M. L.. ;
Spominu Lužarjevega Tončka.
Ko so zav^le pri nas pr\o   pomladanske sape,  in  ko so se   vrnile  prve  lustovicc, so   prinesli   nmeriški   listi   žalostno  vest,   da   Lužarjevega   Tončka   ni  vefi . . . Komaj devct pomladi je vide! Toutfek, deseta g"a je odvedlu med nebeškt; p*i-litteljčke. Nekaj dni pred desetira rojstnini  clnevom   se je   prehladil  in  zbolel  za iiljučnico. Bela žena — tiha smrt gra_je  odnesla   \z dolinc  solz v boljše  življenje. Otroci, vi ga niste poznali '? — Škoda! Bil je lepega, milega obraza in njeffove mirne oči se bile niodre kakor spominfico ob poloku.
Šele štiri leta jebil star, ko \o odšel iz Ljubljanc v Aiueriko. 7. velikim parnikoiu se je peljal čez morje. Pisali so, da se je rad vo/il. saj je bil v spremstvu dobre ma-mice in sestric. Tudi so pisali, da je vedno priden in krotak. Preden jc stopil v šolo, m- je naufil angleŠčine. V šoli sc je marljivo učil in  bil vedno vzglednn   nčcnec.
l-)oma je kaj rud pomagut. kajti živel je ua farmi, t. j. iui posestvu. Najrajši }v hnei krave,  ki jili jc vedno  pasel in  napajah
V petek pred sv. jožefom — ta dan bi dopoloil deset \v,t — je bil še v šoli. <i \   poiiedetjek je že izdihnil svojo blago dušico.
Ih kako lep je bt[ njegov pogreb! NosiJi so ga n/egovi součeaci in spremljdl« {ju je polcg mnogoštcviluega občinstva tudi vsa šolska mladina 8 praporom. Krsta sp je šibila i«>d te/o bogaicga cvetja. Zvonovi so peli žalostno v slovo.
Na njegovem grobu jp vso poletje in jesen rastla mehka zelena travica. \ Ameriki je namreč navada, da posejejo svež grob s travo. Zadnjega majnika pa kra^e in obiskujejo AmcriČani grobove prav tako, kot pri  nas o Vseh svetih.
Ocean nas loči, a Tonfek vidi sedaj sem iu tja. ker njcgova duŠica, ki živi nad zvczdami, ne pozna nobenih mej. Pri Sv. Križu v Ljubljani je pokopana nje-sova "scstrica Merica. ki je štela komaj osem poratadi. Zelo, zelo oddaljena sta nj"tia groba, a dušici sta sknpaj in se radujeta večnega /ivljenja.
111