Iz česa naj naredimo kolo
»Letošnji delovni načrt bomo uresničili 95-odstotno. Sprašujete, zakaj ne 100-odstotno? Na to je vsekakor zelo veliko odgovorov. Kateri je pravi, le težko rečem, vsekakor pa jih je veliko. Vendarpa pri nas v Rogu ocenjujemo, da je od 95-105-odstotna realizacija tista, ki /o lahko ocenjujemo kot izpolnjeni letni plan«.
V  sedanjem gospodarskem trenut-ku, ko iz dneva v dan spremljamo po-ročila  o  neuspešnem  poslovanju,  o prekoračitvah pri razdeljevanju sred-stev za osebne dohodke, o delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, skratka ko iz dneva v dan beremo o težkem gospo-darskem položaju, je kar prijetno po-govarjati se v delovni organizaciji, ki se lahko pohvali z uspšenim poslova-njem, pa čeprav ima tudi sama vrsto težav. Moj sogovornik je bil vodja služ-be za plan in analize v tovarni Rog Milan Suster.
»Če pregledamo letošnje rezultate in jih primerjamo z lanskimi, lahko re-čem, da tu ni primerjave. Letošnja ko-ličinska proizvodnja bo vsekakor do-segla najmanj 95 odstotkov načrtova-ne. Tudi dohodek je znatno višji, zata-knilo pa se bo pri akumulaciji. Le-ta ne bo takšna, kot bi jo lahko dosegli. Preostri ukrepi glede uvoza reproma-teriala so nas pravzaprav prisilili, da moramo resno razmišljati o letnem na-črtu za prihodnje leto. Imamo sicer dovolj deviz, vendar pa kljub temu ne smemo uvažati potrebni repromate-rial, domač pa je slab. Posebne težave imamo z barvami in niklanodami, ka-terih pomanjkanje je privedlo do tega, da lahko govorimo o neizkoriščenih kapacitetah. V tozdu Cevi smo iz treh izmen prešli na eno samo in še ta ni polno izkoriščena.
Tudi v prihodnjem letu ne pričaku-jemo bistvenega izboljšanja, saj se za-stavlja vprašanje, iz česa narediti kolo.
V prvem letošnjem polletju pa nas je prizadel še izpad izvoza v Iran, ko je ta dežela stopila v vojno z Irakom in od-povedala uvoz naših koles. Kaže pa, da bo ta problem rešen, kar se bo vseka-kor dobro pokazalo pri zaokrožitvi na-šega letošnjega poslovnega uspeha.«
Marija Mihelčič, referentka za AOP in sekretarka osnovne organizacije ZS DSSS je opozorila na problem delav-cev z nizkimi osebnimi dohodki, ki imajo številno družino. Teh delavcev sicer ni veliko, saj je tistih z najnižjimi dohodki od 1191 delavcev le 55, njihov OD pa znaša okoli 8.800 dinarjev. Lani je bila prisotna visoka stopnja fluktua-cije ravno na teh delih. Dosegla je 30 odstotkov. Dohodke so sicer nekoliko
nonravili    rta  vpnHar if>  stnnnia flnlr-
tuacije ostala enaka. Polovico zaposle-nih predstavljajo ženske. Veliko je tu-di samohranilk in ker v Rogu poteka delo v dveh izmenah, je precejšen pro-blem varstva otrok. Vendar pa so de-lavke tu prepuščene same sebi.
Pri reševanju teh problemov si po-magajo s sredstvi sindikata in dobiva-jo enkratne solidarnostne pomoči. Ker imajo veliko delovnih invalidov, ki so vsi prestavljeni na montažo kolesnih delov, jim omogočijo vsako leto teden brezplačnega letovanja v lastnem po-čitniškem domu v Savudriji. Letos so takšno letovanje omogočili 54 delav-cem. Udeležili pa se ga niso le delovni invalidi, temveč tudi zaslužni delavci in tisti, ki imajo nizke OD. Za izpeljavo te akcije pa niso imeli dovolj lastnih sredstev, pač pa jim je priskočil na pomoč občinski svet Zveze sindikatov občine Ljubljana Center.
O stanovanjski problematiki je go-vorila Tatjana Gospodi, tehnologinja v Galvani, sicer pa predsednica delav-skega sveta TOZD Kolesna.
»Pri razdeljevanju stanovanj vedno gledamo, da ga dobe tisti, ki ga najbolj potrebujejo. Stanovanjska vprašanja rešujemo s stanovanjskimi krediti bo-disi za individualno gradnjo ali pa za nakup stanovanj. Poleg tega pa dode-ljujemo tudi pravico do uporabe druž-benih stanovanj. Lahko rečem, da imamo veliko več potreb, kot pa je sredstev. Na žalost pa je čakalna doba za reševanje teh problemov precej dol-ga, zagotovo več kot pet let.
Lahko pa rečem, da imamo dobro organizirano prehrano, saj je vsakemu delavcu zagotovljen topel obrok, ki ga razdeljujemo v lastni restavraciji. Hra-no pripeljemo iz restavracije Triglav. Bonov namreč ne razdeljujemo, pač pa vsak delavec prispeva za obrok po 3 dinarje.
Poleg tega menim, da imamo tudi precej dobro izpeljano ocenjevanje de-lovne uspešnosti vsakega delavca. De-lež, ki ga delavci dobijo po tej osnovi pri osebnem dohodku, se giblje med -5 in +10 odstotki. Ta variabilni del je vsekakor dovolj stimulativen, da lah-ko motivira slehernega, da bi bolje de-lal. Vodilni delavci pa so po našem pravilniku zajeti povsem drugače. Ve-zani so namreč na stopnjo uresničitve nlana.
Martin Beber, vodja prevzema in av-toparka, ki je tudi predsednik IO OO ZS TOZD Kolesna, je pripovedoval o samoupravljanju in delu družbenopo-litičnih organizacij.
»Obveščenost delavcev je zelo do-bra. To smo ugotavljali tudi na naši problemski konferenci, kjer smo to področje ocenili kot zelo dobro. Gradi-va, s katerimi so predstavljeni poslov-ni rezultati in gibanje sredstev za oseb-ne dohodke in splošno ter skupno po-rabo, kakor tudi vsa druga gradiva, ki so predmet samoupravnega odločanja delavcev, so pripravljena v takšni obli-ki, da so razumljiva slehernemu delav-cu. Nekaj težav je le z delavci iz drugih republik in pokrajin, ki jih je pri nas skoraj polovica. Njim pač po svojih močeh in znanju njihovega jezika pre-vajamo sami. Vendar bi rad poudaril veliko fluktuacijo teh delavcev, kar ima za posledico njihovo nezanimanje za samoupravno organiziranost in za naše notranje težave. Tisti pa, ki osta-nejo pri nas dlje časa, se tudi nauče našega jezika in z njimi ni nobenih težav.
Samoupravno in sindikalno delo po-teka prek sindikalnih skupin, ki so se-daj že utečene. Vsak mesec imamo de-lovne sestanke, kjer razpravljamo o položaju v delovni organizaciji kot ce-loti. Zanimanje za delo in kvaliteto sa-mega dela je zelo veliko pri vseh delav-cih, ki sproti opozarjajo na velik izmet kot tudi na slabo kakovost predvsem domačih surovin.
Na koncu bi še poudaril, da dosega-mo pravzaprav zelo dobre uspehe, upoštevajoč slabe delovne razmere, v katerih delamo. Stroji so zastareli, pa tudi naši delovni prostori niso najpri-mernejši. Nekoliko bolje je v obratu v Mostah. Dogovorili pa smo se tudi za prenovo sedanjih obratov na Trubarje-vi, v katere smo se vselili že takoj po vojni.«
V pogovoru je sodeloval tudi strugar Milan Pirih, ki je predsednik mladin-ske organizacije. Dejal je, da ima nji-hova organizacija veliko težav s fo-rumskim delom, da pa jim stoji ob strani dobro organizirana sindikalna organizacija, ki jim pomaga premago-vati težave. Tesno sodelujejo tudi z ZK in takQ menijo, da je v slehemem de-lavcu prisotna zavest o pripadnosti or-ganizaciji. Za mnoge mlade delavce je to pač prvo srečanje z delovno organi-zacijo.
Iz pogovora z delavci Roga bi se dalo še marsikaj izluščiti. Rog se zaveda težav v gospodarstvu in ima tudi svoje stabilizacijske načrte, ki jih dosledno izpolnjuje. Prihodnje leto pričakujejo večje težave predvsem s surovinami. Če bi imeli dovolj surovin, bi lahko proizvedli še več in še bolje. Kljub te-mu pa so odločeni vztrajati na svoji poti in še naprej proizvajati dvokolesa, ki bodo, kot kaže, spet postala čedalje bolj priljubljeno prevozno sredstvo.
Jurij Popov