IMENA VAŽNEJŠIH STAREJŠIH GRADOV NA SLOVENSKEM NEKDAJ IN SEDAJ IMENOSLOVSKO ZGODOVINSKA RAZPRAVA LEOPOLD PET TAUER V skrčenem obsegu priobčujem v sledečem razpravo »Imena starejših gradov na Slovenskem nekdaj in se daj«, za katero sem prejel izredno nagrado mesta Ljubljane za znanstvene razprave o njenih zgodovin skih in drugih problemih. Izmed imen gradov navajam v prvi vrsti ona, ki so v kakršni koli zvezi s pripada jočimi večjimi krajevnimi imeni (imeni mest in tr gov), od ostalih pa omenjam le važnejša, pri čemer pride do večjega izraza Kranjska kot pa štajerska. Najprej razpravljam o nastanku gradov pri nas, nato pa o njihovih imenih, o pravopisu, sestavi, pomenu, izvoru in spremembi imen. Zgolj razlaga imen me ni mogla zadovoljiti. Zanimali so me vzroki, ki so pri vedli do takšnih imen. Končni namen pa mi je bil, pokazati, v koliki meri je ali ni dal Nemec s svojo nomenklaturo grajskih imen pečat slovenskim krajev nim imenom. Zavedam se, da je spričo težkega pred meta, kot je proučavanje krajevnih imen, lahko ostalo tudi v moji študiji marsikaj nerešenega, mogoče celo izpodbitnega, a moj cilj je dosežen, če sem vsaj delno uspel. Časovno segam do inkl. 13. stol. Razpravo sem razdelil v dva dela; prvi je posvečen splošni obravnavi, drugi pa detajlni, od primera do primera. L NASTANEK GRADOV NA SLOVENSKEM Slovenci so kot del velike slovanske družine pre živeli le kratko dobo samostojnosti na ozemlju, ki so ga zasedli že do 6. stol. Neznosne krutosti s strani Obrov, do katerih so bili ponekod v odnosu zavezni štva, drugod podaništva, so privedle do tega, da so Karantanci — ime, ki je takrat, v 8. in 9. stol., re- prezentiralo celotno slovenstvo — prosili za oboroženo intervencijo sosedstvo, fiavarce, za pomoč, ki je imela za Slovence naravnost epohalne posledice. Ta orienta cija na germanski zapad je diktirala Karantancem sprva le rahlo odvisnost od Bavarske, toda preko nje je sčasoma zahtevala priključitev vse slovenske zemlje k mogočni frankovski monarhiji. Nesrečno uspeli upor Ljudcvika Posavskega je pokopal za več kot tisočletje svobodo slovenskega naroda. Res je, da je bil Slovenec sredi 9. stol. v posesti najširših meja, kakršnih ni imel ne prej ne pozneje, a vendar on ni več odločeval o svoji usodi; usoda njegova je bila v rokah frankovsko- nemškega vladarja. Naravno je, da so bili centralni predeli slovenske zemlje kot najbližji zapadu prvi izpostavljeni procesu KRONIKA 7 kristjanizacije, ki sicer ni bila nasilna, ali je vendar služila političnim ciljem, nemški kolonizaciji in s tem germanizaciji. Ta prva faza kolonizacije nemštva je zajela tudi periferijo slovenske grude, tu v večji, tam v manjši meri. Toda na teh obdonavskih in panon skih tleh je bila k 9. stol. s prihodom Madžarov v srednje Podonavje prekinjena, dočim je v Karanta- niji, čeprav v zelo skrčeni obliki, še nadalje trajala. Po odvrnitvi madžarske nevarnosti pa se pričenjajo za Slovence tužni dnevi. Od druge polovice 10. do srede 13. stol. je slovensko ozemlje izpostavljeno dru gi, veliki nemški kolonizacijski poplavi. Nemški cer kveni in svetni gospodi zasedajo s svojim življem slo venske kraje in vsilijo slovenski naciji priznavanje zapadno-evropskih institucij socialnega, gospodarske ga, pravnega, političnega in verskega značaja. Malo številno domače plemstvo, ki je bilo seveda drugač nega nastanka kot zapadno fevdalno plemstvo, je mo ralo pristopiti k novim uredbam, če je hotelo obdržati svoj stan. Slovenski narod predstavlja odslej le še slovenski kmet. Nemec si je postavljal gradove po eni strani na stra teško važnih pozicijah kot čuvarje komunikacijskih potov, po drugi strani pa na takih krajih, ki so nudili s svojo lego in terenom zgolj nedostopnost in neopaz nost. Moment dvojne nevarnosti, zunanje in notranje, združen s pravno in socialno ločitvijo gosposkega od ostalih kmetskih prebivališč, je bil merodajen pri na stanku gradov. Od kdaj datirajo zidani gradovi na Slovenskem? Ob pregledu diplom, nanašajočih se na nemško penc- tracijo v slovenske dežele v predmadžarski dobi, opa zimo, da še ni moglo biti zidanih gradov, kajti v tem času nikjer ne naletimo na »častnim« in »castellum«, termina, ki sta tako značilna za pozni srednji vek. Po mnenju prof. Kosa1 je bilo vse, kar se do 12, stol. na ziva grad (castellum, častnim, urbs, munimen, civi- tas), večidel le utrjen gosposki dvor ali staro gradi šče. Meni ne gre na tem mestu za vsebino pojma »grad«, marveč le za naziv sam. Kot tak se nam prvi omenja grad »Bosisen« iz druge polovice 10. stol.- Temu sledi iz zač. 11. stol. blejski grad.3 Iz listine iz 1. 1004. bi sledilo, da je obstojalo že več gradov v »Kranjski pokrajini (in pago Creina)« najmanj že v zač. 11. stol;1 toda nanjo ne bomo pola gali pažnje, ker je mesto, kjer je govora med drugim tudi o gradovih (castelli), le običajna formula. Od 12. stol. dalje se nam dokumentarično javljajo gra dovi v vedno večjem številu, ki doseže v 13. stol. svoj vrhunec. Pripominjam takoj, da je eksistenca gradov z zgoraj navedenima označbama, h katerima lahko pridenemo še »burg(um)« in na redkih na nemškem jeziku pisanih listinah »(ge)schloss«, številčno raz meroma malo in časovno po večini kasno izpričana. So pa zato druge okolnosti, s pomočjo katerih ugo tavljamo razsežnost in starost gradov. Bolj in prej kot gradovi sami se običajno omenjajo njihovi last- 1 Zgodovina Slovencev, 122. - 973 častnim quod vulgo Bosisen vocatur. Gradivo II.. št. 445, Schumi UBI št. 9. Ta grad se omenja tako še 1. 989. (Gradivo II., št. 490, Schumi UBI št. 10), potem izgine vsaka sled za njim. Več o tem gl. Gradivo II., str. 339, op. (i •'< 1011 castellum Veldes Gradivo III., št. 28, Schumi UBI št. 15. * Gl. Gradivo III., št. 17, Schumi UBI št. 14. niki ali upravniki, pripadniki najrazličnejših stopenj srednjeveške socialne lestvice. Oglejmo si nekoliko te gospode, ki nastopajo v do kumentih najčešče kot priče s svojimi osebnimi in krajevnimi (se. grajskimi) imeni. V prvi vrsti so to oni, ki jih dičijo naslovi mejnih grofov, grofov, ple- menitnikov, svobodnih gospodov in gospodov vobče, v drugi vrsti pa grajski grofje, gradiščani, kar je isto, ministeriali in vitezi. Ni dvoma, da je s pojavom čla nov prve kategorije že vezan obstoj gradov. Pri drugi kategoriji je jasno, da si ne moremo misliti funkcij grajskih grofov in gradiščanov — brez gradov. Težja pa je taka ugotovitev za ministeriale in viteze. O mi- nisterialih pravi Stegenšek5 sledeče: Upoštevati mo ramo, da imajo ministeriali, t. j. nadzorniki gospodar stva podložnikov, v 13. stol. svoje sedeže ob rekah, v vaseh in ne v hribih, in svoje kmetije, ki so jih uživali kot plačilo, v ravnini in ne na obronkih. Iz te teze posnemam, da je kmetski način življenja ministerialov izključeval potrebo po posesti gradov, ki so bili de iure ločeni z ozirom na lego in obliko od vaške nasel bine. No, sprva je bil i stan vladajoče gospode pre prost in na drugih mestih, kakor pa one mogočne, trdne zgradbe, ki si jih predstavljamo običajno pod izrazom grad; tem primitivnejši je bil dom njihovih ministerialov. Za nas je preciznejše drugo mišljenje, po katerem so se ministeriali kot vojaški stan naselili pod gradovi." Nastop ministerialov je s tem v relaciji z eksistenco gradu. Kot tretje pa stopa pred nas dej stvo, da je moral biti tudi grad sam sedež ministeria lov.7 Isto, kar velja za ministeriale, velja tudi za vi teze, ki so bili prav tako kot oni prvotno največ ne- svobodni. Poklic viteštva je predvsem vojaštvo (mi- litcs), dalje poljedelstvo, tudi oni se imenujejo po gradovih. Ti nesvobodniki se s socialnim dvigom — posledica politične moči —, ki ga opažamo že v 13. stol.,8 uvrščajo z vsemi pravicami v čin plemi škega stanu (s tem pridejo med ostalim tudi do prav ne posesti gradov) in niso redki primeri, ko prevze majo imena izumrlih starih plemiških rodbin. — Končno naj še omenim, da nastopajo cesto v listinah kot priče osebe brez označbe stanovskega pripadni- štva. A tudi te nam je iskati le v krogu že navedenih gospodov, predvsem druge skupine. Zato manifestira tudi njihova navzočnost po vsem tem, kar smo slišali, že za obstoj gradov, po katerih so se imenovali." Marsikje pa so gradovi direktno sami, ki govore o svoji starosti. Marsikje povedo s prvim dokumenta- ričnim nastopom celo več kakor samo o svoji eksi stenci. Naj navedem le nekaj primerov! Grad Podklo- šter (Arnoldstein) se prvič omenja 1. 1106., a je ob- 5 O najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja v ČZN 1910, 26. 9 Za Ljubljano domnevata to Vrhovec, Topografski opis Ljubljane LiVIS 1885, 180 7, in Gruden, Zgodovina sloven skega naroda, 123. 7 N. pr. iz k. 12. stol.: gradovi Blumenstein, Heckenberg, Minnenberg. kajti ta imena so omejena le na grajske na selbine. 8 V teku 13. stol. se imenujejo ministeriali domini (go spodje); zdaj so to maiores et meliores terrae« (deželni stanovi). Fr.' Krones MHVST XL\TI. (1899). 05. Seveda je šlo to na Štajerskem hitreje kot drugod. ,J Svobodni sovneški gospodje, poznejši mogočni celjski grofje, so prvotno brez vsakršnega stanovskega naziva; tudi njihov grad se v moji dobi ne omenja. (Gl. Sanneck.) 8 KRONIKA več kolonistov frankovsko pleme (Spanheim),14 ki je, naravno, s svojimi narečji tudi dalo pečat slovenskim krajevnim imenom. Zato je jasno, da spočetka še zda leč ne more biti govora o enotnem pravopisu imen. Raznolikost oblik grajskih in krajevnih imen gre na račun številnih svetnih in cerkvenih velikašev, oz. njihovih pisarjev, ki so sprva uporabljali vsak svojo domačo govorico. Da, še celo listine, izstavljene v eni in isti pisarni od istega pisarja, ne poznajo v tem oziru doslednosti. Po potrebi in v ilustracijo navajam v dru gem delu svoje razprave poleg prvotne še nekatere druge značilnejše oblike grajskih imen. Pomen (/rajskih imen Grajska imena na Slovenskem niso omejena le na slovensko ozemlje, ampak najdemo taista v precejšni meri vsepovsod, kamorkoli je prodrla nemška kolo nizacija in s tem germanizacija. Domovina naših graj skih imen je, v kolikor niso slovenskega izvora, južna Nemčija, predvsem Bavarska. Svojevrstnost grajskih naselbin je pojav, da se ime gradu vzame s seboj v tujo pokrajino in se to tam zopet uporablja, če si rod ali kaka njegova veja pridobi v tujini nov sedež. Razlaga krajevnih imen zahteva poznanje kraja in stvari, kritično uporabo zgodovinskih virov in teme ljito znanje jezika ter njegove zgodovine, kakor tudi obvladanje dotičnih narečij. Uspešno proučavanje kra jevnih imen more biti le tam, kjer sodelujejo filolog, zgodovinar, geograf in arheolog. Kar velja za krajevna imena, velja tudi za imena gradov, saj so ta hkratu večinoma i krajevna imena bodisi tako, da je grad prevzel ime od že obstoječega zemljiškega imena (taki 11 M. Kos o. c. 11(5. stojal najmanj še ok. I. 1060.10 Ptujski grad je izpričan po 1. 1131., toda takrat je bil že renoviran.11 Grad Kunšperk (Konigsberg) pa stopa pred nas 1. 1167. že v ruševinah.12 Gradovi! Le malo teh gradov, ki so bili tako tipični za srednjeveško slovensko pokrajino, se je ohranilo do današnjih dni. Po ogromni večini so to danes le razvaline, neme priče nekdanje fevdalne dobe, ko je Slovenec tlačanil tujcu Nemcu. Kot žive priče nem škega gospodstva na slovenskih tleh pa so ostala nem ška grajska imena, ali vsaj njihova sled, v premnogih naših krajevnih imenih. Grajska imena v srednjeveški ortografski luči Listine, nanašajoče se na slovensko ozemlje, so ves zgodnji in visoki srednji vek pisane izključno v la tinskem jeziku, šele od srede 13. stol. zasledimo v njih prve znake nemškega nacionalnega jezika. Inte- resantno pa je, da se pišejo tudi v latinskih listinah krajevna imena in imena gradov, ki so hkratu rodbin ska imena njihovih stanovalcev, razmeroma že zgodaj v nemškem jeziku z nemško, redko z latinsko termi nologijo. Našteta imena germanske nomenklature so kot oaze sredi sicer vseskozi latinsko se glasečega teksta. Ker je bil nemški naselitveni živelj v pretežni ve čini bavarski,13 je umevno, da je tvorba nemških imen pri nas v glavnem zrcalo bavarščine, bavarskih dia lektov. Od ostalih nemških plemen je dalo le še naj- 10 Gradivo IV. št. 13, Jaksch MC III št. 530. 11 Gl. Gradivo IV št. 109. 12 Gl. ibidem št. 490. ** Krones, Die deutsche Besiedlung der ostlichen Alpen- liinder, 446 [146]; frankovski, švabski in saški le neznaten. KRONIKA 9 primeri so cesti, kot bomo v nadaljnjem videli), ali pa obratno. Z razlago imen se je pečal že Valvasor v svojem monumentalnem delu.1"' To je pojav, ki je vsekakor interesanten za njegovo dobo (druga pol. 17. stol.). Njegove razlage so mi nudile poleg zabave ponekod vsaj kak namig, dasi so v ostalem preveč naivne. Iz- boren kažipot k moji študiji pa so mi bila dela Eberla,1" Lessiaka17 in \Vallnerja.1H Običajno sestoji vsako grajsko ime iz dveh delov, temeljne in določilne besede. Za temeljno besedo slu žijo najčešče burg, berg, eck in stein. »Burg« je označevala že v rimskih časih manjše utrjene kraje ob donavski in renski meji (burgi). Germanski jezikovni zaklad je prevzel to ime za naziv večjih rimskih naselbin, ki so bile po večini obdane z zidovi, v obliki, da se je beseda uporabljala kot te meljna beseda številnih rimskih krajevnih imen.1" Burg se pojavi v frankovski dobi i v obmejnih mar kah in predstavlja obrambno zgradbo. V tej zvezi in v te svrhe se javlja burg pozneje vsepovsod, kamor je segala nemška organizacija in kolonizacija. Od »berg« si ne smemo vedno misliti bog vedi kako visok hrib, goro; višina je lahko bila relativno prav neznatna. Berg je pri grajskih imenih ne le morfološki pojem, ampak izraža hkratu i to, kar burg. Berg in burg sta v našem primeru sinonimna izraza; iz listin moremo to lepo ugotoviti. Grad na kameniti vzpetini, kameniti osnovi si prisvaja ime stein, tudi fels. Stein je poleg temeljne besede tudi samostojno grajsko ime (n. pr. Stein - Stari in Mali grad [kamniški] in Stein — Kamen pri Begunjah). »Eck« pomeni vzpe tino na splošno, brdo, obronk, vršič. Mnogo bolj pestre od temeljnih besed imen gradov so določilne besede grajskih imen. Pri razlagi teh je treba opreznosti. V te namene se uporabljajo osebna imena, v katerih nam je iskati osnovatelja ali enega izmed prvih lastnikov gradu. Imena oseb stopajo vedno v drugem sklonu, ki je pozneje odpadel (n. pr. Mannsburg — Mengeš, Badkersburg — Badgona). Zelo cesta so imena živali (n. pr. Auersberg — Turjak, Zobelsberg — čušperk); prav tako imena iz rastlin skega sveta (n. pr. Lilienberg — Limbcrk, Gerlach- stein — Kolovec). Gradovi se imenujejo tudi po rekah, nad katerimi so bili zgrajeni (n. pr. Drauburg — Dravograd, Lauenstein Boštanj, Kanker — Kokra). Itd. Tudi lastnostne besede nahajamo kot določilne be sede grajskih imen. Izmed teh je največ takih, ki ka žejo na značaj talne zgradbe, bodisi neposredno na teren, na katerem je stal grad, bodisi njegove okolice (n. pr. Gutenberg — Hudi grad [pri Tržiču], Nassen- fuss — Mokronog, Scharfenberg — Svibno); dalje lego (n. pr. Oberburg — Gornji grad, castrum infe- rius [et superius] de Stain)20: starost (Altenburg — 18 Die Ehre deB Hertzogthums Crain XI. 1,! Die baverisehen Ortsnamen als Grundlage der Sied- lungsgeschichte I. in II. 17 Die kartnerisehen Stationsnamen. 18 Altbairisehe Siedelung.sgesrhichte. 18 Eberl o. c. I., 71. 20 Schumi UB II., št. 174, Jaksch MC IV., št. 2441. Vrbovec, Neuburg — Novi grad); vrednost in lepoto (n. pr. Landpreis Lanzpreš, \Verneck Bernek) itd. Pri marsikakem grajskem imenu je možnih več razlag. Pri takih, zlasti izmišljenih, je pač težko po goditi pravo — zasnovateljsko idejo. Marsikaj ostane tako le last sive davnine. Izvor grajskih imen Imena gradov na Slovenskem so predslovenskega, slovenskega in nemškega izvora. Pustimo ob strani prvo skupino. Grajskih imen, ki nosijo pečat slovenske imenske tvorbe, je veliko. Pri njih se da še danes kljub dolgemu in stalnemu procesu germanizacijc utrditi, da je bil Slovenec tisti, ki jim je dal svojo nomenklaturo. Navajam tu le nekaj primerov: Gort- schach — Goričane, Gonovvitz — Konjice, Lack — Loka (škofja), Flodnig — Smlednik, Reifnitz — Rib nica. Važnejc od te ugotovitve se mi zdi naslednje: Gruden21 namreč pravi, da je lahko dokazati, da so imeli mnogi stari gradovi pri nas prvotno slovenska imena in slovenske posestnike. Kakor je slovensko plemstvo izgubilo stik s svojim narodom, se vrglo po tuji, nemški gospodi ter se ponemčilo, tako so tudi gradovi pozneje dobili nemška imena. Na to odgo varjam oz. vprašujem: 1. po Grudnovem mišljenju bi moralo kazati vsako današnje pristno slovensko ime gradu na prvotno slovensko ime gradu. Kje imamo dokaz, da se je med drugim n. pr. Pusti grad, ki ga avtor tudi navaja, že nekdaj tako imenoval, že pred nemškim imenom VValdcnbcrg? 2. ali more pričati že zgolj slovenski izvor imena gradu, da je grad zgradil in imenoval le Slovenec, slovenski plemič, o katerem vemo sicer, da je znal še v 13. stol. slovenski govoriti? Možno in verjetno! Toda lahko ga je zgradil tudi Ne mec, ime zanj pa prevzel od že obstoječe, v bližini ležeče večje slovenske naselbine, pri čemer je seveda slovensko ime prikrojil svoji izgovarjavi in pisavi, kakor to kažejo pisani viri. — Ogromna večina graj skih imen pa je naravno nemškega izvora. Spremembe grajskih imen Razvoj nemških in germaniziranih slovenskih oblik grajskih imen moremo zasledovati daleč nazaj, do ko der pač segajo viri. Kako pa so se glasila slovenska in slovenizirana nemška grajska imena v srednjem veku, ne moremo točno ugotoviti, saj niti slovenskih spo menikov in tekstov, ki so starejši od prvih protestant skih tiskov in knjig, skoraj ni. To moremo le z večjo ali manjšo gotovostjo rekonstruirati. Gotovo je, da je slično kot Nemec slovenska, Slovenec nemška imena prilagojeval svoji govorici. Pred očmi moramo torej vedno imeti dvojen proces imenskih transfor macij: s strani Nemcev in s strani Slovencev. Kakor vsak govor, tako se spremene v teku časa tudi grajska imena. Vršil se je proces odpiljevanja, skrčevanja in preoblikovanja imen. Mi živimo zdaj sredi napak, pravi Zahn,22 ki jih je zakrivilo 16. oz. 17. stol. v jeziku in pisavi. Danes imamo množico imen, ki ne odgovarjajo več stari pravilni obliki in s tem čestokrat i pomenu. Uradne označbe na spe- cialkah so nezanesljive. Hujšo usodo od nemških kra- « O. c. 121. 22 Ortsnamenbuch der Steiermark jm Mittelalter. str. XII. 10 KRONIKA jevnih imen so doživela slovenska od srede 19. stol. dalje; pačili so jih z neverjetno predrznostjo. Najširše idoč primer spremembe je popolno izpod- rinjenjc starega z novim imenom, tako da le vestno preiskavanje pokaže, da gre ob danem primeru cesto le za en in isti grad — kljub dvema različnima imen skima označbama. Vzroki temu leže v številnih po- vzdigih v plemiški stan v 16. in 17. stol. in novi ple mič je hotel dati gradu svoje ime.23 V koliki meri je sledil novim razmeram Slovenec s svojo nomenkla turo, je vprašanje zase. Pa tudi druge okolnosti so vplivale, da se je prvotno grajsko ime vsaj delno spremenilo. Z novim vekom se pojavijo gradovi ali bolje: graščine, ki niso stra teškega pomena, so bolj v dolinah, in treba je bilo regulirali imenski odnos teh novih do starih grajskih naselbin. To se je zgodilo najčešče tako, da je gra ščina prevzela ime od starega gradu (scve, če je bil kje v bližini), s pridevkom »Novi (Neu)«, s čimer je prejšnji grad avtomatično postal »Stari (Alt)«. Pa niti novega gradu ni bilo treba; kajti domačini, pre bivajoči v območju kakega starejšega, že razpadlega gradu, ga nazivljejo večinoma Stari grad, včasih samo Grad, neredko celo Gradišče. In tudi drugi atributi so znani, n. pr. »Pusti«, »Hudi«, »Zgornji« in »Spodnji« (»Ober — Unter«), če ju prvotno ni bilo, so uradne označbe novejšega datuma, kot »Stari« in »Novi«, prav tako tudi imenovanje gradov po krajevnih ime- 23 R. B., Uber Annderang von Schlossernaiiieii in Steier- mark v Blatter f. Heimatkunde (izdaja Historischer Verein f. Steiermark) HI. (1925), št. 1/2, 10. nih, ki mnogokrat ne stoje v nikaki zvezi s starim grajskim imenom. Mnogo naselbin, nastalih v nepo sredni bližini gradov, je prejelo z ozirom na svojo lego do gradu imena kot Pod-, Pred- ali Zagrad ali -gradeč, ime, ki se je pozneje razširilo tudi na grad sam. Končno še nekoliko o današnjem pravopisu graj skih in krajevnih imen. Slišali smo že, da je srednje veška imenska ortogralija zelo neurejena. Niti današ nja ni na tem poprišču enotno izvedena. Največ so k temu doprinesli različni dialekti. Tako pišejo Nemci poleg Ncideck tudi Neudeck, poleg Herbcrg tudi Hor- berg; sufiks eck tudi cgg, itd. In nemška imena v slo venski redakciji? N. pr. nemški Marenberg sem zasledil na različnih zemljevidih poleg Marenberg tudi Marbeg in Marbek; nemški Wcrneck slov. Vernik, Vernck, Bernek. Kaj je pravilno? Pred vprašanjem smo: ali naj gre proces transformacij nemških imen v sloveni- zirana dosledno enotno po gotovih normah, ali naj bo pri tem merodajna ljudska govorica, torej krajev- nost? Sem za zadnje, kajti v živem ljudskem govoru so se ta imena razvijala, ohranila in sporočila, zato naj bo le ljudska govorica kompetentna pri dajanju uradnih oblik krajevnih imen. II. GRADOVI NA SLOVENSKEM Kranjska Auersberg — Turjak na Dol. Turjačani, ki se po javijo šele sredi 12. stol., so bili le bivši ministeriali starih, izumrlih turjaških gospodov, 1162 liber homo Engelbertus de Vrsberch;1 1220 castrum Ovversperch.2 KRONIKA 11 V turjaškem grbu je figura tura (Auer). Da bi slov. ime Turjak nastalo iz nemškega »drei-eck (= trikot)«3 — ker v taki obliki je bil grad zidan — je nesmiselno. Slov. ime (sorodno Kozjak, Kravjek itd.) me zavaja na misel, da so se morali nekoč tod potikati v večji množini luri, ki so bili v srednjem veku znani po vsej srednji Evropi. Zato bržkone pri imenovanju imena Auersberg — Turjak ni bila merodajna heraldična figura — ki je za nas potemtakem le sekundarnega pomena — ampak živi turi.4 Billichgraz — Polhov Gradec sz. od Ljubljane. Ok. 1215 Her(manus) de Gratzc et filius suus Hort(ol- fus);5 1261 Heinricus de Pilchgrez." »Graz«, »grez« od slov. Gradec radi bližine stare utrdbe, gradišča. Prvi del nemškega imena je nerodna izpeljanka iz slov. imena, če bi šlo za žival polh, kakor si to tol mači ljudska tradicija,1 bi se ime moralo glasiti Polšji gradeč (kakor n. pr. Volčji potok, Račja vas, Med vedji vrh). Tu je zveza le z osebnim imenom Povh.s Bischoflack — škofja Loka. že 973 (daritvena li stina) se omenja locus Lonca," pri čemer moramo misliti na Staro Loko,1" poljedelsko naselbino, poleg sedanje škofje Loke, nastale pod gradom, omenjenim prvič c. 1202: častnim Lonca;11 1262 castrum Lok.1'- Ime slov. izvora; stsl. lonka = loka. Bila je dolgo vrsto stoletij sedež in last freisinških škofov. Flodnig — Smlednik blizu Medvod na Gor. 1136 VVdalricus de Fledinich.13 Na nemško obliko imena ne bomo polagali pažnje, ker je ime prevzeto od Slo vencev. Po prof. Ramovšu iz korena mlčd — (kot v besedi »omleden«) po pomenu najbrže »slabo porasel gozd«. Pintar14 je tolmačil to ime kot »svetel, listnat gozd«. Gallenberg - Gamperk pri čemšeniku na Gor. 1248 Chunradus Gallo:15 1300 castrum Gallenberg.1" Ime po plemiškem rodu Galle, Gallo, ki je prišel k nam iz Bavarske.17 Gerlachstein -- Kolovcc pri Kamniku. 1303 Tvbald von Gerlochstein.18 Razlogujmo nemško ime: ger - lach (loch) -stein. Ger = drog, kopje; loch —grmov je, drevje, gozd. Za drevje, ki s hitrim vznosom do visokega debla dorase, ki se razmeroma tankega stasa do vrha potegne in vstromi, imamo različna imena, n. pr. ranta, rata, gol, kol, drog itd.19 Torej odgovarja nemški Gerlach (-loch) popolnoma slov. Kolovec. Gortschach — Goričane pri Medvodah na Gor. 1178 villa Gorzach;'-" 1256 castrum Gortschach;21 1261 ca strum Gorizach.22 V imenu tiči beseda gorica = maj hna gora, hribček. Izhodišče obliki Goertschach je slov. lok. »pri, v goricah«. Oblika Goričane pa pomeni »naseljence ob goricah«, je nascljeniško ime. — L. 989. se omenja neki plemenitaš Pribislav (Pribizlauus),23 ki je bil brez dvoma slovenskega rodu in je dobil od cesarja Otona III. nekoliko posestev blizu sedanjih Medvod.24 Schumi25 misli pri tem na grad Goričane, ki naj bi potemtakem obstojal že v 10. stol. Grailach — škrljevo pri št. Rupertu na Dol. 1044 villa Chrilouua;2« 1130 Fluens (potok) Chrilovve;27 1163 purcrauus (grajski grof) Megnardus de Crilog.28 Slov. ime, pravi Valvasor,2" prihaja od kamenja, ki leži tam okoli in se drobi v skriljah kot škriljavec; etimologija nem. imena pa mu ni znana. Seveda je ta ista kakor pri slov. imenu, saj je nem. Grailach, kot kažejo prvotne oblike, le germanizirano slov. ime. Gurkfeld — Krško na Dol. 895 Gurchevelt;30 c. 1141 Perhtolt de Gurkueldc;31 1189 castrum Gurkeuelt.32 Grad se imenuje po Krškem polju (Gurkfeld), t. j. polje ob reki Krki. Gutenberg pri Tržiču na Gor. 1156 dominus Albero et fratres de Gvotenberch.33 Grad je bil zgrajen na dobri »gut«, trdni, kameniti osnovi. Domačini ga na- zivljejo Hudi grad bodisi zato, ker so v njem nekdaj prebivali razbojniški vitezi, bodisi da znači »hud« pri krajevnih imenih toliko kot »majhen, slaboten, neznaten, zanikrn«.31 Hoflein — Preddvor svzh. od Kranja. 1070 — c. 1080 Nivnhovun;35 1147 locus et curtis (dvor[ec|) Nivvcn- houen;3" 1262 Lazarus de Pred\vor.37 Doslovna pre stava pri prvih dveh primerih: Novi dvor(ec). »Hof« — »dvor« je označeval sprva le skromno zgradbo za prebivališče gospodujočega sloja. Dvore poznamo že v slovenski dobi, poseben značaj pa je dala tem fran- kovsko-nemška doba.88 Slov. ime Preddvor kaže na naselbino, nastalo pred dvorom. Taisto ime se je, kakor vidimo, pri Nemcih že v 13. stol. uradno upo rabljalo i za dvor (grad). Igg — Ig pri Ljubljani. 1249 in Vge;311 1261 castrum Ighe.40 Etimologijo tega imena podaja Valvasor41 ta kole: V času rimskega gospodstva se je kraj imenoval magnus Vicus; iz Vicus je nastala oblika Ic, Ig, ime, ki si ga je nadela naselbina in grad. Kanker — Kokra svzh. od Kranja. 1147 nobilis mi- les Meinhardus Schabab agnomine de Chocher, mini- sterialis comitis Bcrtholdi de Stain;42 1267 Reimber- tus de Goker.4'1 Rečica Kokra je dala gradu ime. Kleinfeste — Mali grad v Kamniku. Med 1143—1147 comes Bertoldus de Stein, Karolus ciusdem minister;44 1202 duo castella de Stcine (Stari in Mali grad);11 1250 capella superior castri inferioris de Stain.4" Ime dobil po kamenitem terenu. Dočim je bil ta grad ne koč karakteriziran po legi »spodnji«, je sedaj po ve likosti »mali«. Krainbnrg — Kranj. 1221 burgenses (meščani) Bernhardus, Eberhardus, Volbertus de Creinburg.47 Krainburg pomeni toliko kot »grad v Krajini — Kranj ski«. Podloga k nemškemu imenu Krainburg in slov. Kranj sta keltski Carnium in slov. Krajina, ki se v virih 11. stol. imenuje Creine, Kreine kot označba za deželo (Kranjsko) in kraj (Kranj) hkratu.18 Zato so podatki o Kranju v dobi nemškega gospodstva sta rejši od 13. stol.; kajti če je bil neki dokument med 1. 1050. in c. 1. 1065. aetum Kreine,49 se more to na našati le na kraj Kranj, in tem bolj malo let pozneje, med 1070 in 1080, quaedam munitio loco Chreine sita.50 Laas — Lož. 1218 castellum Lossi;51 1244 castrum Los.52 Lož »brlog«, zato »kraj, kjer prebiva divjačina: gozd«.53 Laibach — Ljubljana. 1144. Odalricus frater ducis (se. Carinthiae) de Laibach;54 1146 ministerialis Wo- dolricus de Lmvigana;55 1220 palatium (grad) de Lai bach;5" 1256 castrum Lavbach.57 Gotovo je, da je ime Ljubljana starejše — čeprav ni izpričano — od imena Laibach. Ime Ljubljana še danes ni filološko rešeno. Veliko je onih, ki so skušali tolmačiti ime naše prestolnice. Ni moj namen, podati na tem mestu izsledke prav slednjega filologa in nefilologa. Valva sor, ki je sicer rad etimologiziral, se ni lotil imena Ljubljana.58 Prvi se je ojunačil Metelko.59 Pri njem 12 KRONIKA je deblo hib (»ljub«) = amoenus (zato Aemona) == prijeten, ljubek: Laibach (Laubach) je slov. lok. Lju- bah od nom. pl. Ljube, stanovnik v Ljubah pa se zove Ljubljan, odtod Ljubljana. Orel60 piše Loblana, češ da so Slovenci, ko so zagledali emonski grad (!?), rekli mu Lob = čelo, krona, mesto pod njim pa Lob lana (= kronana). Sledi Bleivveis,61 ki ne prinese nič novega. Napravil je le sintezo Metelkove in Orlove raz lage: Laibach ali Laubach je slov. lok. v L'bah (v Lo- bah ali Lubah). Preskočimo modrovanja Goste, El- zeja, Klima, Poženčana, Trstenjaka, ki za nas niso pomembna. Pri Miklošiču"2 je najvažnejše, da je ovrgel lub (»ljub«) = amoenus, ker se sufiks -jan praviloma pritika le na take osnove, ki zaznamujejo krajevne pojme. S pridržkom ugotavlja, da lub ne po meni samo »čelo, lobanja«, marveč tudi »holm, hri- bec, višino«. Schumi68 prinaša poleg omenjenih (lub = prijeten; lub, lob = čelo, gol) še novo možnost od »lupina (drevesna) ali lubje«. Naj omenim v tej gru- paciji še Tumino enačico: lub = žleb.04 Pintar05 je že prepričan, da je čelo = holm, lub = čelo = holm (v našem primeru Grajski hrib), opirajoč se tudi na Vrhovca,'"1 ki išče najstarejše naseljence Ljubljane na Grajskem hribu. Pintar vzame za deblo li>b, zato L-bbljane »naseljenci ob lubu (holmu)«. Odlični filo- log prof. Ramovš"7 zavrača deblo lib, ker kako bi mogel nastati diftong v Laib. Zanj je osnova »ljub« (slično kot je Ljubelj, Ljubno), *L'ub, ki je po nje govem mnenju najbrže predslovenskega izvora; so torej to prvi Ljubljančani ob svojem prihodu le pre vzeli od prebivalstva, ki je prebivalo v teh krajih pred njimi. Na kaj se nanaša *L'ub? Prvotna Ljubljana je morala biti vsekako v tesni zvezi z Ljubljanico in s prometom na njej. Najverjetnejše bo, kar domneva prof. Melik,6S da je Ljubljana dobila svoje ime po reki Ljubljanici, katere glavni izviri so danes Velika in Mala Ljubljanica ter Ljubija. Dejstvo je, da so nastali mnogi kraji ob izviru, izlivu rek in tam, kjer prehaja le-ta v ravan, in da so prejeli imena od rek. Tu sta imeni Vrhnika, nem. Oberlaibach in Ljubljan ski vrh, ki ni nikoli spadal k Ljubljani. Historično- topografski razvoj Ljubljane kaže, da sprva ni bilo naslonitve naselja na Grad (s tem je omajana Pintar- jeva razlaga). Dejstvo je tudi — kar podpira indi- rektno Ramovšova razlaga (neslov. izvor »ljub«) — da so imena večjih vodovij predslovenskega porekla. Vse to so momenti, ki močno govore za to, da je reka Ljubljanica dala ime glavnemu mestu Slovenije. »Ljubljana« je feminizirana sing. oblika za nom. plur. *L'ub'ane »naseljence v kraju *L'ub«."!l Izprememba L'ub'ane v L'ub'ana se je morala izvršiti, kakor vi dimo, že zelo zgodaj. Nanjo so vplivale analogije z drugimi kolektivnimi singulari (n. pr. deca, gospoda, družina).70 Landstrass — Kostanjevica ob Krki na Dol. 1220 Adalbertus plebanus de Landestrost;71 1228 VVlricus de Landestrost;72 1235 castrum Landestrost;7'1 1267 fratres de Landstrass.71 Svn. trost »upanje, obramba, pomoč«. Očividno se je pozneje nadomestila nemška beseda trost s »strass« iz slov. straža, s čimer je po men ostal isti. Grad je stal kot čuvar nad vpadnimi vrati na spodnjem teku Krke proti hrvatski strani.73 Mannsbnrg — Mengeš jz. od Kamnika. Ok. 1155 Dietrichus de Meingosburg;7" 1250 castrum Mengos- burch.77 Takrat, ko še ni bilo puhlici ranega gradiva za srednjeveško zgodovino Slovencev, je bilo mogoče, da je P. Hitzinger78 izvajal »manns« iz mansio (se. Ro- manorum), ker je v bližini tega kraja baje stala rim- KRONIKA 13 ska postaja. Ni težko razbrati, da je v imenu Mengos burg — iz česar je nastal slov. Mengeš — staro nem ško osebno ime Men(in)go.7" Meichau -- Mehove pri Novem mestu. Ok. 111)2 Hartvvic (de) Micho;"" ok. 1215 castrum Micho\v.M »Michovv« je nastalo čisto naravno iz slov. Mihovo, Mehovo »kraj«, poraščen z mahom (meh, in"bhi>) <<-ll~ Je tO neutrum snovnega pridevnika. Michelstetten — Velesovo svzh. od Kranja. Ok. 1147 Gerlacus de Michelsteten.s:i Svil. inichel = velik, ste- tel = mestece, selo. Torej Michelstetten = Veliko selo. Današnja oblika Velesovo bi nas zavedla na posesivni adjektiv. Starejša oblika Velesalo (= Veleselo),"4 ki priča za substantiv, je nastala iz veTeje, veFoje selo, t. j. starejše oblike za »veliko selo«.Kr> Brez dvoma je slov. ime starejše od nemškega, kajti izraz selo, prvot no se-d-lo, kaže na zelo stare slov. naselbine. Nassenfuss — Mokronog na Dol. 1137 Heinrich de Nazvoz;N,i 1256 castrum Nazzenfuz.*7 Dasi leži kraj Mokronog v kotanji in so njegova tla v deževni dobi res dolgo časa mokra, vendar pomeni prvotno, zrekon- struirano ime makronibnovo »zatišje«.KS To je dokaz, da so Nemci — in sicer nerodno - prevedli pozneje nastalo obliko Mokronog v »Nassenfuss«. Po domnevi prof. J. Kelemine81' znači »mokronog« kako vodno nimfo, isto bitje, ki ga poznajo ponemčeni Slovenci srednjega štajerja pod polslovenskim imenom Lahn- vvaberl, kar znači »močvirno babo«. Neudeck — Minut sz. od Mokronoga. 1211 Duringus de Nidegge;"" 1250 castrum Nidech."1 Svn. nid(e) = neid »zavist, mržnja, ljubosumje«. Grad, čigar stano valci v bojnem in junaškem razpoloženju svare in prezirajo sovražnike. Oberstein — Stari grad nad Kamnikom. Ok. 1145 comes Bertoldus de Stein, Karolus eiusdem minister;n- 1202 duo castella de Staine (Stari in Mali grad).":! Naselbina, danes mesto Kamnik, se nemško imenuje tudi Stein. Vprašanje je, kaj je starejše, grad ali na selbina pod njim, kdo je od drugega prevzel ime in katero ime je prvotno, slovensko ali nemško? Gruden1" je mišljenja, da nam je iskati v Kamniku prvo selišče pri razvalinah Starega gradu, ki da je nekdaj nosil ime Kamnik. No, »Kamnik« najbrže ni bil nikoli označba za kamniški Stari grad. Pod »Kamnik« se mora razumeti le naselbina pod Starim gradom, za katero se sicer šele 1271 pojavi ime Kamnich.05 Moja domneva je sledeča: 1. Na tem kraju (Kamniku) je obstojala že pred prihodom Nemcev slovenska nasel bina s slovenskim imenom Kamnik. 2. Nemci, ki so prišli semkaj, so postavili grad, katerega so kakor tudi že obstoječe slovensko naselje nazvali Stein. 3. Stari grad je eksistiral že sredi 12. stol., v dobi, iz katere imamo prvo zanesljivo sled o imenu Stein, in 4. Kamničani so imenovali današnji Stari grad sprva — ko je bil še obljuden, zlasti pa, ko še ni bilo Ma lega gradu — morda Kamen (kakor n. pr. grad Stein — Kamen pri Begunjah) ali pa samo Grad; oni so že vedeli, katerega imajo v mislih. Osterberg — Sestro pri Zalogu vzh. od Ljubljane. 1256 castrum Osterberch."0 Po Valvasorju07 ima grad Osterberg ime po zgraditelju in pomeni toliko kot »Scharffenberg«, kajti slov. oster se pravi po nem. scharf. Ravno tako pomeni — pravi -- »Sostro« ali »Oster verh« v nemščini »Scharffenberg«. Vzemimo najprej v pretres drugo Valvasorjevo tezo, ki abso lutno ne drži. Slov. ime Sostro se ne da tolmačiti niti iz »Osterberg«, niti iz »Ostri vrh«. L. P.as izvaja Sostro od socon (kot sostek štirih voda: Save, Ljubljanice, Kamniške Bistrice in Besnice) in korena *sru z vri njenim t, v pomenu »fluere«; torej Sostro = con- fluens, t. j. sovodenj. L. P. gre še dalje: Od »Sostro« se je napravil nemški izraz Sosterberg (t. j. Sostrski vrh), ki se je po glasovnih pravilih spremenil v Zoster- berg, Z'Osterberg, t. j. zu Osterberg »na Ostrem vrhu«. Piscu se zdi umevno, da je Osterberg vprav Sosterberg (Sostrski vrh), to je višina nad sovodjem imenovanih voda. Da na kratko povzamem: L. P. trdi, da je »Sostro« osnova za »Sosterberg«, »Sostrski vrh«, »Osterberg« in »Ostri vrh«. Njegovemu preciznemu izvajanju se ne upiram, vendar bi rad pripomnil še nekaj svojega. Ni namreč neobhodno potrebno, da izhaja »Osterberg« od »Sostro«, kajti Nemec si je postavil grad Osterberg na takem kraju, čigar značaj v resnici odgovarja Ostremu vrhu. že obstoječe slov. ime Oster vrh za najvišji vrh Kašeljskega hrbta, na katerega svzh. pobočju je stal nekdanji grad Oster berg, je prišlek lahko le prikrojil svojemu jezikov nemu čutu. »Oster« mu ni tuje zvenel, ker ga je po znal njegov jezikovni zaklad (seveda v drugem po menu) in »vrh«, »verh« je akomodiral v svoj toliko krat slišani in govorjeni »berg«. Preiseck - Preiek pri St. Jerneju na Dol. Ok. 1200 Albertus de Priseche;"" 1301 burg Preysekkc.100 Prei seck je pristno nemško grajsko ime, ki ga srečavamo kot tako tudi izven slovenske zemlje, in pomeni bodisi toliko kot »grad, zgradba, ki je v ponos in čast de želi«, bodisi da se nanaša na ime Pris — Preis, nekdaj mogočne kranjske plemiške rodbine, ki je imela na tem kraju svoje ministeriale.1"1 Rain - Brežice. 1241 apud Rein;1"2 1249 castrum Rayne.lo:i Etimologija imena Brežice je »majhen breg« = »rain«. Mestni grb kaže tri brda (tri brežce) nad tekočo vodo (Savo); na enem izmed brd stoji grad. Kdor je mislil le na grad, je rabil ednino Bre- žec; na grad in naselbino pa Brežci, Brežice.104 Danes ni več »treh brežecv«. Brez dvoma je bil teren nekoč z ozirom na Savin tek drugačen od današnjega. Fr. Ilešič105 domneva, da je slov. ime starejše od nem škega (torej nem. le prevod [slab] slovenskega), in sicer — zelo staro. Reifnitz — Ribnica na Dol. 1220 dominium (go- spodstvo) in Revveniecz;100 1263 castrum Reiuenz.1'17 Ime po ribah, ki jih je veliko v tamkajšnjih vodah. Sauenstein — Boštanj pri Sevnici. 1197 Otto et filius VVlringus de Sovvenstein.10S Grad na skalnatem hribu nad Savo (Sau). Scharf enberg — Svibno pri Radečah. 1169 Conradus de Scherffenberg;10" 1182 Heinricus de Scarphem- bere;11" 1248 castrum Schorphenberg;11'1 Scharf = oster. Na zelo strmem, ostrem hribu je bil dom nek daj mogočnih in slavnih Ostrovrharjev. Schbnberg — šnmberk zap. od Trebnjega. 1141 Me- ginhardus de Sconenberge;11- 1266 castrum Schonen- berch.1" Razlaga odveč. Stein — Kamen (Lambergerjev grad) pri Begunjah na Gor. 1263 castrum Lapis.m Ime samo govori. Treffen — Trebnje na Dol. 1163 plebanus Riilardus de Treuen ;llr> 1241 Clncus de Treuen.11" Pristno slov. ime od »trebiti«. Spomin na kulturno udejstvovanje Slovencev. 14 KRONIKA Veldes — Bled na Gor. 1004 dominium, praediuni Ueldes;117 1011 castellum Veldes;"8 med 1050 in ok. 1065 castrum Ueldes.119 Valvasor1-" si razlaga Veldes od Fels (skala), ki da je bilo prvotno ime gradu. Kar se tiče drugega, sploh ni dokazov. Pred nas stopa od vsega početka le oblika Veldes, tudi Ueldes. Res je, da se pozneje tja pa sem pojavi ime FellJ, a to nima za nas pomena. Res je dalje tudi, da nas zavede pogled na visoko skalovje, na katerem stoji grad, na razlago imena od Fels. Vendar kaže, da je bil Slovenec tisti, od katerega si je grad izposodil ime. Iz dialektičnega Bles'c, pravilno Bledeč (tako se imenuje grič sredi vasi) si je Nemec sformuliral svoj Veldes.m Pred kratkim je prof. S. L.182 izvajal ime Bled, torej tudi Bledeč, iz beled, avarskega izraza za vojvodo, kneza, češ da je verjetno, da je bila na Bledu obrska vojaška posadka (našli so — poleg predzgodovinskih izkopa nin na blejskem gradu — v bližini starega grajskega kopališča tudi znamenito grobišče iz dobe preselje vanja narodov in naselitve Slovencev) na vzvišeni te rasi, za katero se dviguje Bledeč. S filološke strani — Beled — Bled — mu ni oporekati. Toda, ali ni čudno, da se krajevno ime Bled ne javlja nikjer drugje, niti ne na obrobnih predelih slovenske zemlje, kjer je bilo gospodstvo Obrov nad slovenskim živi jem vse dru gačno od goratih, za avarske konjenike težko dostop nih krajev? Možno, da je stolovala na Bledu avarska konjenica, tem bolj, ker je bil kraj strateške važnosti. Vendar hudo dvornim v avarsko poreklo imena Bled, Bledeč. \Valdenberg — Pusti grad pri Radovljici. 1228 Fri- dericus de Waldenbereh;12:i 1263 castrum VValden- berch.121 Grad na kraju, kjer kraljuje samo gozd s svojo zapuščenostjo in divjino. Domačini ga nazivajo Pusti grad, kar naj znači »zapuščen, razdejan grad«. \Veichselburg — Višnja gora. 1152 Meginhalmus de Wisilperc;'-r' 1154 castellum VVichselberg;12" Svn. \visel, \vihsel = vveichsel »višnja ([sadno.] drevje)«. Tudi potok je tega imena. Werneck — Bernek sz. od Litije. Ok. 1155 Uuoldus de Uernich;127 1250 castrum \Verdencch;13S 1261 ca strum Guerdeneche.1-" Opravka imamo tu z »\verden« = »ceniti (z ozirom na vrednost, lepoto)«. Wbrdl — Otočec pri Novem mestu. 1252 Heinricus de Werde;i:i" 1256 castrum de YVerde.K" Doslovno stoji grad na otoku »\verde« sredi Krke. Zirklach — Cerklje svzh. od Kranja. Ok. 1150 plc- banus de saneta Maria;132 1239 ecclesia sanete Maric in Cirkelach;183 1248 Cunradus miles dietus de ecclesia sanete Marie.131 K Marijini cerkvi v Cerkljah so po zneje prizidali še dvoje kapel, tako da je zgradba do bila podobo, kakor da so tri cerkve, in odtod po Schu- mijuisr> Zirklach iz slov. »v, pri cerkljah«. Toda tu ne gre za singularni kolektivni substantiv »Cerklje«, nego za »cerkevljane« — »naseljence ali prebivalce pri cerkvi« —, torej naseljeniško ime, ki je moglo biti v veljavi, še preden so prizidali k Marijini cerkvi ome njeni dve kapeli.13B Cerkev obdaja močno zidovje s štirimi grajskimi stolpi, ki naj bi bili rodni grad vi tezov cerkljanskih.m Zobelsberg — čušperk jvzh. od Višnje gore. 1220 dominus Hartvvicus de Czobelsperch ;188 1248 castrum Zobelsperc.130 Krones140 kategorično odklanja pri tem imenu zvezo z živaljo sobolom »zobci« ter misli na osebno ime Obil, Obel (lok. z'Obilsperch). Jaz sem obratnega mišljenja, kajti ime kake živali kot dolo- čilna beseda grajskega imena ni redko, in razen tega je bil sobol nekdaj tudi v naših krajih znan. Bržkone so se kje v bližini gradu zadrževali v večji skupini — v grbu niso upodobljeni. KRONIKA 15 KRATICE ČJKZ — Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodo vino. ČZN = Časopis za zgodovino in narodopisje. Gradivo = Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. IMDK — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Jaksch MC = A. v. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae. LMS = Letopis Matice Slovenske. LZ = Ljubljanski Zvon. MHVK = Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain. MMVK — Mittheilungen des Museal-Vereins fiir Krain. Schumi A — Fr. Schumi, Archiv fiir Heimatkunde. Schumi VB = Fr. Schumi, Urkunden- und Rfcgestenbuch des Herzogthumes Krain. Zahn UB = J. v. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark. Stsi = staroslovensko. Svn = srednjevisokonemško po M. Lexerju, Mittelhoch- deutsches Taschen\vorterbueh. OPOMBE 1 Gradivo IV. št. 441, Schumi UB I. št. 125, Jaksch MC III. št. 229. — - Gradivo V. št. 310, Schumi UB II. št. 34. — 8 Valvasor XI. 20. — * Spomin na ture izpričuje še ne kaj drugih takih in podobnih krajevnih imen. Gl. Kazalo krajev na »Zemljevidu slovenskega ozemlja«. — 5 Schumi UB II. št. 29. — ° ibid. št. 280. — ' Gl. Valvasor XI. 32. - s Pintar IMK 1908, 100. — " Gradivo II. št. 444, Schumi UB I, št. 8. — 10 Zwitter, Starejša kranjska mesta in me ščanstvo, 11—12. — n Gradivo V. št. 11, Schumi UB II. št. 4. — 12 Schumi UB II. št. 299. — " Gradivo IV. št. 129, Schumi UB I. št. 80, Jaksch MC III. št. 075. »" LZ 1915. 322. — 13 Schumi UB II. št. 151. — " Schumi A II. 247. " Schumi UB II. 359. — 18 Schumi A II. 203. — 19 Pin tar, Kolovec (Gerlachstein) Carniola IV. 73 d in LZ 1914, 464. — 20 Gradivo IV. št. 614, Schumi UB I. št. 141. — 21 Schumi A I. 78, Jaksch MC IV. št. 2027. — w Schumi UB II. št. 291. — 23 Gradivo II. št. 490, Schumi UB I. št. 10. - 24 Gradivo II. 382. — 25 A I. 114. — 2« Gradivo III. št. 129, Schumi UB I. št. 33, Jaksch MC I. št. 17. — 2T Gra divo IV. št. 99, Schumi UB I. št. 77, Jaksch MC I. št. 58. 28 Gradivo IV. št. 402, Schumi UB I. št. 128. — 2» XI. 223. — 3" Gradivo II. št. 309, Zahn UB I. št. 11, Jaksch MC I. št. 40. — 31 Schumi UB I. št. 89, Zahn UB I. št. 197 k »c. 1140«. — »2 Gradivo IV. št. 760, Schumi UB I. št. 152. - 33 Gradivo IV. št. 366, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MC III. št. 1377/X. — ^ pintar ČZN 1912, 119. — 35 Jaksch MC III. št. 379. — »« Gradivo IV. št. 235, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MC III. št. 1377/1. — " Schumi UB II. št. 301. — 38 M. Kos, Zgodovina Slovencev, 121. — 3H Schumi UB II. št. 162. — 40 Schumi UB II. št. 290, Jaksch MC IV. št. 2761. — 41 XI. 576—7. — 42 Gradivo IV. št. 235, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MC III. št. 1377/1. — 43 Schumi UB II. št. 377. — 44 Gradivo IV. št. 195, Schumi UB I. št. 93, Jaksch MC III. št. 770. — 45 Gradivo V. št. 15, Schumi UB II. št. 7. — 4« Schumi UB II. št. 174 str. 139, Jaksch MC IV. št. 2441. — «* Gradivo V. št. 348, Schumi UB II. št. 42, Jaksch MC IV. št. 1829. — 4S Gl. M. Kos o. c. 109. — 49 Gra divo III. št. 159. — w» Gradivo III. št. 258, Jaksch MC III. št. 376. — 51 Gradivo V. št. 228. — 52 Gradivo V. št. 836, Schumi UB II. št. 128, Jaksch MC IV. št. 2285. — 53 Prim. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Gl. podobna krajevna imena v Kazalu krajev o. c. — 54 Gradivo IV. št. 201, Schumi UB I. št. 95, Jaksch MC III. št. 782. — « Gradivo IV. št. 222, Jaksch MC III. št. 806; Lubigana Schumi UB I. št. 111, Zahn UB I. št. 253. — M Gradivo V. št. 311, Schumi UB II. št. 35, Jaksch MC IV. št. 1220. — •'' Schumi UB II. št. 223, Jaksch MC IV. št. 2627. — 58 Vse, kar je o tem na pisal, je tole: Nemci pravijo Laibach po reki Ljubljanici (Laibach), Italijani Lubiana, Slovenci Lublana, Latinci Lahacum XI. 665. — •" Lehrgebaude der slovenischen 16 KRONIKA Sorache 190. - "° Novice 1843, 36. — 81 Novice 1853, 375. __ «* Vodnikov spomenik, 182. — «3 A II. 71. - M Imeno slovje Julijskih Alp, 55, op. 4. <* LZ 1908, 310 d. - «" Die \vohllobliche landesfiirstliche Hauptstadt Laibach, 5. "7 Archiv f. slavische Philogie XXXVI (1915), 451—2; Historična gramatika II, 62. — ,i8 Geografski Vestnik 1930, 126 8. °9 Ramovš, Hist. gram. II. 62. — 70 Pintar LZ 1908, 313. — 71 Gradivo V. št. 311, Schumi UB II. št. 35, Jaksch MC IV. št. 1816. 72 Gradivo V. št. 489, Schumi UB II. št. 61. - 7;l Schumi UB II. št. 87. — 74 ibid. št. 371. _ . 75 Dasi je vodila tod, kakor vodi še danes, najmanj že v srednjem veku cesta, vendar se »strass« ne more nana šati na »strasse« — »cesta«, ker je svn. oblika za to straže. Razen tega imamo še en primer grajskega imena, kjer moramo izvajati »strass« iz slov. besede straža: Strassberg Stražperk sev. od Mokronoga. 1169 Engelsehalcus et Purchardus castellani de Strazberc (Jaksch I. št. 225); 1254 castrum Strazperch (Jaksch MG II. št. 617). Tu nas sicer »straž« lahko zavede preko »straže« na »strasse« - a bilo bi nesmiselno, ker o kaki cesti tam ni govora. 7I1 Gra divo IV. št. 338, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MG III. št. 1377/VIII. — « Schumi UB II. št. 174, Jaksch MG IV. št. 2441. — 7S Einige Notizen iiber Gegend von Mannsburg MHVK 1848, 18. - - 79 Forstemann, Altdeutsches Namen- buch I (Personennamen), 928. so Gradivo IV. št. 451, Jaksch MC III. št. 1041. - sl Gradivo V. št. 245, Schumi UB II. št. 30. — 82 Pintar LZ 1914, 566. — 8:i Gradivo IV. št. 246, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MC III. št. 1377/11. — 8J Valvasor XI. 365. - - 85 Prim. Fr. Levstik LZ 1882, 480 d; L. Pintar LZ 1913, 659; Fr. Ramovš, Histor. gram. II. 6. - - 8n Gradivo IV. št. 142, Schumi UB I. št. 84, Jaksch MC III. št. 686. — 87 Schumi A I. št. 78, Jaksch MC IV. št 2627 — 88 Gl. L. Pintar LZ 1914, 570 in Ramovš o. c. 161. — 89 ČZN XXIV. 119 d. ""Gradivo V. št. 177. Schumi UB II. št. 21, Zahn UB II. št. 114. B1 Schumi UB II. št. 174, Jaksch MG IV. št. 2441. — 92 Gradivo IV. št. 195, Schumi UB I. št. 93. Jaksch MC III. št. 770. 93 Gradivo V. št. 15, Schumi UB II. št. 7. !M Zgodovina slovenskega naroda, 181. — a» J. Parapat LMS 1876, 127. — 9B Schumi A I. št. 68, Jaksch IV. št. 2627. — °7 XI. 433—4. _ as Sostro — Osterberg IMDK IX (1899), 133 d. — 8B Schumi UB II. št. 1. — 10° Schumi A II. št. 253. — 101 Krones, Die deutsche Besiedlung der ostlichen Alpen- liinder, 430 [130]. — ln- Jaksch MC III. št. 38. — 103 Zahn UB III. št. 51. — 104 Fr. Ilešič, Brežice, Solčava ČZN XVIII, 6. — «*> ibid. 7. — 10u Gradivo V. št. 310, Schumi UB II. št. 34. — «" Schumi UB II. št. 317, Jaksch IV. št. 2805. -108 Gradivo IV. št. 898, Schumi UB I. št. 162, Jaksch MC I. št. 369. — 10B Schumi UB I. št. 113. - «° Gradivo IV. št. 657, Schumi UB I. št. 174, Zahn UB I. št. 619. — 1U J. Parapat LMS 1878, 181. — lr2 Gradivo IV. št. 169, Schumi UB I. št. 90, Zahn UB I. št. 208. - 113 Schumi UB II. št. 361, A II. 19, Jaksch MC IV. št. 2895. 114 Jaksch MC IV. št. 2805. — 11B Gradivo IV. št. 462, Schumi UB I. št. 128. — "" Schumi UB II. št. 116. -- 117 Gradivo III. št. 17, Schumi UB I. št. 14. — "8 Gradivo III. št. 28, Schumi UB I. št. 15. — na Gradivo III. št. 164. — 12B XI. 611. — 121 S. Rutar MMVK IV (1891), 70. — "• »Jutro«, 17. avg. 1935. — 123 Gradivo V. št. 489, Jaksch MC I. št. 520. Grad se imenuje tudi Wallenberg = grad z nasipom. 124 Jaksch IV. št. 2805. — 12r> Gradivo IV. št. 312, Schumi UB I. št. 106, Zahn UB I. št. 350. - 12,i Gradivo IV. št. 336, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MC III. št. 1377/V. 127 Gradivo IV. št. 338, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MC III. št. 1377/VIII. - 12S Schumi UB II. št. 174, Jaksch MC IV. št. 2441. -128 Schumi UB II. št. 290, Jaksch MC IV. št. 2761. -130 Schumi UB II št. 189. - 1!» Schumi A I. 26. — 132 Gra divo IV. št. 246, Schumi UB I. št. 113, Jaksch MC III. št. 1377/11. Tako se je sprva imenovala fara Cerklje. — 133 Gradivo V. št. 718, Schumi UB II. št. 104, Jaksch MC IV. št. 2183. Nekdanje ime za Cerklje je bilo Trnovlje (Tir- novlach) ibid. — uu Schumi UB II. št. 155. — 13r> A II. 124. - 13° L. Pintar, Imenoslovske črtice Carniola I (1910), 76-77. 137 Schumi A II. 124. - 13S Gradivo V. št. 310, Schumi UB II. št. 34. 13!' Schumi UB II. št. 156. -M0 O. c. 461 [161]. KRONIKA 17 IMENA VAŽNEJŠIH STAREJŠIH GRADOV NA SLOVENSKEM NEKDAJ IN SEDAJ IMENOSLOVSKO ZGODOVINSKA RAZPRAVA LEOPOLD PETTAUER (Nadaljevanje.) ŠTAJERSKA Alienburg—Vrbovec zap. od Mozirja. Med 1230. in 1232. Albertus de Altenbureh1; 1248. castrum Altem- burch.'-' Altenburg vsekakor ni prvotno ime, ampak leži vzrok takemu imenovanju v dejstvu, da je moral biti nekje več ali manj v bližini zgrajen nov grad, s čimer je prejšnji dobil pridevek »alt — stari«. Stegen- šek3 si razlaga Altenburg kot stari, spodnji grad glede na novi, Gornji grad — Obcrburg. Tudi slov. ime Vr bovec (= vrbov gozd) je očividno zelo staro. Več glej o tem v zvezi z Gornjim gradom. — Vrbovec so znova zgradili in na lepem sosednem griču, imenovanem Gradišče, so ustanovili frančiškanski samostan Marija Nazarje; od tod tudi ime Marijin grad.4 Drachenburg — Kozje, trg. 1197. Otto de Trachen- berg;6 1200. famulus (sluga) domini Ottonis de Drak- kinberg.8 »Zmajski grad«. Zmaj — Drachc je eno izmed redkih bajeslovnih bitij, ki jih je poznal še srednji vek koi dediščino iz prastarih časov, živa je še ljudska tradicija o kozjanskem zmaju.7 Gonoivitz — Konjice. 1146. plebs (župnija) Connu- wiz;8 1181. Gotschaldus de Gonivvitz;9 1234. castrum de Gonuvviz.10 Ime je slov. izvora. Opravka imamo tu s konji. Bržkone so bili tu ob prometni cesti v sred njem veku konjski hlevi. Gntenstein — Guštanj jz. od Dravograda. 1248. Di- tricus de Gutenstain." še bolj kot pri Gutcnbergu12 je tu poudarjena trdna osnova, živa skala, na kateri je stal grad. Heckenberg — Beli grad pri Vranskem. 1188. mini- sterialis VVuIfinch de Hekinbcrch." Hecke = grmi čevje, živa meja, ki je izborno služila v obrambne svrhe;14 plot, ograja: gosposka posest je bila s takimi zaprekami ločena od občinske marke; utrdba, grad, s katerim so bile cesto zaprte stare meje sodstva in gro fij (Heckenfcshmgen).15 — Po vasi in griču, kjer stoji, se imenuje tudi Stopniški grad.16 Hohenmanten — Mula vzh. od Dravograda. 1255. castrum Muttenherch.17 Na tem kraju je bila obmejna mitnica (maut, stvn. miita) med štajersko in Koroško. V varstvo mitnice so sezidali nad njo grad Mutten- bcrg.1s Hohencck — Vojnik svzh. od Celja. 1165. Liupoldus de Hohenekc.19 Nemško ime je bržčas pokvečeni »Voj nik«, ki ga izvaja Ramovš'20 od chvoja »jelka«. Horberg — Podsreda sev. od Brežic. 1213. castrum Herbcrch.-1 Oblika Horberg je zavedla Kronesa22 na možnost pomena »hoherer Berg — višja gora«. Pusti mo to ob strani. Prav tako nima Horberg nič opravka z zasliševanjem hudodelcev in sicer ob sredah — od tod Podsreda®8 — kakor podpira to ljudsko izročilo. Prvotna oblika nemškega imena je Herberch, ki po meni zaklonišče, del trdnjave karolinške dobe, ki je služil za zatočišče vojščakov.2' Medsebojne odvisnosti slovenskega in nemškega imena ni, razen če se nanaša »pod« na razmerje geografske lege naselja do gradu. V sredo se je lahko marsikaj zgodilo: ustanovitev kraja, pravica sejma ali dolžnost robote. Stcgenšek-:' izvaja tele sklepe: 1. da je slov. ime ime naselbine, danes trga, nemško pa ime gradu; 2. da je slov. ime jako staro, morebiti starejše od nemškega; 3. da se je kraj prvotno imenoval Sreda, in 4. da bo težko do- gnano, zakaj se kraj imenuje po dnevu v tednu. Konigsberg — Kunšperk ali Kraljevec aH Kraljevi grad'26 j vzh. od Celja. 1167. castrum Chunigesperch;-7 1178. Otto de Chungisperch.28 Določilna beseda je osebno ime Chun(i)go ali podobno, staro germansko ime, ne pa morda kunig = Konig = kralj, kakor pred stavlja to današnje ime. Konigsberg je ustanovila cer kvena oblast, salzburški nadškofje, ti so bili njegovi lastniki in gospodarji; zato je današnje krajevno ime, nemško kakor slovensko, neupravičeno. Landsberg — Podčetrtek jvzh. od Celja. 1162. Fri- drich de Landsberg;29 1209. Otto filius Engelscaldi de Landesperc;30 1213. Fr. de Lonsperch;31 1261. castrum Lansperch.32 Nemško ime Landsberg ne izvira od tod, ker so tu, kjer je bilo mogoče deželno ali krvno sod stvo, kaznovali s smrtjo hudodelce in sicer ob četrtkih — zato slov. ime Podčetrtek.'" Krones34 si je vzel za razlago imena Landsberg obliko »Lonsperch«, ki nas kajpada sama po sebi ne more zavesti na »lond — dežela, pokrajina«, in pravi, da je najbrže v pomen skem sorodstvu s staroslov. besedo loga = log. četudi bi bila taka razlaga upravičena glede na značaj talne zgradbe kraja, vendar se moramo ozirati na to, da se češčeje in poleg oblike »lons« javlja že od vsega po- četka oblika »land«. Zato pomeni Landsberg pokra jinski, deželni grad — grad, ki je gospodar čez po krajino. Pomenske odvisnosti med nemškim in slo venskim imenom ni. Vse one štiri Stcgenškove sklepe, ki sem jih navedel pri imenu Horberg — Podsreda, lahko spravimo v sklad tudi pri imenu Landsberg — Podčetrtek. Luttenberg — Ljutomer. Iz gotovih razlogov nava jam tu več podatkov. I. 1147. terra que dicitur Lutun- vverde;35 II. 1221. proprietates . . . iuxta Lvtenvverdc;3'1 III. 1242. insula que Liitenvverde dicitur cum castro ct attineuciis eiusdem;37 IV. magister cellerarius de Lii- tenberch;38 V. 1257. Chunradus de Lvtenvverde.39 Na kaj se nanaši to ime? Oglejmo si najprej slov. ime Ljutomer. Krempcl40 je mislil, da izhaja »Ljutomer« najbrže od Ljutomericev, nekega hrvaškega plemena, Fr. Kos" pa od osebnega imena Ljutomir »Lutomer, Liutemir«. Toda oblika Ljutomer je za raziskavanje imena nerabna, ker je novejšega datuma. Staro v mu- ropoljskem narečju zasidrano ime je Lotmerk,12 ki je nastalo iz nemške oblike Lot-, Luttenberg. Če pred- posavljamo »Lot, Lut« za slov. osebno ime Ljut »Liut, Liuto«, moremo sklepati ali na zelo staro naselbino z domačim imenom, ki pa je v madžarskih navalih pro padla, ali na poznejšo naselbino fevdnikov salzburških nadškofov, ker eden izmed fevdnikov, ki so postavili KRONIKA 107 obrambni grad, je bil lahko Slovenec z imenom Liut ali Liuto.13 Pustimo ob strani razlago imena, ki pred videva osebno ime; v njo ne verujem. Prvotna oblika ni, kakor smo zgoraj videli, Luttenberg, nego Luten-, Lvten-, Lutunwerde. Kovačevičeva trditev,41 da se na naša »Lutenvverde« le na Mursko polje (spodnje), ki je bilo nekdaj razkosano na same »otoke«, in »Lutten berg« le na grad in trg, se mi ne zdi povsem upravi čena, že pogled pod III. bi dal misliti. Pod IV. se po javi prvič oblika »Lutenberch, a zato zopet pod V., malo let pozneje, Lvtenwerde. Okolnosti kažeta, da mora iti pri obeh slučajih le za grad. Lutenvverde je ime i za zemljo, polje (terra) i za otok (insula) i za grad (castrum). Saj je »werde« lahko oznaka za graj sko ime — W6rdl—Otočec pri Novem mestu je n. pr. dokaz za to. V to ne dvomim, da je pozneje, v 14. in 15. stol., »Luten-, Lotenberg« predstavljal le grad in trg, a »Lutenvverde« Mursko polje. Toda prvotno — podoba je — ni bilo med njimi imenske razlike in to tembolj zaradi tega, ker v 12. in 13 .stol. v dogledni okolici bržkone ni bilo nobenega drugega gradu poleg starega Ljutomerskega gradu. Kaj vse bi utegnilo po meniti »luten«, v to se ne spuščam; to prepuščam po klicnim filologom. Vsekakor pa je moje mnenje, da gre pri tem imenu za stvarno ime. »Ljutomer« očituje potemtakem isto. — Luttenberg ali bolje: Oberlutten- berg naziva slovensko ljudstvo »Doljni grad« v razliko od Braneka, ki stoji više od Ljutomera, »Gornjega gradu«. Marburg — Maribor. 1147. dienstman von Mar- purch;45 1164. castrum Marchburch.1" Mar, March »marka, obmejno ozemlje«. To je grad v marki. »Ma ribor« je tvorba 19. stol.47 Oberburg — Gornji grad svzh. od mesta Kamnika. 1140. castrum Obbremburch, Obremburch;4* 1243. ca strum Obberembureh.1" Nekdanji grad, po katerem je kraj Gornji grad dobil svoje ime, je bil na hribu, Gra dišče imenovanem, vzh. od sedanjega trga.50 Gruden5' pravi, da kaže srednjeveško ime »Obrernburg« bolj na prvotni slovenski pomen: obrana, obramba. Takemu naziranju tudi Zahn52 ne odreka sleherne možnosti. Toda današnji Oberburg se javlja — sicer ne kot grad, pač pa kot kraj — ne le kot »Obrernburg«, temveč tudi kot »Oberen-, Obernburg«, torej oblika obercn, obern, ki označuje pri krajevnih imenih, pisanih v ne enotnem srednjeveškem pravopisu, izključno samo lego »zgornji«.53 Vprašanje, zakaj »gornji«, je, kakor že omenjeno, skušal pojasniti Stegenšek v zvezi z Al- tenburgom — Vrbovcem Potrebna bo vseeno še kri tična študija o starosti imenovanih gradov. Kajti Oro žen54 prišteva grad Gornji grad med naše zgodnje srednjeveške gradove; dalje je ta izpričan tako rekoč vse stoletje pred gradom Vrbovcem; razen tega so Gornji grad že 1. 1247. zvali Stari grad,55 to je v dobi, ko se malo poprej šele Iistinsko javi Altenburg. Sredi 13. stoletja sta torej tu ob Dreti kar dva gradova z enakima imenoma: Altenburg in Stari grad. Obercilli — Gornje Celje. Med 1122.—1137. Gunthe- rus marchione de Cylie;56 ok. 1185. Bernhardus de Cilie.57 Tu je bilo že rimsko mesto Claudia Celeia. Iz »Celeia« je nastalo slov. »Celje« in nemško »Cilli«. »Gornje« zaradi ločitve od »Spodnjega celjskega gra du«. Tudi Celjani se ponašajo s svojim starim gradom. Oberlichtemvald — Gornja Sevnica. 1256. Lichten- vvalde.58 Pomeni lahko: 1. redko rastoče drevje na 108 splošno; 2. grmičevje (nizko drevje), do katerega lahko prodre sončna svetloba, v razliko s temnim smrekovim gozdom; 3. gozd listnastega drevja, ki se leskeče v svoji zeleni barvi in daje videz svetlobe, in 4. jaso sredi gozda. Izmed vseh navedenih primerov bi po mojem mnenju prihajala v poštev predvsem točka 3. Peilenstein — Pilštanj, sev. od Krškega. 1158. mini- sterialis Ernest de Bilestein ;5U 1185. castrum Pilstain.80 Svn. bil = obramba, boj. Grad,ki vzbuja grozo. Peilen stein spominja na mogočno rodbino, ki je stala v od nosu do Liebenauerjev, prav tako štajerske plemiške familije, kot veja proti vejici.61 Pettau — Ptuj. Med 1131.—1147. antiquum castrum Bethowe sed dirutum.6- Podoba je, da je bil rimski Poetovio edino mesto na slovenskem ozemlju, ki ga ni bil uničil nemirni čas preseljevanja narodov, da je Ptuj obdržal kontinuiteto iz antike v srednji vek; kajti po naselitvi Slovencev se javi že ok. 670. Peta- viona;88 890. civitas inferior oecidentalis in superior origentalis Pettouia.04 Iz »Poetovio« je nastal slov. »Ptuj« in nem. »Pettau«.65 Polstrau — Osredek (Središče), trg vzh. od Ptuja. 1255. gesloss Polstraw.08 Iz korena sru z vrinjenim t (gl. Sostro — Osterberg na Kranjskem, Kronika V., št. 1.) v pomenu: teči, stekati se, je po L. P.67 najbrže razlagati i ime »Polstravv«, t. j. polostrov, beseda, ki označuje pri Hrvatih in Srbih polotok. Možnost raz lage imena Središče od srede, dneva v tednu, kar uvi- deva Stegenšek,68 moramo takoj izključiti. Vsa tri imena, nemško kakor obe slov. imeni, izražajo vse binsko neko skupnost: nekaj, kar se skupaj steka, nekaj osrednjega. Je to kraj, ki tvori prometno in go spodarsko središče najmanje že od srednjega veka sem. Radkersburg — Radgona. 1182. prepositura et eccle- sia Bakerspurch;60 1213. Poppo et Liutoldus miles de Ratigoyspurch;70 1257. plebanus (župnik) de Raccoys- purch.71 Ime po nekem Slovencu Radigoju, ki je bil najbrže ustanovitelj in prvi posestnik tega gradu, kar dokazuje tudi slov. ime Radgona = Rad(e)go(ji)na.7- Ime ni torej v nikaki zvezi z »Rad = kolo«, ki je upo dobljeno v mestnem grbu. Rain — Brežice — gl. Kroniko V., št. 1. Reichenburg — Rajhenburg. 895. Richenburg;71 1141. Otto de Richenbvrc.74 Je to najstarejši zgodnje- srednjeveški grad na Slovenskem, ki nam je znan z označbo »burg«; pred njim molče viri o »gradovih«. Ta utrdba, ki ima za seboj pestro več kot tisočletno zgodovino, je nastala v dobi prve invazije Nemcev na slovenska tla, ob času prve organizacije krajin tu na vzhodu v borbi proti Madžarom. Najumestnejša se mi zdi razlaga imena od rihe = ozek prehod, jarek, so teska, kajti grad je stal na višini nad savsko ožino, ki jo tvorijo z leve in desne precejšnje vzpetine. Sanneck — Sonek ali žovnek pri Braslovčah. Med 1123. in 1146. Gebhard de Soune;75 1173. Gebehardus de Sonnekke.78 Ime po reki Savinji, nemško Saun. Ob pogledu na te prijazne razvaline nad Savinjo popot niku nehote zaide misel v davno minula stoletja. Skro men je bil začetek celjskih zvezdnikov. Od preprostih Sovneških gospodov preko grofov Celjanov do držav nih knezov in vsemogočnikov, ki so imeli sorodstvene vezi z mnogimi vladarskimi hišami — je preteklo ko maj 300 let. KRONIKA Schonstein — Pusti grad v Šoštanju sz. od Celja. 1202. Eberhardus et Hermanus de Schonenstein.77 Po imenu sodeč, je moral biti nekoč ta grad lep — danes je pust, po pomenu: zapuščen, razdejan. Unter Drauburg — (Spodnji) Dravograd. Ok. 1140. dominus Ortolfus de Traberc;™ 1177. castrum Trah- burck.79 Drava je dala gradu ime. Pridevek »spodnji« se je začel uporabljati šele pozneje v erazliko od »zgor njega« na Koroškem. \Veitenstein — Vitanje sev. od Celja. 1140. castrum VVitenstain.80 Ime je slov. izvora. Težko, da bi šlo za osebno ime Vitan;sl izvajam ga od vitati82 = preno čevati, muditi se. Vitanje je bil edini večji kraj ob potu, držečem iz Konjic v Mislinjsko dolino. Zato je verjetno, da se je nahajala tu večja gostilna s preno čišči. Windischgraz — Slovenjgradec. Ok. 1106. Otto de Grace;83 1226. castrum VVindeschgrez;84 1261. castrum Grec.sr> Vzrok nazivu »grez, graz« je bilo staro gra dišče, ki se je nahajalo v bližini. Pridevek »vvindisch — slovenji« je bil potreben za ločitev od »deutsch — nemškega« (Gradca), prestolnice bivše Štajerske. Wurmberg — Vurberg sz. od Ptuja. 1238. \Vigan- dus de VVrmberch;8" 1244. castrum Wuermwerg.NT Ljudsko izročilo pripoveduje o velikanski kači, ki se je tod pojavljala, nemški zgodovinarji pa omenjajo viteza, ki je ubil tod velikega zmaja, zgradil grad v 12. stol. in ga imenoval VVurmberg. Zmaj je upodob ljen tudi v vurberškem grbu.88 Kratice: ()JKZ = Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodo vino. ČZN = Časopis za zgodovino in narodopisje. Gradivo — Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. IMDK — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Jaksch MC = A. v. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae. IMS = Letopis Matice Slovenske. LZ = Ljubljanski Zvon. MHVST = Mittheilungen des Historischen Vereines tur Steiermark. Schumi UB = Fr. Schumi, Urkunden- u. Regestenbuch des Herzogthums Krain. Zahn VB = J. v. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark. Opombe. 1 Gradivo V. št. 523, Schumi VB II. št. 71 k »c. 1230«, Jaksch MC IV. št. 1907. — B Schumi VB II. št. 154, Zahn UB III. št. 23, str. 77. 3 O najstarejši zgodovini gornje- grajskega okraja, ČZN VII (1910.), 28 d. — 4 Janko Orožen, Gradovi in graščine v narodnem izročilu L, 19. — 5 Gra divo IV. št. 898, Schumi UB I. št. 102, Jaksch MC I. št. 309. - « Gradivo IV. št. 919, Zahn UB III., št. 11, Jaksch MC I. št. 383. — 7 Orožen, o. c, 214. s Gradivo IV. št. 222, Zahn UB št. 253, Jaksch MC III. št. 800. — 9 Gradivo IV. št. 048, Zahn UB I. št. 017, Jaksch MC III. št. 1270. 10 Zahn UB II. št. 314. — !1 Mravljak, Početki Guštanja, ČZN 1933., str. 41. — 12 Gl. Kroniko V. št. 1. — 1:> Gradivo IV. št. 749—50, Zahn UB L št. 091. — l4 Prim. EberI, Die bayerischen Ortsnamen als Grundlage der Siedlungsge- schichte II., 140, 150. -- a VVallner, Altbairische Siede- lungsgeschichte, 76—77. — llJ Orožen, o. c, 17. —- 17 Zahn UB III. št. 177. - 18 Gl. Mravljak, Muta, ČZN XXIII (1928.) 42 d. - - la Gradivo IV. št. 479, Zahn UB I. št. 485. — *> Hi storična gramatika slovenskega jezika II., 248. — 21 Gra divo V. št. 212, Zahn UB II. št. 124. — ** Ober Bedeutung und Ursprung deutscher Ortsnamen der Steiermark, Bau- steine 1872., 208. — 23 Gl. Stegenšek, O Veliki Nedelji in podobnih krajevnih imenih, ČZN V (1908.), 35. — 24 Eberl, 0. c. II., 130. — 25 ČZN V (1908.), 30. 2li Orožen, o. c. I., 28. — 27 Gradivo IV. št. 490. — M Gradivo IV. št. 009, Jaksch MC III. št. 1242. — '-'» Schumi A L, 223. — 30 Gra divo V. št. 147, Jaksch MC I. št. 424. — 31 Gradivo V. št. 212, Zahn UB II. št. 124, Jaksch MC IV. št. 1691. 32 Jaksch MC II. št. 680. — 33 Gl. Stegenšek, ČZN V (1908.), 35. — « Die deutsche Besiedlung der ostlichen Alpenliin- der, 402 [102J. — ™ Zahn UB I. št. 501. — 3U Gradivo V. št. 349, Zahn UB II. št. 191 k 1. 1222. — :" Gradivo V. št. 787 (delno), Zahn UB II. št. 402. — 3S Zahn UB III. št. 54. — 39 ibid. št. 229. — 40 Dogodivščine štajerske zem lje, str. 142, op. 2. — « Gradivo II., str. 115, op. 4, in LMS 1886., 125. — 42 Fr. Kovačič, Doneski k starejši zgodovini Murskega polja, ČZN 1919., 67. — 4;i ibid., 67. — 44 ibid., 05-66, 67—68. — 45 Gradivo IV. št. 245. — 4« Gradivo IV. št. 470, Zahn UB I. št. 482, Jaksch MC III. št. 1082. -47 Gl. Fr. llešič, ČZN XVII., 76 d. — 48 Gradivo IV. št. 157, Schumi UB I. št. 87, Zahn UB I. št. 180. — 49 Gradivo V. št. 811, Zahn UB II. št. 420. — 50 Gradivo IV., str. 94, op. 2. 51 Zgodovina slovenskega naroda, 122. — 5- Gl. UB III., register, str. 440. — 5» Gl. registre Gradiva, Schumija UB, Zahna UB, Jakscha MC. — 54 O. c, 19. — 55 Stegenšek, ČZN VIL, 21 (žal ne citira, odkod). — 5G Gradivo IV. št. 70 a. M. Ljubša, Postanek srednjeveškega Celja, meni, da je usta novitelj starega celjskega gradu mejni grof Gunter med 1. 1123.—1140. ČZN 1929., 6. - 57 Gradivo IV. št. 712, Zahn UB I. št. 662. — 5« Jaksch MC IV. št. 2627. — M Gradivo IV. št. 373, Jaksch MC I. št. 201. — (i0 Gradivo IV. št. 697, Zahn UB I. št. 635, Jaksch MC L št. 382. — ul Krones, o. c, 422 [122J. — «2 Gradivo IV. št. 109. — "3 Gradivo L št. 182, str. 221. — G4 Gradivo II. št. 296, Zahn UB I. št. 9, Jaksch MC III. št. 62. — 65 Nemci so sprejeli današnjo obliko »Pettau« iz »Poetovio«, ker slov. Petujb bi moral dati nem ško »Ptau«; zato »Pettouia«. Gl. Fr. Ramovš, LZ 1919., 379—80. — M Zahn UB III. št. 189. — °7 IMDK IX. (1889.), 136. — w ČZN V (1908.), 37. — GB Zahn UB I. št. 119. — 7U ibid. II. št. 125. — 71 Zahn UB III. št. 217, Jaksch MC IV. št. 2044. — 72 L. Pintar, Carniola 1909., 46-47; prim. P. Skok, ČJKZ, 1924., 45. — 73 Gradivo II. št. 309, Schumi A L, str. 74, Zahn UB L št. 11, Jaksch MC I. št. 3. — 74 Schumi UB I. št. 90. — 75 Gradivo IV. št. 77, Zahn UB 1. št. 138 k »c. 1130«, Jaksch MC III. št. 572 k »1123—30«. 7U Gradivo IV. št. 533, Zahn UB L št. 551, Jaksch MC I. št. 279. — " Gradivo V. št. 4, Zahn UB II. št. 42, Jaksch MC III. št. 1510. — 7S Zahn UB I. št. 190. — 79 Gradivo IV. št. 592 a, Jaksch MC III. št. 1228 a. — 80 Gradivo IV. št. 159, Zahn UB I. št. 182, Jaksch MC IV. št. 111. — sl Fr. Kos, LMS 1806., 145. — 82 Fr. Miklošič, Lexicon paleoslovenico- graeco-latinum. — 83 Gradivo IV. št. 17, Schumi UB I. št. 69, Jaksch MC III. št. 528. — 84 Gradivo V. št. 435, Schumi UB II. št. 47, Jaksch MC IV. št. 1899. — 85 Schumi UB II. št. 291, Jaksch MC IV. št. 2761. — 8n Gradivo V. št. 694, Jaksch MC IV. št. 2163. — 87 Gradivo V. št. 848, Zahn UB II. št. 443. — 88 Slekovec, Vurberg, 11—14. KRONIKA 109 IMENA VAŽNEJŠIH STAREJŠIH GRADOV NA KOROŠKA Avnoldstein- Podklošter jz. od Beljaka. Ok. 1085. do 1090. Arnoltesstein1; 1106. castrum Arnoldestein (Arnoldistein).2 To je »Stein des Arnold« »Arnoldova pečina, kamen«. Iz poročil je razvidno, da je obstajal ta grad najmanj že 45 let prej, torej 1. 1061.—1062. Priboril si ga je nazaj bamberški škof Oton. Iz raz rušenega gradu je istega leta (1106.) osnoval samo stan v čast sv. Juriju, »klošter«, čigar naziv je sprejel pod njim nastali kraj, zato Podklošter. Bleiburg - Pliberk. 1228. castrum Pliburcb.:i že zgo daj so tod kopali svinec in še do nedavnega se je na hajala tod topilnica svinca.4 Grafenstein- Grabštajn vz. od Celovca. Med 1135. in 1144. Gravinstain5; 1158. castrum Gravensteine." Vsekakor grofovska posest.7 Giiffen-Grebinj. 822. Criuinas; ok. 1091. stabula- ria curtis (pristava). Griuina"; 1160. castrum Grivena de antiquo (grad iz starih časov).1" Ime je stsl. iz vora, kajti od stvn. grif, grifan = Griff, greifen je nemogoče zaradi v (u), ki je znan v najstarejših za piskih; pa tudi drugod naletimo na slična imena, ki spadajo nedvomno v slovansko besedišče.11 Miklošič12 si razlaga neko goro mons qui dicitur Grivinberg (1161.)u od greben, čemur oporeka R. Miiller14; nje mu je bližji stsl. krivu »kriv«, potemtakem krivina, glasoslovno pa mu najbolj odgovarja stsl. grivina »Hals- ali Armband«. Grad, ki ga obkrožuje skalovit hrib. Heunburg (Haimburg) - Vovbre sev. od Velikovca. 1103. Willehalm de Hunenburch15; ok. 1175. castrum Hunenburch.1" Zanimiv primer, kako sta šla Nemec in Slovenec pri imenovanju kraja svojo pot. Prvi je ovekovečil v imenu spomin na Hune, drugi na Obre ali Avare, s katerimi je imel večidel slabe izkušnje. Nemec je kajpak zamenjal Hune z Obri, kar pa ta krat ni bilo nič nenavadnega, saj čitamo v neki listini iz 1. 843.": Avarorum id est Hunorum regnum — kraljestvo Avarov, t. j. Hunov. Možno je tudi, da tu ne gre za določen narod, marveč se ime ozira splošno na pogane-velikane, ajde »Riesen«; primer: Ajdovski Gradec v Bohinjski dolini. Hollenburg - Humberk svzh. od Borovelj. (1126.) 1142. Swickerus senior de Hollenburkch.18 Ime po votlinah, ki se nahajajo na južni strani grajskih skal.111 Hum lahko znači slov. holin, verjetneje pa se mi zdi, da je le pokvečeni »hollen«.20 Jauenstein -Juna, juž. od Dobrle vesi. Ok. 1000. comitium quod dicitur Junotal (grofija v Junski do lini);21 1002.—1018. provintia Juna22; med 1086. do 1121. Wecelinus de Juno2:i; 1106. Hadolt de Juna.2-1 Verjetno keltskega izvora25; rimska Jueuna. Grad je stal na gori, ki se omenja 1. 1106. mons Ivnberch.2li Naselbina se glede na goro in grad imenuje Podjuna, od tod Podjunska dolina, dočim jo Nemec imenuje Jauental. Juuneck - Junek, grad juž. od Dobrle vesi, kjer je sedaj Sonneck-ževnek.27 Ok. 1193. dominus Cholo de Ivneke28; 1267. castrum Jovnek.21' Ime je istega po rekla, kakor prejšnji, samo da je mlajšega nastanka. Karnburg - Krnski grad. 888. curtis Corantana30; 927. ad Karantair11; 1178. civitas Karantana32; 1251. vila Chaerenpurch.33 Kot središče političnega življenja stare Karantanije v okolici starega Viruna in poznej šega Gosposvetskega polja — ustoličenje koroških vojvod! — je izšlo ime pokrajine kot skupno ime za deželo Koroško — Karaten. Ime izvira od kelt. carant »prijatelj, sorodnik«, od katerega se izvajajo številna krajevna in osebna imena. Karantanci, Kiirntner, Ko rošci so torej ljudstvo, ki so med seboj prijatelji ali sorodniki. S tem odpadejo vse druge razlage, kakor n. pr. Gorotan (Korotan) »gorata dežela«, keltski carno »rog« itd.34 Krnski grad je bil kraljevska re zidenca, palača (palatium), kjer je začasno prebival vladar. Upravljal jo je palatinski grof. Na Koroškem sta bili dve taki rezidenčni zgradbi: Krnski grad in Blatograd.35 Klagenfurt - Celovec. Med 1193. in 1199. forum Chlagenfurt311; 1252. civitas et castrum Klagenfort.37 Razlag za to ime je veliko. Ena izmed starih je ona od Claudii forum, tudi Claudenfurtum »Klavdijev trg, brod«, fabrikat nekega humanista.3* Ker je ležal Stari Celovec (Alte Klagenfurt) severneje od današ njega, onstran Gline, so pisali od Megiserja dalje (zač. 17. stol.) Glanfurt »Furt an der Glan« — »brod ob Glini«*®; toda med 150 krajevnimi imeni, ki jih na vaja Forsteinann4" na — furt, jih je komaj pet, ka terih določilna beseda je rečno ime. Nadaljnji raz iskovalci tega imena vzamejo za deblo klag; Miiller'1: »Furt der Klage« — »brod tožbe, tarnanja«; Schei- niggu42 se zdi, da tiči v imenu staronemško osebno ime Klago, medtem ko izvaja Celovec od cel (integer), češ da je Celovec terra integra, to je trdna, suha zem lja, kjer je možna naselitev v nasprotju z močvirno okolico, ki je ncprikladna za prebivanje.4'' Obširno se je bavil s tem Lessiak,44 ki spravlja ime v zvezo z mito loškim bitjem Klag, Klaga (od klagen »tožiti, tar nati«), demonsko žensko, kajti po ljudskem prazno verju so vodni prehodi prebivališča pošasti in nesrečo prinašajočih bitij; taka so: pri Štajercih »Nachtahnl« ali »Lahnvvaberl«, pri Korošcih »Todin«, na bavarsko- avstrijskih tleh pa Klagenmutter ali Klagevveiblein, tudi Klaga, Klag. Prav tako ima po Lessiaku slov. Ce lovec, ki je imenska tvorba 18. stol., starejši Cviljovec (od cviliti, tožiti »klagen«), svoje ime po cvilji »Kla- gevveib«, tako da se obe imeni, nemško kakor sloven sko, po pomenu skladata. Lessiakovemu mnenju se je pridružil tudi Nahtigal (Cviljavec).15 Zaradi imena Celovec je polemiziral na dolgo in široko ter v ostrem tonu, zlasti z Lessiakom, L. Pintar1": da je cvilja »Klage«, povodna nimfa, za lase privlečena; zanj je Celovec Cvolovec ali Stvolovec »s trstjem, rogozjem KRONIKA 189 SLOVENSKEM NEKDAJ IN SEDAJ IMENOS LOVSKO ZGODOVINSKA RAZPRAVA (Konec.) LEOPOLD PETTAUER in podobnim močvirnim rastlinjem poraščen kraj«. Pa se je spet oglasil Ramovš47 — opozarjam na ana logijo pri imenu Ljubljana (Kronika V., št. 1)— da je ime glavnega mesta Koroške, Celovca, bržčas predslov. izvora; gre naj za neki rom.-keltski koren, od katerega se da razložiti prav lepo nem. Klagenfurt; opira se na Oštirjevo48 domnevo, ki išče v »cel« imena Celovec tuj koren, isti kakor n. pr. v Celeia (Celje). Moosburg - Blatograd sz. od Celovca. 880. Mosa- burch, castrum munitissimum palude impenetrabili vallatum — zelo utrjen grad, obdan z močvirjem, v katerega ni moči vdreti19; 888. urbs Mosaburc50; 1150. castrum de Mosburhc.51 Bil je, kakor že omenjeno, drugi kraljevski rezidenčni grad na Koroškem, še so vidne grajene preostaline nekdanjega gradu.52 Kakor skalnat in strm hrib, tako je i težko dostopno moč virje izborno služilo v obrambne svrhe.52;i Osterivitz (Hoch-J - Ostrovica vzh. od št. Vida ob Glini. 860. curtis Astaruuica53; med 1106. in 1124. Ostervvitz.54 S tem mogočnim, najlepšim gradom na Koroškem, ki je v 16. stol. do tal pogorel, pa bil še z večjim sijajem obnovljen,55 moremo primerjati le malo srednjeveških gradov zapadne Evrope. Grad nosi pečat slov. nomenklature. Po ostrem vrhu, hribu, Ostrovici, na katerem je zgrajen, da obvlada bližnjo in daljno okolico.511 Si. Pavel-št. Pavel v Labodski dolini. Med 1085. in 1091. ecclesia (et castrum) beati Pauli apostoli — cerkev (in grad) blaženega apostola Pavla.57 Tudi svetniška imena so v krajnih imenih pogosta. Vezana so vselej na eksistenco cerkve v dotičnem kraju — pa najsi je samo kapelica. Ras - Rož5", grad jz. od Sv. Jakoba v Rožu, ali bolje Podgrada. Med 1143. in 1160. Rudbertus de Raz59; 1171. castrum Rase.'10 Ime je zelo staro, po pokrajini in kraju, ki se kot Rasa 1. 875.—883.'11 prvič javi. Od kod to ime? Je v zvezi z rožami? že 1177. se omenja za Rož vallis Rosarum »Rožna dolina«'12 in 1227. Ras- tal":!; zato je prostonarodna razlaga, ki spravlja izvor imena Rož od rož v zvezo s Turki, ki so k. 15. stol. pridrveli na Koroško in videli tod zgodaj spomladi obilico rož, zakasnela.'" C. Oblak65 je mimogrede na mignil na stsl. rožije »grmičevje«, drugi od rog.*1'5 Naj novejša razlaga je ta, ki išče v imenu slov. besedo raz »iztrebljen, požgan ali izsekan kraj v gozdu«.'" Lessiak'18 uvršča to ime v predslovenski jezikovni za klad, pri čemer se opira na podobna krajevna imena daleč na zapadu Nemčije, v krajih, kamor ni bil nikdar prodrl slovanski živelj! Vprašanje je drugo: ali je v krajevnih imenih, ki jih navaja Lessiak, isti koren, kakor v imenu Rož? Na to naj odgovore filo- logi. — Ljudstvo imenuje ta grad v Turnah, zaradi obeh obrambnih stolpov, ki sta še ohranjena.69 Roseck - Rožek. 1171. Rudolfus de Rasek70; 1253. castrum Raseke.71 Najstarejši kraj imena Rož — med 875. in 833. locus, qui dicitur Rasa72 — bo treba vse kakor iskati v Rožeku, ali bolje Fari, kakor naziva kraj tamošnje ljudstvo.7'1 Pisec življenja in sveta74 vidi v tem imenu slov. razsek, sorodno: krčevina, laz, no- vina, prelog, trebež, krčevina, v drugi vrsti šele raz »posekovje« in nem. Eck. K temu pripominjam, da je bil Rudolf iz Rožeka ustanovitelj tega gradu in sicer sin Ruperta iz gradu Roža.75 Znano pa je, da se ime rodnega gradu kaj rado prenese drugam, na novo grajsko prebivališče. Ker pa sta imenovana gradova stala razmeroma blizu skupaj, je bila na mestu ne znatna imenska razlika. Tako si razlagam -ek v Ro žeku. (Prim. Juna, Junek.) S tem nikakor ne zani- kujem možnosti, ki jo uvideva pisec Žisa. Glede do- ločilne besede pa velja vse to, kar sem navedel pri imenu Ras - Rož. Stein - Kamen blizu izliva Krke v Dravo. Ok. 970. predium (posestvo) Stein711; ok. 994. castellum Stein.77 Ime samo govori. Villach - Beljak. 878. pons (most) Uillah78; 979. curtis et castellum Fillac.79 Verjetno, da je bilo tudi to ime spočetka ime pokrajine, in sicer področja med Dravo in spodnjo Ziljo.80 Ime od slov. bel že zaradi tega ne more biti, ker bi moralo nemško ime dati Vellach ali Fellach, nikoli pa Villach. Stara je dalje razlaga od Villa aciuae »kopališče«, torej iz rimske dobe.91 Bo pač tudi tu veljalo keltsko poreklo, kakor pri mnogih naših večjih krajevnih imenih, zlasti na Koroškem — ne da bi s tem hoteli podpirati kelto- manijo — kajti našel se je 1. 1910. kamen z rimskim napisom, kjer se omenja statio (postaja Bilachinien- sis, ki jo Eggcr92 lokalizira med Beljak in Podklo- šter. Poleg tega se marsikatero keltsko krajevno ime, tudi osebno — celo za Koroško imamo tak primer — začenja z Bil-.83 Volkermarkt - Velikovec. Med 1105. in 1126. Volchi- mercatus94; 1239. castrum Volchenmarcht.85 Starejša razlaga je precej naivna; gre za nem. vollig »popoln«, slov. pa velik, veliki, glavni trg, kjer se skoraj vse hiše pečajo s trgovino, torej »ein volliger Markt« Volkermarkt.8" K temu je doprinesla svoj delež ne dvomno lat. oblika, ki je bila splošno sprejeta: Genti- forum »trg ljudstva«.87 Pisec »Velikega trga« računa malo pozneje na osebno ime Volkel ali Volckl — žal ne more najti nobenega plemiča takega imena.88 V resnici pa gre tu za nem. osebno ime Volcho ali Folko, na katero je naslonjen slov. Velikovec iz star. Bolko- vec ali Blekovec, kakor se je ime še pisalo k. 18. stol.89 Za čudo gre Lessiak90 še dalje in upošteva možnost iz slov. osebnega imena Boliko (Boljko); ne more pa najti nobenega podobno se glasečega krajevnega ime na na slovenskem jezikovnem območju. Sočasno z obliko Volchimercatus srečamo ta kraj z označbo Forum Judeorum »Judovski trg«. Ne vemo pa, ali je to ime prvotno, ali je bil mišljen samo del tega kraja, židovska četrt. Ker naletimo pri Beljaku neposredno poleg Volkendorfa na Judendorf, se Lessiak91 vpra šuje: ali je bil Volcho židovsko ime? Wildenstein - Bildenštajn pri Galiciji v Podjunski dolini. 1154. castellum Wildenstain.92 Divje razme tano skalovje — zraven gradu šumi mogočen slap — je dalo temu viteškemu gradu svoje ime.9:i ZAKLJUČEK Krajevna imena, kjer tvorijo grajska imena le po sebno skupino, so pomenljiva za zgodovino, zlasti za kulturno zgodovino. Važna so predvsem tam, kjer so drugi zgodovinski viri, n. pr. pisani, skopi, redki ali jih celo ni. Tako n. pr. govore o narodih, ki so pre bivali na določenem ozemlju ter izginili z zgodovinske pozornice, prišli pa so drugi. Ime je pogosto ostalo, le da ga je prišlek druge narodnosti prikrojil svoji iz reki in pisavi. Pa tudi razvoj jezika kakega naroda se kaže v krajnih imenih -- tem točneje, čim pogostejši 190 KRONIKA so dokumenti v časovnih presledkih. Tem pomembneje je to za Slovence, ker so sicer pisani spomeniki na cionalnega jezika v srednjem veku tako redki. Nič zato, če so imena ohranjena v nemških listinah in prikrojena glasoslovju germanske jezikovne zakono daje; so še zmerom bližja izvoru in tako pomenu kakor pa mnoga današnja slovenska krajevna imena, ki imajo za seboj večstoletno tradicijo. Dejali smo že, da je bilo zlasti 19. stoletje usodno slovenski bitnosti; germanizacija tedaj ni prizanesla niti našim krajnim imenom. Po drugi strani pa je dalo tedaj narodno prebujenje med Slovenci nekate rim našim večjim krajevnim imenom narodno obe ležje. Najširše so bile meje slovenskega ozemlja sredi 9. stol.: daleč na vzhod, zapad in sever je segal slo venski živelj v prvih stoletjih po svoji naselitvi. Mnoga krajna imena so še danes živ dokaz o nekdanji slo venski zemljepisni razsežnosti — dejstvo, ki ga v la tinskem ali nemškem jeziku pisani spomeniki le podvoje! Krajevna imena so kričeča kontrola med sedanjostjo in preteklostjo! Tujemu doseljencu je morfološka pestrost slovenske zemlje dajala dovolj priložnosti, da je mogel postav ljati gradove kot obrambne zgradbe: ali bi mogla na stati po Slovenskem grajska imena na -berg, -eck, -1'els, -stein brez goratih predelov Koroške, Kranjske ali štajerske? Le malokatero naše grajsko ime po znamo, ki mu osnovne besede ne tvori eden izmed navedenih izrazov; nobenega teh imen ni, ki mu ne odgovarja značaj talne zgradbe, neposredne ali oko lice, kjer je stal grad. Dotaknil se bom niza problemov, ki čakajo vse kakor še kritične študije. Utrdbe na strateških krajih pozna že neolitska doba. Slovenci so ob svoji nase litvi nazvali zidane preostaline gradišče; veliko takih krajnih imen poznamo. Sem pa tja so na razvalinah ali v bližini teh predslovenskih zidav nastali dvorci zgodnje slovenske in za njo frankovsko-nemške dobe. Tem slede pravi srednjeveški gradovi »burgi«; tudi ti so morali marsikje nastati na osnovi starih gra dišč, kajti sicer bi jih slovensko ljudstvo ne moglo nazivati ponekod Gradišče. Ni vsak srednjeveški grad z vsem svojim bistvom nastal mahoma; najstarejši gradovi so v teku stoletij zelo menjavali svoje zu nanje lice. Zato ni čuda, da se kak grad spočetka imenuje munimen, tudi urbs, civitas, dalje castellum, končno castrum, ali pa je n. pr. krajno ime Dvor ostalo, medtem ko se je dvor že zdavnaj spremenil v grad. Tak razvoj označb lahko zasledujemo v zgo dovinskih zapisih. Ali so gradišča iz predslovenske dobe imela kaka specialna imena? Kako je bilo v tem pogledu z zgod- njesrednjeveškimi dvorci? V listinah se javljajo dvorci (curtis, Hof) redko s samostojnim imenom, n. pr. Nivnhovun, češčeje pa se imenujejo po krajevnih imenih, po vaseh, naselbinah, v katerih območju so na stali. Vasi so v teh primerih starejše od dvorcev. Pri vsakem grajskem imenu bi bilo kajpak potrebno prepričati se, ali ga ni doseljeni plemič prinesel iz svoje domovine, dasi lahko popolnoma ustreza kraje- pisju nove domovine. Kaj je v primeru, kjer je graj sko ime več ali manj točen prevod slovenskega kraj- nega imena? Katero ime je starejše? Kdo je prevajal? Isti vzroki lahko ustvarjajo ista imenovanja samo stojno — torej ne pod vplivom druge etnostne skupine. Toda tam, kjer se pojavi v dobi nemškega gospodstva grajsko ime s slovenskim imenom, nas napotuje v nova razmišljanja. Ni to zgolj dokaz, da je bil tod slovenski živelj starejši od tujerodnih doseljencev; to neizpodbitno drži. Ali ni bil morda tod že grad slo venskega plemiča, ki so ga dohitele nove, zapadno- evropske uredbe? Prišlek se je, prišedši med Slovence, naselil ravno tam, kjer se je bil stoletja pred njim Slovenec, kajti plodne zemlje je bilo za oba dovolj. A v smislu novih institucij je predstavljal politični faktor izključno novinec; domačin, slovenski plemič, le tedaj, če je sprejel germanske novotarije. čim se je temu podvrgel, si je lahko s privoljenjem svojega vrhovnega gospoda, sprva vladarja, pozneje deželnega kneza, zgradil grad in ga imenoval po kraju, kjer je prej gospodaril. Torej grad s slovenskim imenom, ki ga je postavil slovenski plemič v času germanizacije slovenske zemlje. Da pa je bila tudi nemška gospoda vešča deželnega jezika, kaže primer najpomembnej šega koroškega vojvode, Bernarda Spanheima (1202. do 1256.), ki je na Koroškem 1. 1227. pozdravil Ulrika Lichtensteinskega v slovenskem jeziku. Tem pomemb nejše, ker se je rabila slovenska govorica celo ob tako svečanem trenutku, kakor je bil sprejem nesmrtnega pevca. Zato: grad s slovenskim imenom, povzetim od bližnjega slovenskega kraja, je lahko postavil tudi Nemec. Posebno pozornost bo treba posvetiti zlasti imenom gradov, katerih določilna beseda je ime kake živali, n. pr. lev, tur, zmaj; sokol, ščinkovec. Od kod ime živali v grajskem imenu? Nekatere živali so se lahko zadrževale v okolici gradov v večjih skupinah in so se zatorej gradovi po njih imenovali. Da je bilo tako ime kot označba za rodni grad lahko prineseno s seboj v tujino, smo že omenili; v takih primerih je bilo malo verjetno, da bo ime novega gradu odgovarjalo resničnim krajevnim razmeram. Da pa bi bil n. pr. pravcati lev vzrok pri imenovanju gradu, najsi doma ali v tujini, si pač ne moremo misliti! Ako ne gre tu za osebno ime Leo, Leon (n. pr. Leonstein), ne kaže drugega, kakor da mislimo na heraldično figuro, po kateri je grad dobil svoje ime; grad je tedaj mlajšega nastanka nego tozadevni grb. Predvsem velja to za gradove, zgrajene od 12. stol. dalje, veka, ko je bil viteški stan zelo čislan, saj so se dale celo kronane glave poviteziti. Vsak vitez pa je imel svoj grb — po gosto je bila v njem upodobljena kaka žival ali samo nje del — po katerem se je ločil od drugega viteza, kar je bilo zelo potrebno zlasti na turnirjih, viteških igrah, žival v grbu je predstavljala namišljeno last nost vitezovo, vsaj onega, ki je podobo v grbu zasno val; tudi indijanski totem ima podoben značaj: v njem se zrcali lastnost, sposobnost, ki se je je bil Indijanec posebno priučil v borbi z največjo učite ljico — naravo, če pa se ime zelo starega srednjeve škega gradu krije s podobo živali v svojem grbu, tedaj lahko domnevamo, da je heraldična figura za razisko vanje grajskega imena, za njegovo starost, samo dru gotnega pomena: starejše je ime gradu, mlajša pa podoba v grbu. (N. pr. Auersperg - Turjak na Dol., gl. Kroniko V., št. 1.) • Okrajšave. A. f. si. Ph. = Archiv fiir slavisehe Philologie. Car. = Carinthia. Carn. = Carniola. KRONIKA 191 Gradivo = Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Jaksch MC = A. v. Jakscli, Monumenta historica duca- tus Carinthiae. LZ = Ljubljanski Zvon. Opombe. 1 Jaksch MC III. št. 407. — a Gradivo IV. št. 13, Jaksch MG III. št. 536. ;f Gradivo V. št. 473, Jaksch MC IV. št. 1946. Po Jakschu je starejše ime za Bleiburg - Pliberk Livpicdorf, ki se omenja že ok. 994. (MC III. št. 17(i), medtem ko se zdi Fr. Kosu (Gradivo II. št. 517), da je to najbrže vas Lipje na Koroškem nasproti Kamnu blizu izliva Krke v Dravo. — 4 Wutte, Aus Bleiburgs Geschichte. Car. 1928., 82. — 5 Gradivo IV. št. 127, Jaksch MC I. št. 78. « Gradivo IV. št. 373, Jaksch MC I. št. 201. 7 Na Ko roškem imamo precej krajevnih imen, sestavljenih iz Gra- fen-: Grafenau, -bach, -berg, -dorf, -hof, -stein. — s Gra divo II. št. 70, Jaksch MC III. št. 10. » Gradivo III. št. 395, Jaksch MC III. št. 496. w Gradivo IV. št. 400, Jaksch MC III. št. 1004. — " Gl. R. Miiller, Kleine Beitrage zur altkarntnischen Ortsnamenkunde. Car. 1891., 144. — 12 Slavische Ortsnamen aus Apellativen, št. 125. — w Zahn UV I. št. 460. — " N. o. m., 145. — 15 Gradivo IV. št. 7. Jaksch MC III. št. 516. — « Gradivo IV. št. 562, Jaksch MC III. št. 1132 k »1170—1180«. « Gl. Lessiak, Die karntnischen Stationsnamen. Car. 1922., 6. — ls Gradivo IV. št. 177, Jaksch MC III. št. 749. - M Steph. Singer, Kultur und Kirchengeschichte des unteren Rosentales. Kappel 1934., str. 255. -- 20 Nasprotno pa je Nemec, ne zavedajoč se, kaj pomeni holm, imenoval n. pr. Holm, kakor se je verjetno nekoč zvala Šmarna gora pri Ljub ljani, Cholmberg (1314.), pozneje Kahlenberg. Gl. Jos. Novak, Šmarna gora. Ljubljana 1928., str. 7. — 21 Gradivo II. št. 532, Jaksch MC III. št. 189 k »c. 995. — c. 1005.«. « Gradivo III. št. 11, Jaksch MC III. št. 205. — 2:< Gra divo III. št. 383, Jaksch MC III. št. 482. — 24 Gradivo IV. št. 15, Jaksch MC I. št. 40. 25 Lessiak, n. o. m., 99. — 2" Gradivo IV. št. 20, Jaksch MC III. št. 535. — 27 Gradivo IV. str. 430, op. 6.; Jaksch MC IV. register, str. 923. — 28 Gradivo IV. št. 855/XVII, Jaksch MC III. št. 1426/XVII. — 2i» Jaksch MC IV. št. 2921/XIV. — 3° Gradivo II. št. 290, Jaksch III. št. 57. — 31 Gradivo II. št. 368, Jaksch III. št. 89. - :i2 Gradivo IV. št. 610, Jaksch MC III. št. 1244. M Jaksch MC IV. št. 2466. — M Miiller, Karnten. Car. 1893., 82—90; Lessiak, n. o. m., 96—97. — « Steph. Sin ger, Kultur und Kirchengeschichte des oberen Rosentales. Kappel 1935., str. 22. - 3,i Gradivo IV. št. 855, Jaksch MC III. št. 1412. — si Jaksch MC IV. št. 2495. — »s Car. 1893., 180. -- 3» Car. 1816., 21; 1893., 180. - *> Altdeutsches Namenbuch. — « Car. 1893., 179—185. — 42 Car. 1901., 21. — « A. f. si. Ph. XXVII, 146. -- « A. f. si. Ph. XXVII, 412—424, XXXII, 183—189; Car. 1922., 62—65 (posebna izdaja). - ** Carn. n. v. VII, 155, 181—182. — 4(1 A. f. si. Ph. XXVI, 635—640, XXVII, 420—434, XXXI, 382 393; LZ 1914., 374—377, 459—465, 498—505, 563-571; 1915., 24—31, 66—72, 131—135, 211—217. — « Historična gra matika II, 138—139. — 4S Razprave I, 298. — 49 Gradivo II, št. 259, Jaksch MC III. št. 43. — 5I> Gradivo II. št. 285, Jaksch MC III. št. 54—56. — 51 Gradivo IV. št. 267, Jaksch MC III. št. 900. — M Singer, n. o. m., 22. — s3a pOZnamo še en grad takega imena: 864 castrum Chezilonis (Kocljev grad, prvotno Pribinov grad, civitas Priwinae) noviter Mosaburc vocatur ob reki Zali na Ogrskem (Gradivo II. št. 195), kot munimen (utrdba) pa že ok, 840. (Gradivo II. št. 125). Je to najstarejši zgodovinsko izpričan grad z oznako burg na širšem, nekdanjem slovenskem ozemlju. - 53 Gradivo II. št. 172, Jaksch MC III. št. 27. — 54 Gra divo IV. št. 22, Jaksch MC III. št. 539 k »1. 1107. —ok. 1120.«. — SB Gl. Car. 1908., 84—85. — 5ci Podobna grajska imena so: Ojstrica na Štajerskem ter Osterberg in Schar- fenberg na Kranjskem. (Gl. Kroniko V., št. L) - B' Gra divo III. št. 376, Jaksch MC III. št. 488 k »1090«. — 5S Gra dova Rož in Rožek sta imela skupen matični grad. Gl. Singer, n. o. m., 57 d. — 59 Gradivo IV. št. 192, Jaksch MC III. št. 766. — "" Gradivo IV. št. 528, Jaksch MC III. št. 1144. — (il Jaksch MC III. št. 38. — ,12 Gradivo IV. št. 605, Jaksch MC III. št. 1236. — l,:! Gradivo V. št. 456, Jaksch MC IV. št. 1927. — «-> Singer, n. o. m., 5. — »5 Gl. Življenje in svet XXIII, 315. - "" Singer, ravnotam. - 07 Gl. Življenje in svet, n. o. m. — liS N. o. m., 89—90. - M Singer, n. o. m., 58—59. — ™ Gradivo IV. št. 527, Jaksch MC III. št. 1143. — 71 Jaksch MC IV. št. 2541. — 72 Jaksch MC III. št. 38. — 7;i Upravičen je sklep E. Klebla (Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kiirntens. Car. 1926., str. 9), da je fara Ras, ki se omenja 1. 1106. (Gradivo IV. št. 20, Jaksch MC III. št. 535) fara Rožek na Koroškem, ne pa Razbor (Rasswald) pri Slovenjem Gradcu na Šta jerskem, kakor so mislili Zahn, Jaksch in Fr. Kos v svojih listinskih zbirkah. Da pa se omenjeni podatek iz 1. 1100. ne more nanašati na Sv. Jakob v Rožu, je razvidno iz dejstva, da se je tod še sredi 12. stol. nahajala samo ka pela: capella sancti Jacobi, quae sita est in provincia que Rase dicitur. Gradivo IV. št. 640, Jaksch MC III. št. 1269. Zato je plebanus Johanes de Rase iz 1. 1169. (Gradivo IV. št. 501, Jaksch MC I. št. 258, rožeški župnik. Tudi ime Fara za Rožek da misliti. — 74 XXIII., 315. — TS Singer, n. o. m„ 00. ™ Gradivo II. št. 438, Jaksch MC III. št. 138. 77 Gradivo II. št. 517, Jaksch MC III. št. 170 k »993. do ok. 1000.« — 7S Gradivo II. št. 248, Jaksch MC III. št. 41. 79 Gradivo II. št. 467, Jaksch MC III. št. 150. — s" Lessiak, n. o. m., 50—57. — sl Car. 1810., 21. — S2 Friih- kristliche Kirchenbauten im siidlichen Noricum, 90. — s:! Gl. Lessiak, n. o. m., 57. — « Gradivo IV. št. 11, Jaksch MC III. št. 521. 86 Gradivo V. št. 706, Jaksch MC IV. št. 2172. — s« Car. 1810., 22. S7 Car. 1845., 24. - ss Car. 1819., 37. - S9 Pintar. LZ 1915., 319; Ramovš. Hist. gram. II., 159; Lessiak, n. o. m., 07. — 90 Ravnotam. m Ravnotam, 67—68. — 9- Gradivo IV. št. 335, Jaksch MC III. št. 1377/V. — 9:i Car. 1818., 23. Popravki k razpravi »Imena važnejših starejših gradov na Sloven skem nekdaj in sedaj«, Kronika V., št. 2. Str. 107. desno, 25. vrsta od zgoraj, beri: »land- na mesto »Ion d-. Str. 107. desno, 27. vrsta od zgoraj, beri: Igg namesto loga. Str. 108. levo, 5. vrta od zgoraj, beri: Kovačičeva na mesto Kovačevičeva. Str. 109. levo, 22. vrsta od spodaj, beri: P-btujt namesto Petujb. POPRAVKI V 2. štev. Kronike v članku »Dr. Anton Korošec - častni meščan ljubljanski«, kjer je podpisan za ves članek Silvo Kranjec, se je vrinila pomota. Prvi del v drobnejšem tisku je govor g. župana dr. J. Adlešiča na seji mestnega sveta, drugi del članka v večjem tisku pa je napisal g. Silvo Kranjec. Zaradi pomanjkanja prostora bo izšla »Naša Kronika« v prihodnji številki skupaj za 3. in 4. številko. »Kroniko« izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. France Slele, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna, pred stavnik France štrukelj, za uredništvo, upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo s pristankom uredništva. Bokopisi se ne vračajo. »Kronika« izhaja 4 krat na leto in stane za vse leto din 80'—, za pol leta din W -, za četrt leta din 25'—. Za inozemstvo din 100'—. -- Posamezna štev. stane din 30- Naroča se: Učiteljska tiskarna, Ljubljana. 192 KRONIKA