati mimo to variša Tita ... To je bila za nas najodgovornejša in hkrati naj lepša naloga v življenju," je dejal Vili Valand, ki je bil ocenjen za najboljšega mladega ste rešino. Nikoli ne bodo pozabit prijetnega sprejema grajčanov, ki so jih prisrčno po zdravljali na vsakem koraku. Ko so po korakanju mimo časij tribune zapeli pesem Slovel kremeniti... so jih prebival našega glavnega mesta obsi pavali s cvetjem. Njihova nalogi je bila resnično lepa, vendi hkrati odgovorna. Toda opravi so jo nadvse uspešno, saj so pn spevali delež, da je bil njih« podešalon na koncu izbran a najboljšega.
Tatjana Praznik