;\f «M— i yujg'^pÄi ssnept asaflsae rad PROSVETA L GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradaHkl Is agranUškl prealerii II SUT S. Lawfdab Ara j Offlee ef Pahllsatlant NIT ganth Uwn4ala Ave. Tslsphaae. Raakwall 4S04 LETO—YSAB XXIL T^^SZfZtttT?ZJZïZftSZ ChicâfO, I&, petek, 27. septembra (Sept. 27), 1929. *H âTKV.—NUMBER 227 Shcarerjevo p i «M O "nedolžnoot" bi UdjegradnlUtih dniib. -Op», zovalec" Shearer je Ml vri služabnik. Washington. — (F. P.) — Na pondeljkovem »slišanju o nava-listični propagandi je preieko-valnemu odboru prišlo v roke zanimivo pismo, ki ga je pisal lobist Shearer podprodaedniku Bethlehem Ship-building korpo-racije 8. W. Wakemanu. Pismo ae je sdelo eenzadonal-no celo reakcionarnim aenator-jera, ki vodijo preiskavo. Senator Allen iz Kansasa je vzkliknil, da je pismo "pretresljivo" odkritje. Da meče veliko luč na propagando ta veliko bojno mornarico "patriotičnega "Schwaba in njegovih enako "patriotičnih" zarotnikov, jo gotovo. Pismo je datirano 30. januarja 928 in ae glasi: "V smislu najinega privatnega razgovora v Valom uradu, kjer svs se sporazumela, da se v bodoče pogajava direktno, Vas tuksj Želim opomniti, da je 69. kongres odobril zgraditev osem novih kriiark kot rezultat mojih aktivnosti» "In ker je skrahirala ženevska konferenca za znižanje mornarice, je sedaj pred kongresom program za zgraditev 71 kriiark, Id bodo stale 740 milijonov dolsrjev. "Glede mojih aktivnosti z ozi-rom ns stroške kampanje za pri v znesku $26,090 v smislu naše-tfa spurMoma. "Kot sto mi Vi z Vašo skupino vred obljubili, bo moj* letna plača $25,000 kot rezultat kampanje za navaliatično pripravljenost, ki jo iejcoristila ladjegrad-niiki industriji in jo faktično rešila poloma. "Ker smo se sporazumeli, da bom prejemal $25,000 letne plače za gradbeno dobo križark. ki bo trajala oaem let, imam dobiti skupno vaoto $200,000, ki mi jo dolgujete za moje aktivnoati v interesu grabenega programa. "Vsota $200,000 se razdeli v svrho izplačitve med Bethlehem Shipbuilding Co., Newport News Shipbuilding Co. in Brown-Bowery Shipbuilding kompanijo. "Na prošnjo mr. Hunterja, mr. Palena, mr. Bardoja (uradniki omenjenih družb) in Vašo proinjo, da nadaljujem mojo aktivnoati v Vašem intereau, »*m to tudi storil. Akcija za realiziran je gradbenega programa kriiark je sedaj zagotovljena. Ns priporočilo In Instrukcije va-*e skupine sem sedaj posvetil veliko časa in dsla programu za trgovsko mornarico, ki so ga o-dobrili člani veše akupine. (Ta program ni v zvezi a programom bojne mornarice.—Ured.) "Upoštevajoč to izredno delo >n stroške, bi moral po mojem mnenju prejeti del "bonuse" (plsče) s dne 6. marca. Tudi sem miiljenjg, da je prišel čas, da »stopim odprto v interesu vseh, kot «ta mi sugestirala mr. Palen !» mr. Wilder, ki so globoko ze-intereairsni v ladjegradniško industrijo in v močno brodovje." Pred senatnim odborom nasto-VSi uradniki prizadstib družb v vlog! nedolinega jagnje-to. "Shearer nas je potegnil," prsvijo od prvega do zadnjega. ,0n i« bil naš 'opazovalec' in poročevalec," je pretveza sto-procenHH "patriotov." "Je pro^ 11 mojim principom, da M dopu-«'1 kaj takega," je zviti Schwab visksl u noa vae, ki so mu verjeli. ^ Shearer je v kongresni zbor-2? izjsvil. da za svoje Vio ne pričakuje "niti enega «nta p]**," temveč vrši agita-** u nevaHstično pripravi Je-zg«U iz "patriotičnih moti- pisno "petriete" Brookkart pravi. ds počaka i razgaljosjosi Iz lowe navedel podrobnosti gostije pri magnetih Is Wsll Streets. D. C — Smith W. Brookhart, farmarski senator iz lowe, ki je v torek vrgel bombo v zbornici, ko je povedal, da je bilo dvajaet senatorjev in kongresnikov pri "mokri pojedini", katero je priredil magnat iz Wall Streeta v Waahingtonu, je v sredo dejal, da počaka z raz-galjenjem imen. f " r "J Brookhart je navedel nekaj podrobnoati. Gostijo je priredil Walter J. Fahy, borzljan iz Wall Streeta, v hotelu Wiilard. Poleg 20 aenatorjev in kongresnikov je bilo Še trinajst drugih goetov, med katerimi sta bila dva železniška magnate, bankir Morgano-vega zavoda in več drugih pred-atavnikov velikih finančnih interesov. In omizje je imelo poleg žrebanja žganja iz "flaskov" še druge važne opravke: — bil je pogovor o železniškem zako-nodajstvu in o meddržavni trgovski komisiji. "Kar sem povedal, naj bo to zaenkrat vae", je pripomnil Brookhart. "Enkrat drugič morda povem vso povest o tej pojedini. Vedel sem takoj zakaj sem bil povabljen tie- Kakor sem že rekel — pijače je bilo dovolj. 9ile so lepe stekleničk» pravljenost na morju Vam tukaj naznajam» da sem prejel mojo kakor srebro in imele so znam- 'e'n° manjkalo, da nisem v zbornici povedal imen vseh navzočih senatorjev in velikih mož Iz New Yorka, ampak zdaj še počakam Plin zadeti! slovmko dnžJeo v Oče, mati, hči in vnuk so mrtvi, ke no spali v poletel hišici. Evdeth. Minn. — Velika nesreča je zadela v noči od srede na četrtek družino Franka Lav-riča. Družina je prenočevala v poletnem stanovanju v bližini E-veleiha, ko jo je zadušil iz ave-tllne naprave uhajajoči plin. Mrtvi eo: Frank Levrič, star 75 let, trgovec; Johana Lavrič, stara 66 let, njegova žena; hči Mary, stara 28 let; Robert Frank Bradač, LavričeV dveletni vnuk. Frank Lavrič mL, 25-letni sin, je oetal pri življenju in morda okreva. Ortcen opreta Florido. ' MiamUFla. — Prebivalci na skrajno južnem koncu Floride eo bili v četrtek zjutraj poevarjeni, da se bliža silen vihar od Baham-skih otokov. Florida še ni pozabila katastrofalnih oitanov pred enim in tremi leti, zato se ljudje mrzlično pripravljajo na vse kar pride. Otok Evergtades s pre-zimovišči in kopelišči nedaleč od MlanMja je bil v nekaj urah do-eela izpraznjen; prebivalci so v sevetje na celini. Ker imajo ladjegradniškl in teresi vso previco do propagan de kot vsaka druga skupina, ne more biti proti propagandi kot taki nobenega ugovora. Edino, kar je potrata» zahtevati, je to, da ne vršijo svojo propagande za zaprtimi durmi in pod raznimi pretvezami, s katerimi strašijo In zavajajo deželo Kongres M moral sprejeti postavo za registracijo vseh lobi rtov In poaameznih kompenij ali organizacij, ki ribarijo v kalnem potom zekulianikov v Weah-Ingtonu. Pri registraciji M mo-ral pod kaznijo vaek navesti teč — "— i Amerikanci oteli ruske letalce Seattle, Wash.—Ce bi ne bilo moštva ameriške obrežne straže, bi bili sovjetakl letalci, ki so na poletu iz Mo-akve v New York, najbrž že mrtvi in njihovo letalo "Sovjetska zemlja" bi bilo zdrobljeno. Letalo je doepelo v aredo. v Dutch Harbor nrf alaškem otoku Unalaakl v velikem viharju, ki je vrgel aeroplan v morje tik pred obalo. Obrežna atraža je urno akočila Ruaom na pomoč; izvlekla jih je iz vode ter jim rešila letalo. Straža je vzela letalce v avoj Čoln, kjer ao ae preoblekli in okrepčali. Rual upajo, da bodo v soboto v Seattlu. Tisté dolarjev negra- V akcijo je stopila Unija za civilne evobodščtne in raspieala nagrado za morilca Elle May Wiggiaaove. Charlotte, N. C. — (F. P.) — Ker ae oblasti države North Caroline jako počasi gibljejo, da bi prijele morilca Elle May Wing-ginsove, je v akcijo stopila A-merican Civil Liberties unija. Razpisala je tisoč dolarjev nagrade za prijetje morilca. Poleg tega je razpiaala še posebno nagrade po $250 za vaak alučaj informacij, ki bi pripomogle do aretacije. Vladne oblaatl so sicer prijele sedem oeeb, ki so zapleteno v u- PRSTI WISH NASTAJA NA CELI ČRTI Glasilo illinoiskih -rudarjev je o-braiio 'veliko «arto* preti lr party niao bile točna.) Na U način ao dobili nekaj mandatov tudi organizirani dele vel v Kenouhi In neto ao prepodili korumpira-nege sodnika Beldena iz aluival-nlce. Ideja starostnega zavarovanja napreduje Podpirajo jo rasne organizacije t gibanje vodi posebna organizacija; država New York mogoče odobri načrt v bližnji bo-dotnoMtl. New York.— (F. P.) — NI ga gibanja, ki bi hitrejše napredovalo kot napreduje idoja starostnega zavarovanja. Se pred par leti je bila amatrana za "tujo" Idejo, ki ae je porodila v Evropi ln jo bila lmportirana v zlato Ameriko, kjer ao take atvari jako nepopularne. V kratki dobi par lat je bila predloga za staroatno zavaroval* nlno sprejeta šs v desetih državah. Daal Je predloga daleč od Pfrfektne, vendar saanamujo velik korak v pravo amer. Potrebna Ja velikega Izboljšanja, kar ačaaoma tudi prida. Gibanja za ta aoclalno zakonodaj s tvo vodi Old Age Seourity asociacija, ki ja bila organizirana pred tremi leti. Njen tajnik ja A. Epstein, Jako energičen In sposoben človek, ki Ima vellks zasluge za razvoj in popullslre-nje ideje. Od strokovnih organizacij jo tyla delavaka federacija države Pennsylvanljo prva, ki Ja vodila agitacijo za atarootno zavarovalnino. Pod vodatvom James H. Maurarja ae ja federacija poglobila v to apvašanje, proučevala, agitirala In zahtevala od državne zbornice, da aprajme predlogo za starostno zavarovalnino. Toga nI deeagla, kar jI Ja nasprotovala Mallonova ln Varajo-va politična maši na, Id kontrolira zbornico ln sodišča. Baa predloga ja bila atoer sprejets ♦jod Plnchotovo adm In lat rac IJ o, v! Jo je sod I «če proglaallo ga ne-uatavno. Na drugI atranl js pa ••avno tisto sodišče potrdilo po-«tavo za izplačevanja pokojnine sodnikom, Postfva Je bila protiuatavna, ostaja Museo-linijeva farea vedno bolj nežno- Iz goapodarekega In političnega ozira ae italijansko delavstvo pomlče bolj ln bolj v močvirje. Bombastično grmenje Muaaollnl-Ja poataja vedno bolj prozorno tudi navadnim delavcem v tovarni ln njegovo Imponiranje se Je pričelo drobiti. Raaočaranje poataja vedno večje in dlžljo se nezadovoljni glasovi a vseh štirih vetrov Italije. Ze to poatajajo konkretni vzroki, ker obljubljenega raja nI. Mesto tega pritiska fgšissm vedno hujše na dd|vptvo. V zadnjih 18 meeecih ao bile plače v vaeh industrijah snišane še dvakrat; znižane so bile za deaet procentov vsakokrat ali dvajaet odatotkov v oelotl. Radi tega «o plače v Italiji najnllje v Evropi. Po MuaaollnlJevemu predpisu as Je to «godilo v "Interesu korporatlvna Italije." Na sestanku zastopnikov "kor* poratlvnih sindikatov" (strokovnih unij» ki so pod kontrolo fa-šisma), k1 aa je vršil pred par tedni v Milanu, aa delavaki ra-prezsntantje odprto Izjavili, da so podjetniki zdrobili vsa sindikate. rf v, Zahtevali so raonganlaaalio sindikatov r amaMd M dejal# pač moii delavstvu. Sprejeli ao aahtevo, da vlada, ki kontrolira unije, dovoli delavcem tovarniška odbora. Muasollnl ja v Imenu "kdrporatlvne Italije0 te aahtevo zavrnil. Amsterdamska strokovna In-ternacionala pravi v svojem poročilu, da vfs aparat fašlatlčnlh unij služi interesom vladajočega razreda, namreš kapitalizmu, ki ga mm tope Ifusaollnl in njegova benda. Zmžanje plač In ia-rabljanje sindikatov v Interese podjetnikov to deflnitlvno doka-auje. 4 ^ f Novi zapletijajt Waahlngton, — Radi novih zaprek, ki mogoča nastanejo na Kubi, aa kongres Panameriške delavske federacija najbrft ne bo vršil v Havani, Kuba. O tem vprašenju ao pričeli raapra vi Jati voditelji te organlaadje, kate-rs tejnlk Je socialistični senator Iglesles s Porto Rlka. Kongres, ki aa bo vršil maaeca Januarja, bo mogoča premeščen v iMk Razlog zato Je bojaaen pred Ma-chadovo diktaturo, katere Je zadnja čaae prišla v nemilost pri gotovih funkcionsrjlh Hoover-j svs a, IlL, 28. aept.-e 01-v barvah po radiu! Kaj to pomenit Po-menl, da bo veaka hiša lahko imela evo) kino Teater aa preeHI a« Som C.Mal boi filme do. ma v kotu kak«.r zdaj poslušal godbo, govore In — bedaste reklamo. svoje zastopnike ln jih pošljejc I *fctivno. To je velik faktor, da na konferenco, ki bo važnega po.|fsrmer-lsboritje polagajo veliko večjo vainoet na governerztvo kot pa na senatoraki sedež. Proti Centralna unija v Duluthu so mena za nas CemU pravzaprav živimo aa svetu T Človek ne ttvi samo od jedi ln pijsie, pravijo, potrebns mu je tudi izobrasba. Čimbolj jtl je onoglaano izrekla proti spre-človok izobražen, tem laglje pri-| »^bi sedanjega mestnega čar-di do boljiega kruha. Zato se ps u,.ki določa komiaijako for-vrio konferenco JSZ, na katere ^ vlade. Pred občani je sedaj so vabljeni Jufoolovanski de- nov UrUr> w doloČA mmnaltr. to^r**" poi?liaPi ° i80^^1 U® formo vlade. Za sprememb« ln kako bi as njih stanje l»bolj form# ^tirajo podjetnlikl in iklo. Delavci, pridite na omenje-1 bianiikl interesi, proti pa Farno konferenco, da za pogovori-1 mer-Labor party. Centralna U-mo o rasnih vfraianiih. nlja je sklenila vre« vse svoje konferenčni I tiu» r kampanjo za poraz novega tajnik. Box 88, Piaey Fork. O. - Doplei Iz naše naaelblne zo redki radi slabih delovnih rarnner Tukajš-nje livarne bolj slabo obratujejo In tudi v drugih tevamah nI n bolje. Sporočati moram ialoetno no-rieo. da si je Matt Milhorčič dne 18. sept. pognal kroglo v glavo In je Še tisti dan umri v mastni bolniintei. Kaj ga je gna Čarterja. Labor! tak I Herman Weaaal, labor! taki koncil man ali komisar v duluth-»kl mestni vladi, je reaigniral ker je bil izvoljen gl. tajniki unije brivcev. V mestni vladi jo aluiil od leta 1M0. kjer je napravil dober do tedaj raziirjenemu in nevarnemu praznoverju, zlasti veri v čarovnice ter napravilo konec Ze-žiganju "čarovnic," teh neareč nlh žrtev človeike zaslepljenosti. Vidimo torej, da ima tud današnja Ideja vseljudske proevete zvoje korenine v prosvet-ljeni dobi. Tudi umetnoeti, zlasti pesništvo zo morale zlužiti prosvet Ijonim idejam. V tej dobi so na, bolj cenili poučno peeništvo, vzor poezije zo videli v rimskem pesništvu (Horac). Strogo zo tudi gledali na pravilnoet oblike in duhovit način podajanja vae-bine. Prvotno priziljenoet ln izu metničenoet so končno premaga 11. Angleški prozvetljeni pisate 1792) pa ao prinesla "človeške pravice" ia izvedla vrsto raznih reform ob navdušenem pritrjevanju vsega izobraženega sveta. Že se je zdelo, da se bli-žajo upi proevetljencev sVojemu uresničenju. A zgodilo ze je ravno nasprotno: grozote^trahovlade na Fran ^coakom 1. 1798—1794 so uplašile in razočarale občudovalce francoske revolucije in zapleje Evropo za dve desetletji v krvave vojne, iz katerih je izšel kot zma-gpvdec — Metternichov policijski absolutizem. Ni torej čudno, da ao proevetljene ideje postale sumljive, dsai so Prueijo, Anglijo in Severno Ameriko usposobile za najhitrejši napredek. Sedaj je bilo geslo: "Nazaj 1" A tega gesla zgodovinski razvoj ne priznava. V boju proti mogočnemu Napoleonu zo vladarji obljubljali narodom ustavo in reforme po zmagi, a svojo besede večinoma niao držali, zato zi jih moralo ljudstvo 1. 1830 in 1848 pridobiti z novo revolucijo. Sledili ao razmeroma mirni časi vse do svetovne vojne. Njen konec pa je obenem začetek nove dobe, v kateri zedaj živimo, ftikdo ne ve kaj nam prinese bodočnost Prosvetljena doba ima še danes navdušene občudovalce na eni atrani in strastne sovražnike na drugi, kar je jasen znak, da še živo zeg|a v sedanjost, saj se vprašanja, ki jih je začela, še danes rešujejo. Bilo je nekaj ča-aa cdo moderno — in je za nekatere še danes — da XVIII. stoletje nsravnoet prezirajo, toda vzroka tega prezira zta dva: slabo prikrito sovraštvo ali pa nevednost. Dazi torej ztvarna sodba o prosvetljeni dobi ni lahka, moramo vendarle napraviti poskus pravične ocene. Nesporen je njen veliki uči nek in zgodovinski pomen, saj je ustvarila temelje vsemu na-daljnemu kulturnemu rasvoju, Id zo je vriil sli v nadaljevanju dela, Id ga je začela, ali v odporu proti nji. Ravno tako je izven dvoma, da je prinesla mnogo dobrega. Stanje, iz katerega je dvignila Evropo, bi Silo z neznosno. "Mttnchener Neuste Nacbrichten" «o J davno sporočile naslednjo novico: "Kriminalni film, slučaj, ki je poln p-« in vznemirja, zs je odigral te dni v Kronstadte; V brsovlaku od Hermanstadta do Kronstadt,! js poštnega ualuibenca Hubesa napadel m«J vožnjo neki razbojnik, ki se je bil spretJ skril na strehi poštnega vagona. Hubesa, gl je dobil v borbi a tolovajem 26 ran na glavi, J nezavestnega preneali v Kronatadt, kjer J zdravniki dognali, da je že nastopila smrt. id pplicijako zahtevo so pripravili vse potrebd za obdukcijp; poštno ravnateljstvo je odredih! pogreb I. razreda in brzojavno nakazalo v J posmrtno plačo. Hubea je ob tem času! na sekcijski mizi; baš v trenutku, ko je hoti zdravnik začeti z nožem seciran je, se dozdJ mrtvec zgane. Preaenečeni zdravnik u«ot da je začelo srce normalno delovati. Na I niški postelji, kamor so ga bili prenesli, Ji Hubea kmalu popolnoma zavedel in je lahliil dal natančne podatke o napadu. Na pj3 njegove izpovede je mogla policija takoj pjj jeti zločinca, ki ae je bil že pripravljal, da poji na pogreb zvoje žrtve. Od groze, da je mrtj oživel, je takoj vze priznal." Kako je mogoče, da taki ljudje pr | več ur ali celo dni v krsti in zaprtem grobi! Dr. Hartman opozarja na primere indija fakirjev, ki tako obvladujejo svoje telesne sil da lahko akoro popolnoma zaustavijo tel J funkcijo in se dado za več dni pokopati\W določenem času jih izkopljujejo žive in zdr»u| iz groba. To so dognana dejstva, naj si ji potem razlagamo tako aH drugače, zanikati jih ne moremo. Pod nekaterimi redkimi, a vendar « možnimi okolščinami nastopi ztanje, kakor pi morejo fakirji povzročiti umetno, v oloveial vem organizmu brez njegove vednosti. Nd vestna simulacija smrti je taka, da tudi | zdravnik podpiše mrtvaško oznanilo. Nai dežnega mrliča pokopljejo in kaj se potem di v grobu. — Ne mislimo na te grozote. M<*i da jih je več nego lahko pove statistika, z&M samo redki slučaji rszkrijejo te ztrašne grobne tajne. Sežiganje mrličev bo, postalo prej ali sltj običajno pokopa vanje mrličev. Statistika k* že, da se gradi vedno več krematorijev in M imajo le-ti čedalje več dela. Danes so krttaj ake cerkve zaradi tradicije še hude nasprotnis vpepeljevanja. Ne vidimo pa tehtnih načelna verekih razlogov, ki bi govorili zoper pospek vanje proceaa, ki ae vrši v grobu znatno poči* neje in kl prej ali zlej vrnp naravi organske i| anorganske sestavine vsega, kar je bilo nekd živo» Dr. Hartmann vidi tri načine, s katerimi bi se dali preprečiti strašni stečaji, da se pokopani ne prebude v grobu:! 1. da pitdpljemo mrliče, v pdprti krati, tako da mrtveca pokrije zemljfc in prepreči oh hovo organizmovega življenzkega delovanja 2. Da napolnimo proeti prostor v krati I dušljivimi plini, kloroformovo paro itd. 8. Da vpepeljujemo trupla y krematorijik Zadnji način je brep dvoma najboljši, ka visoka temperatura, ki vlada v pečeh za ganje, zabrani vsakršno obnovitev telesne funfc cije in v nekaj urah dovrši naturni kemični pr» ces, ki traje v grobu včasi cela desetletjs. Navsezadnje -- ta proeez v te j aH oni ok liki čaka vsakogar in čemu ne bi izbrsli bolj higijonski in estetski način? Zakaj ne bi zam» njali mraka in trohnobe zemlje z žarom elefc trične energije, ki v modernih krematorijih d» vršuje žalosten, a nujen konec vsega i lovi škega?! mmmmmmmmmum NOVO SREDSTVO PROTI MIGRENI Chicago. — John Prac, kl je . _ ,«ivel v East Chicagu, ai je v lo, da je storil cfcupnn dejanje, pondelJek končal življenje a plini zaaun. Samomor je storil v| noro, ker ai mogel dobiti | •voti grocerijakl prodajalni. >Oatala je žena s šestimi otroci. Ijl so uvedli v slovstvo zahtevo po pri rodnosti v obliki ln vsebini ln so prvi v tej dobi po dolgem času * obravnavali v rodbinskem romanu ter meščanaki drami življenje navadnih ljudi. Prsaoozi, Nemci in ostali ao jim aledili. V tej dobi ae je tudi zbudilo zanimanje za narodno peeništvo. Nemec Herder je prvi opozoril zapadni svet na Slovane in jim prerokoval veliko bodočnost. V Slovanih je videl rešitelje ev-ropake proevete in jih pozval, naj se zanimajo za svojo zgodovino in narodno peeniitvo. Njegovo ideje ao ugodno vpHvnle na preporod alovanakih narodov, od nJega Izvira tudi Ideja o meai-janskem poklicu Slovanov. Končno je priilo do veljave tudi čustvo, kl pa ae je, tako dolgo zatirano od razuma, čeeto sprevrglo v solzavost ln prenapetoet V tem odru ima največ zaslug švicarski Francoz Rousaeau. Proti koncu proevetljene dobe eo je začela viie ceniti tudi glaa-ba. ta najčuatvenejia umetnost. Znak proevetljene dobe je torej oavoboditev poadlnea iz dotedanjih apon, pa tudi premoč rastma. Tedaj ze je oavobodilo pridobitno meičanstvo ln j' po- Toda — kakor vse človeško dejanje in netianje — je imel tudi proevetljenoetni pokret svoje meje in nedoetatke. Vae stremljenje proevetljene dobe je šlo bolj v ekstenziteto (širino) ks-kor v intenziteto (globino). Druga meja prosvotljenstva je utili-tarnost (koristnoet), ki je privedla mnoge manjše duhove v plltvost, življenje pa napravilo prozaično. Nadaljna meja te dobe je njena enoetranaka gojitev razuma (intelektualcem) na škodo oetali h atrani človeške du-| ševnoeti. Zato ni mogla doumeti vse globin osebe in sgodevins in I je postala V nerazumevanju drugačnih stališč krivična in neetrp-1 na. ' Očitek, da XVni. stoletje sploh ni Imelo amiala aa zgodovino, pa ne drži, ker je imelo velike zgodovinarje In je ustvarilo novo pojmovanje zgodovine. Rea pa je, da je bilo |o noro zgodovinsko stališče ker jo videlo emieel zgedovl ga razvoja aamo r umskem predku Človeikega rodu In prejšnjih dobah < n> do njene laatne višine. Zato Je rea razumelo aamo ovoje dobo in ono, kar jI jo bilo sorodno v preteklosti. Ta narod. (Dalje aa S. Norveški zdravnik za živčne bolezni dr. U ner-Henrichsen je izumil novo sredstvoj zdravljenje migrene. Svojim pacijentom vbri» gava preparat iz neke izločnine hipofize in bil dosega ozdravljenja v polovici vseh alučajj Doba zdravljenja traja šeet tednov, injekdK pa izvaja vzak teden enkrat. Hipoflza je, kakor znano, majhna žlez»J so jo smatrali ie pred kratkim za podaljki možganskega tkiva. Novejša raziskovanji J odkrila nje nad vze važni vpliv na iivlj*^ celotnega organizma. Tako je v tesni «vedi rastjo organizmov, s spolnimi organi, t si doetnim izgledom človekovim, z delovsnj* oblati Itd. Nerednoeti v izločanju njenih h« monov povzročajo lahko teika obolenja iz slepoto. Ker jo ena vrata migrene v zvrti i prekomerno renširitvijo možganskega M druga pa s njegovim zoženjem, je čisto ** da ima hipoflza kakien vpliv na nastejsnjci odpravo te boleani. S tem pa bi ee skrivnodi pomen te žleze pomnoiil za novo skrivnost. DIJETA PROTI MOISKI BOLEZNI Staro pravilo voli, da je med naj^l^f aredatvi proti morski bolezni šampanjec ki« baje ie v majhnih količinah obvaruje neprijetnih oblakov. Kakor pa trdi dr. Sy4J jonea. ki je prebil ie M let na krovu mornikov kot ladijald zdravnik in ki se je Pj kar podal na svojo zadnje potovanje s "^"'J nio," je to sredstvo popolnoma ZC njegovih izkušnjah iampaajee morsko aamo poepeiuje, namesto da bi jo oHpn*v In to radi tega, ker podpira nastajanj v želodcu, ki je glavni vzrok nastajanja U m lezni. Najboljša obramba jo primerne kakien teden prod vkraanjem. kakršna naa ve tu je vsak zdravnik. V tej dijeti naj • bo niti kapljice alkohola. Na ta nnčie w itevilo o»K>lenj zmanjšalo zs 90 odzt PR08VETUENA DOBA IN NJENE IDEJE. V XIX. In XX. stoletju se j« uveljavilo zgodovinsko pojmovanje in raivojno načelo, a a Um so se srelativlilrale vse vrednote. Poleg rakunu so prišle tujll druge strani duševnega življenja do pritnenja, vendar vse to še ni moglo popolnoma izriniti prejšnjega pojmovanja, ki se posebno trdno drši v gospodarstvu ln vpliva odondot na vse duhovno Šivljenje. Za idejo humanlte-te (človečsinstva), ki je dala XVIII. stoletju veliko nrsvno sigurnost, ae še vedno ni nsšlo nobeno boljše nadomestilo. Vera v vsestranski napredek Človeštva ni ved"tako trdna, optimišma je isdatno* manj. Samo um« sko Isobrsšen Človek nI vedno boljši in srečnejši, sakoni čuatvo-vanja in helsnja pa so šs vsdno tako temni; da ne moremo sa-nesljivo ln res uspešno vigajati volje in čustvovanja. Soeialno vprašanje pretresa vse drušab-no Šivljenje in človek ima občutek, kakor* da bi stopal po vulkanskih tleh. Zato se rad samlš-lja v pretekle dobe in skoroda savlda XVIII. stoletju sa marši-katero njegovo oerečujočo iluzijo. • (Konec.) Slepec spregledu! pri brivce* Juan LadOs, delavec pri ž^gl v okolici Hprdeauja na Francoskem, je Isgubil vid vsled nesreče pri delu: oparlla ga je sopara Is kotla, ki je iletel v srak. Zdravil ss je več Ist bres uspehs. V tsm stanju je letoe pri ta val k nekemu brivcu in proeil, naj mu ostrile lase. Mojster mu je pričel umivati glavo in alučajno sili nanjo kakih pet litrov mrsio vode. Pograbil Je poln vri, a mislil, da Je v njem le malo vode. Juan ae je stresel ln saklel, ker so ga pričele ¿čemeti oči. Dvignil je glavo ln na svoje ae-popieno sačudenje sagiedal v ogledalu svoj lasten obrasl Lepo ae je sahvalll čudotvomsmu brivcu in"zopet romal na kliniko, toda ne v svrho sdravljenja, temveč samo seradi opazovanja. Zdravnik, pri katersra se je sglasll, nikakor ni mogel raau-meti, kaj ss Je sgodllo s slepcem. Profeeorji zdaj proučujejo Čudešno oidrsvljenje. AU Mftl anali pravilno pSmtl le šlteti aloveeakoT Neroši ai "(ilcvoosks • angleško aftevalcot" katere Je ladala le Ime ne predaj Knjlševna matice S. N. P. i. Green in Makon ae poavetujeta e stavki. - New Orleans. — Predaednik Ameriške delavake federacije William Green in pred šolnik u-nije cestnih želesidčarjev W. D. Mahon se snideta na konferenci v svrho, da pretreeeta stavkovno situacijo v New Orleaneu. Dokler J. B. Lewson, ki ta-stopa eksekutivo unije, ne dobi definitivnih informacij o rezultatu Green-Mahonovega sestanka. bo situacija ostala nespre-menjena. Oba predsednika ss posvetujeta o gotovi nejasni točki v zavrženi pogodbi s oairom na sprejemanje stavkarjev na delo. Ta točka je kriva, da so sta vkarji pogodbo ta vrgli. (Nadaljevanje z t. »treni.) tudi omalovalevanje pridobitev prejšnjih stoletij ter neskromna zavest lastnih saalug in višln^ Je meja tega novega pojmovanja Zgodovine. Versko in cerkveno vprašanje je mnogo težje in bolj zapleteno, kakor so slutili prosvetljan-cl. Do popolnega poraza katoliške cerkve, katerega ao pričakovali v najbližji bodočnoati, ni prišlo. Tudi država ni naatala po enoetavni pogodbi, kakor so u-Čili. Ras vojno načelo je bilo XVIII. stoletju Še tuje. Narodne Ideja ae je začela prebujati šele proti koncu tega stoletja. Marsikateri prosvetljenl pisatelji eo postopali površno ln isdajall domneve sa nesporne resnice. Kljub temu pa je bilo od mnogih nehvaležnih potomcev prani-rane XVIIL atolatje velika in lepetdoba, srečna, na svojo moč trdno zanašajoča ae mladost novodobnega Človeštva s vsemi solnčniml ln senčnimi stranmi mladoeti, ki ei samišlja življenje lepše in enostavnejše, kaker je v resnici. beti za red v mestnem živalstvu, t. j. loviti in ubij s ti stekle alU klateške pse in cucke. Kaj bo zdaj s živinoderskim poslom? Živlnoderec bo seveda alej ko prej moral hoditi po meatu ter iskati steklih peov in bal se bo,' da bo prav v sredi meata, v parku kje našel kakega paa, ki Čudno poveša rep in kaže znake steklin«. Bal raditega, ker ga ne bo smel ujeti in odpeljati s sabo. Kaj mu bo preostalo drugega, kot v takem slučaju skriti svojo zanko za hrbet ter poproeiti ate-klega psa v parku: "Prosim it-volite z mano na pereferijoi da vas tamkaj ujamem, tukaj ne smem. In Če ne bo drugače, bo moril nositi po žepih kose mesa m starč kosti; da bo s temi zvabil pse na —- periferijo. To bo sliko Zagreba izpopolnilo. Morda bodo potem tujci pisali v inozemskih časopisih: "Kako usmiljeni ao zagrebški šivinoder-ci. Stekle pse krmijo in sprova-j a jo po' mestu.».." Stekle pse torej je v mestu prepovedano loviti, bi nevarne ljudi? O — tedaj obkolijo eno-stavno celp predmestje, napravijo racijo in natrpajo ljif v je-če. Tako na periferiji, l&v sre-(iini mest« prnv tako. V Zagrebu se goctfjo atentati in aretacija sredi ulice, v kavami ali kjerico-i. Le stekli psi so v mestu nedo-takljivi. Izvolite, stekli pes, z mano na periferijo.... Drugo: • V Zagrebu so zvedeli, da se v okolici Zagreba baje potika več divjih merjascev. Takoj se je odpravila velika skupina silno oboroženih lovcev na velikem av-tobusu v okolico, kjer naj bi se bili pojavili merjasci. Teške o-boroženi.... Vrnili so se in sporočili: 'Tu in tu še res nahajajo divji mer-jasci, prepričali smo se na lastns flbfo nW nikogar. Rekli in izgovarjali so se, da eo Šli samo pogledat, ali Je rea. Zagreb je eno najlepši)! in precej velikih jugoslovanskih mest. Richmaaova< znamka se nikoli ni dale na obleko ali guknjo zvestejše v doka* svoje smotrne» nil prod url ran j a oblake vseh najnovejših krojev in kakovosti po zmerni nizki ceni. Sedaj lahka dobit» boljše ki vet* Jo izbiro prstnega kroja in bres napake izdelanih oblek, površnikov in sukenj na izbiro— tako veliko raali&ilh bogata vol» urnih novih v*>re«v In barv»— tako velika lakira v kroju in blagu, ter veHkoetl, da vam prav pa meri pravilno priatoja. Resolucija Norriaovemi Waehington. —. Resolucija ae-natora LaFolletta o sodnijaki prepovedi proti Amalgamated Clothing Workers uniji je bHa izročena Nor risovemu odssku, ki ima v rbkah predlogo za odpravo sodnijskih prepovedi. Poleg so v odseku Walsh iz Montane in Biain Iz Wisconsins. Ako prične ta ddšek s preiskavo in-džunkšinskega sodnika Kirckpa-trika, ki je isdal to prepoved, še ni znano. V$aha obleka, nik, Tmxtdo oi ali[ suknja «no cmo Los Angele», Cal.-*Jfrs. Lois Pantages, lena gledališkega magneta, je a svojim avtom do smrti povozila Japonskega vrtnarja Juro Rokumota. Te dni Je bila pred sodiščem spozneen sa krivo uboja in obsojena v zapor od enega do desetih let, • Chicago spsaeMni šee v nedelje. V nedelje 29. septembra ob dveh sjutrej ae v Ohleagu In okolici vrns stalni centralni čas. Kazalec na uri je trebe pomakniti ta enotno nazaj. Od sada je nedelje v aprilu so Clkaienl iz-«ubili dva milijona ur epenja ln to izgubo bodo zdaj poravnali, ko lahko poleže — komur ss sljubi — eno uro dalj. "Sevjsieka zemlja" is vedno v Ala«k(. Seattla. Waab. — Ruako letalo "Sovjetska semlja" ae še ved. no nahaja v Dutch Harborju na otoku Vkeleeti. Zadržujejo ga seešeni vikarji, da ae mora poleteti dalje proti jugu. Rtchmanove obtoke ao izdelane v nešik velikih tovarnah od H00 izufenih krojaških delavcev, Id tudi laetujeki delnice pri U drtdt-bi.—Prodane vam naravnoa« potom naših 40 prodejaJen ns drek- posredoval*, temveč tudi vliva» te dal naše modne za gotove denar nakupna mod In masna pro» duktivne metode razvite skeai naša M letna begsU izkušnje. taroki listi pišejo, de se Je na-stanil kot kapelnik v nekem zabavišču v malem prevlneUaleem gnezdu Seervasu «ie sadejsga turškega sultana Abdul Kadir. Znan Je pe evojib sekoneHJh škandalih. Uesko leto eo lieti poročali, da bo prejei/oč turške vlade del avoje dedščine. kakor je pa videti, also imele U vesti THE R1CHMAN BROTHERS C(X 114*118 South State Siesel ■i m r * * * n' ^ M>* * ^ r' * '' ^ *J» * ^^Jl^Ml^* 'Jt* ^ • *t.f-^'JU * :jt* * * f I.* * *>t * * t IV ** 'JI.* *' j! ZLOČIN IN KAZEN dve. Vee to «e je zgodilo snoči. Zdsj pe prosim posebno pozornosti: pomislite, da ako bi se mu zdaj posrečil dokaz, da je Zofija Scme-novrm tatica, bi bilo s tem obenem dokazano moji materi in sestri, da so bile njegove sum-nje opravičene in da se ni brez povoda razsrdil nad menoj, ko sem primerjal svojo sestro in Zofijo Semenovno, ter da je s svojimi na-padi name ščitil in branil čast moje sestre in svoje neveste. Kratko rečeno, na ta način je hotel mene vnovič očrninti in spraviti samega sebe zopet v milost O tem niti ne govorim, da se je hotel nad menoj tudi osebno maščevati, ker po pravici misli, da mi je čast in sreča Zofije Semenovne zelo draga. Tak je njegov račun, tako si razlagam njegovo početje! To je pravi vzrok, drugačnega ne more biti!" Tako ali vsaj približno tako je zaključil Razkolnikov svoj govor med mnogobrojnimi medklici poslušalcev, ki so ga poslušali z veliko ppzornostjo. Vkljub vsem tem klicem pa je govoril ostro, mirno, točno in s poudarkom. Ostrota in prepričsvalnost njegovega glasu in strogost njegovega obraza je silno vplivala na vse navzoče. "Da, da, Uko jeT je z vnemo pritrdil Le-bezjatnikov. "Gotovo je tako, kajti takoj po prihodu Zofije Semenovne me je vprsšsl, če ste vi tukaj in če sam vss videl med gosti Ks-tarine Ivanovne. * v ta namen me je poklical k oknu in me vprašal na tihem. Torej mu je bilo na vssk način treba vaše navzočnosti! To je vse gola isti na!" Lužin je molčal in se prezirljivo smehljal, toda bil je ves prepaden in videlo se je, da premišljuje Is o tem, kako bi se rešil is škripcev. Morebiti bi bil rad vse popustil in odšel, sli v tem trenutku je bilo to skoro nemogoče, zakaj s tem bi bil naravnost dokszsl opravičenost vseh proti njemu naperjenih očitanj in priznal, da je v resnici obrekoval Zofijo Semenovno. Vrhbtega je bilo tudi razburjenje ie itak pijanega občinstvs preveliko. Provijant-nl uradnik, ki sicer ni popolnoma razumel stvari, je kričal glasneje od vseh ostslih in predlagal nekaj, čslsr Peter Petrovič nsjbrže ne bi bil vesel. Toda tudi nepijanih poslušal-cev se je bilo dovolj ssšlo in nsbrslo iz vseh stanovanj. Vsi trije Poljaki so srdito razsajali in neprestano kričali nad njim: "pane laj-dak!" ter ga obsipali s raznoterimi grožnjsmi v poljskem jeziku. Sonja je poslušala z napeto pozornostjo, rszumsla pa še vedno ni vsega; bilo ji je, kakor bi ss prebujsls iz omedlevice. Samo Razkolnikova ni spustils iz oči, lcsjti čutila je, ds je on vsa njena zaščita. Katarina lvanovna je težko in hripavo dihala; bila je očividno strašno utrujeni. Najbolj bedasti pogled ps je nugils Amalija Ivsnovns, ki je odpirsls usta, ns ds bi se mogla oprijeti le nsjmsnjše misli. Videls je ssmo to, ds prede Petru Petroviču slsbs. Rszkolnikov je hotel govoriti dslje, s ie mu niso več dsll dokončati: kričali so vsi in se gnetli okrog Lužina ter ga psovali in obsipavali i grožnjami. Lužin pa se jih ni gbel; ko je videl, da je njegov trud, da bi obdolžil Zofijo Semenovno, popolnoma zaman, se je zatekel naravnost k predrznosti. "Dovolite, gospods, dovolite; ne gnetite se, pustite me iz sobe!" je govoril in se rlnU skozi množico. "In ne grozite mi, prosim; zagotavljam vas, da ne bo ničesar! Prsv ničesar mi ne boste storili, ampak nasprotno, vi sami, gospods, ste odgovorni ss to, da s nasil. stvom prikrivata zločin. Tatica je več nego razkrinkana ln jas jo bom pregsnjsl. Ns sod-nljl niso tsko slepi In — pijsni; tam ne bodo verjeli dvema občeznanima brezbožnikoma, hujskačema in frsmasonoma, ki dolžlta is osebne maščevalnosti mene tegs, kar priznavata v svoji neumnosti sama o sebi... Da, dovolite!" (Delj» prihodnji«.) Ko je Andrej Semenovič končal svoje mnofobeaedno razmotrivanje s tako logičnim zaključkom, je bil strašno utrujen; znoj mu )i kar curljal po obrazu. Niti v ruščini se ni znal gladko izražati, dasi ni govoril nobenega drugega jezika, tako da je ves nekako shujšal in oslabel od svojega govorniškega junaštva. Vendar pa je napravil njegov govor ailen vtis, kajti govoril je tako vneto in prepričevalno, dTrau je očividno vse verjelo. Peter Petrovič ie čutil da ee stvar slabo obrača. "Kaj briga mene. če vam rojijo takšna bedasta vprašanja po glavi," je za vpil. "To ni dokaz! Morda se vam je vse to zbledlo v sanjah. da. da! Jaz pk vam pravim, da ležete, rospodl Ležete in obrekujete me is skritega sovraštva, ki izvira brtkpne odtod, da se nisem strinjal z vašimi framazonakimi in brezbožnimi socialnimi nazori; tako je I" Ta ugovor pa Petru Petroviču ni pomagal, zakaj z vfeh strani so se sačuli izrazi glasne nejevoUe. ^^ kj|m merir je zavpil Lebez- jatnlkov. "Lažeš! Pokliči policijo, j#z pričetem vee I Nerazumljivo ml je samo to, kaj ga je pripravilo do tako podlega koraka! O, klavrni, podli človek!" "Jaz pa lahko razložim, kaj ga je pripravilo do tega podldga koraka, in ako je treba, prisešem sam!" je izpregovoril vendar že enkrat Razkolnlkov in stopil naprej. Bil je videti odločen in miren. Ob prvem pogledu nanj so saslutlli vsi, da mora v resnici vedeti, za kaj gre, in da se bliža rešitev zago-netke. "Zdaj sem si raztoimačil čisto vse/' je nadaljeval Raskolnlkov, obračaje se naravnost k Ubezjatnikovu. "2e v začetku škandala se mi je vrivala,«sumnja, da tiči tukaj v ozadju kakrknakeU podla nakana; jel sem sumiti vsled raznovrstnih okolnosti, ki so znane samo meni In katere bom takoj obrazložil vsem: v njih je vsa rešitev! Vi, Andrej Semenovič, pa ste mi s svojimi neprecenljivimi podatki razjasnil vse. Prosim vss vse, ds me poslušate. Tale gospod" — pri teh beeedah je pokazal na Lužina — "se je nedavno ženil pri nekem dekletu, namreč pri moji sestri Avdotiji Romanovni Razkol-nlkovl. Ko pa je prišel predvčeraj v Petro-grad. se je pri najinem svidenju spri z menoj, tako da sem ga pred dvema pričama spodil ls svojega stanovanja. To je silno zloben človek .. . Takrat ml seveda še ni bilo znano, da stanuje tukaj pri vaa, Andrej Semenovjč, in da je bil baš na dan spora, torej predvčerajšnjim, navzoč, ko sem kot prijatelj gospoda Marme-ladova izročil njegovi soprogi Katarini Ivanov-ni nekoliko denarja sa pogreb. Takoj je pisal moji materi pismo, v katerem jo obvešča, da sem podaril ves denar ne Katarini Ivanovni, temveč Zofiji Semenovnl; poleg tega Je rabil najpodlejše izraze o — značaju Zofije Semenovne, to se pravi, o značaju mojih odnošajev do Zofije 8emcnovne. Vse to je imelo seveda namen razdvojiti me s sestro In msterjo, ker bi Ju utegnilo prepričati, da sapravljam v slabe namene njun poelednji densr, s katerim me podpirata. Včeraj svsčer sem pri materi in seetri v njegovi navsočnosti rszložll resnico In dokazal, da sem isročil denar Katarini Ivanovni zs pogreb, ne pa Zofiji 8emenovnl, katere takrat sploh še nisem posnal in niti nisem videl njenega obraza. K temu sem pristavil, da on, Peter Petrovič Lužin, s vsemi svojimi častmi ni vreden niti mezinca Zofije Semenovne, o kateri se tako podlo Izraža. Na njegovo vprašanje, če bi posadil Zofijo Semenovno poleg svoje sestre, sem odgovoril, da sem storil to .že tisti dan. Ker se mati in sestra na njegovo podplhovasje nista hoteli spreti s menoj, jima Je sačel besedo za beeedo govoriti neodpustljlve predrznosti v obraz. Prišlo je do popolnega razdora, vsled katerega sta ga spodili tudi oni- 1© Piece Cosm Set $1.97 Don't Worry About Moths —mothproof cloth itself TmmIJ* (PrnUSiMi) Vodarne MMU«" is MmnU, op«l». M*. kakor tudi uradiuv k* ko* «II kookroU. Dri- p»|nlo ■ nepraaurflii rani« In «ravnavMjo viml .tonami in poda« n gadov oljatvon. Z Ili^vifČ^S^CTlON ram I «" SO. KSDOB AVS. CBICAGO, IU Tiskarna S SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila H taaaUes in abode, viritnioa, časnika, knjiga, koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, alovaikem, čeflcem, nem-šle e m, unylfftfin jerilro Id drugih .VODSTVO tiskarne apelira na ČLANSTVO Uirj, DA TISKOV 1MB NAROČA g SVOJI »KAZNI S. N. P. J. PRINTERY tam sk dobe na zeljo tudi VSA ustmena pojasnila 11; h