NOVI TEDNIK Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek ŠT. 5 93 - CENA 1 OO SIT Odgovorni urednik NT Branko Stameicic Žrtve stanovanjske revolucije Najbolj stokajo občine in ljudje. Intervju z Antonom Šepcem na strani 9. IZ VSEBINE: Zaradi prepira o oslovi senci v Celju brez klica v stiski. Stran 21. Slovita šola za^lavo, srce in roke v reportaži na strani 20. Boljša zrak in voda, kaj bo z odpadki? Tema tedna na strani 13. Prvi kupon za akcijo 100 kmečkih žensk na morje. Stran 15 Agropop Čvek intermezzo s člani priljubljene skupine na strani 25. Intervju žalski župan Milan Dobnik o sebi. Stran 8. Navček za Metko, Kar je država vzela pod streho, lahko vrže pod kap. Stran 4. , Izganjalec hudiča Z zvezdo opozicije, Marjanom Podobnikom, o aktualnih dogodkih na strani 3. 2 Ostajajo na začrtani poti Na petkovem srečanju članov glavnega odbora Sloven- ske obrtno-podjetniške stranke v Gornjem gradu so se odločili, da stranka kljub slabim volilnim rezultatom ostaja na začrtani poti. SOPS so predlani ustanovili tisti obrtniki in podjetniki, ki niso želeli v Grosovo Liberalno stranko, a so reševanje odprtih vprašanj svoje dejavnosti videli tudi v političnem povezovanju. Na decembrskih volitvah je stranka, kljub dokaj močni predvolilni propagandi, zbrala le poldrugi odstotek volilnih glasov. Bogo Rogina, predsednik SOPS, meni da zato, ker znajo njihovi člani predvsem delati, vladati pa se bodo morali šele naučiti. Ob dejstvu, da ostaja SOPS do naslednjih volitev izven- parlamentarna stranka, se samo po sebi postavlja vpraša- nje, kako naprej. Glavni odbor je na petkovem srečanju sklenil, da zdaj vse moči usmerijo v priprave na občinske volitve, saj pričakujejo, da se bo njihov vpUv v prihodnje le še povečeval. IS Jutri o mandatarju CelIskI poslanci botlo luM odločali o eni sami točki anevnega reaa: ¥Olltwah mandatarjja za sesia¥0 novega IS, Konec januarja je skupina poslancev celjske skupščine v občinski sekretariat vložila kandidaturo za predsednika novega izvršnega sveta. Na osnovi koalicijske pogodbe, ki so jo podpisali predstav- niki devetih parlamentarnih strank, je skupni kandidat Jože Zimšek, član LDS, sicer direktor Zavoda za planira- nje in izgradnjo občine Celje. Kaže, da bo z jutrišnjimi volitvami mandatarja stor- jen nov korak v reševanju celjske vladne in politične krize. Mandatarski kandi- dat, ki mu je s podpisom ko- alicijske pogodbe vnaprej izreklo podporo devet strank, ob volitvah ne bi smel imeti večjih težav. Zim- šek obljublja — njegove napo- vedi pa so na usklajevalnih medstrankarskih sestankih podprli tudi predstavniki parlamentarnih strank - ka- drovsko sestavo novega IS v kar najkrajšem času, kar bi lahko pomenilo, da bi Celje po devetih mesecih konec fe- bruarja le dobilo novo ob- činsko vlado. Ob strankarskih dogovo- rih za izvolitev novega IS pa so v Celju popolnoma utihni- le govorice o »rušenju« župa- na Antona Rojca, ki so bile še kako aktualne v začetku novembra. Takrat so pred- stavniki strank na razširje- nem skupščinskem predsed- stvu zvečine podprli pobudo za njegov odstop oziroma možnost glasovanja o neza- upnici Rojcu, ki naj bi skupščinsko delo slabo vodil. I. STAME JČIČ Brez vizumov v Francijo LJUBLJANA, 1. febru- arja (Delo) - Francoski de- legirani minister za zima- nje zadeve Georges Kiej- man in slovenski zimanji minister Lojze Peterle sta podpisala sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Francijo in izročitvi oseb, ki bo začel veljati v osnuh dneh. Pred- sednik RS Milan Kučan pa se je odzval povabilu naj obišče Pariz, kjer naj bi 8. marca podpisal pariško listino za novo Evropo, kot so jo novembra 1990 zasno- vale udeleženke KVSE. Dr. France Bučar - sedemdesetletnilc LJUBLJANA, 2. febru- arja - Najstarejši poslanec državnega zbora in prejšnji predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar je v torek praznoval 70. rojstni dan. France Bučar se je rodil leta 1923 v Bo- hinjski Bistrici. Leta 1947 je (hplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti in na njej leta 1956 tudi doktoriral. Dr. Bučarja so v torek na njegovem delovnem mestu poslanca Demokratske stranke v državnem zboru obiskali in mu čestitali ob visokem prazniku predsed- nik Republike Milan Ku- čan, predsednik državnega zbora Herman Rigelnik in sodelavci Nove revije Spo- menka in Tine Hribar ter Niko Grafenauer. Razcepijanje v SNS se nadaljuje LJUBLJANA, 2. febru- arja (STA) - Skupina po- slancev Slovenske naci- onalne stranke, ki so prejš- nji teden izstopili iz po- slanske skupine SNS, ki jo vodi predsednik stranke Zmago Jelinčič, je ustano- vila svojo poslansko skupi- no z imenom Samostojna poslanska skupina, vodi pa jo poslanec Sašo Lap. Izredni kongres SNS, skli- can zaradi notranjih razpr- tij, bo 16. februarja. Neicatere bi iatiico zaprli za vedno LJUBLJANA, 2. febru- arja (Delo) - Natančen po- datek o tem, koliko dolgu- jejo slovenska podjetja elektrogospodarstvu, je težko dobiti. Po podatkih energetskega ministrstva naj bi ob koncu minulega leta ta sicer dolgovala za električno energijo z obrestmi vred 7,5 milijar- de tolarjev. Toda v elektro- gospodarstvu so z revalori- zacijo dolgov ugotovili, da jim samo največji dolžniki - železarne, Tovarna duši- ka Ruše in Talimfi iz Kidri- čevega - za leto 1990 dol- gujejo 1,2 milijarde tolar- jev, za leto 1991 5,3 mili- jarde, lanski dolg treh naj- večjih dolžnikov pa je zna- šal 3,9 milijarde tolarjev. Po besedah direktorja ko- mercialnega sektorja ELES Mihaela Prvinška lahko ELES povsem zako- nito odklopi elektriko vsem velikim odjemalcem in če bi dosledno upoštevali za- kone, bi lahko marsikatero tovarno ustavili za vedno. Na železnici zaplet ali razplet? Zamrznitev za ukinitev vlakov In železniških postaj - Bo 15. februar/a spet zavrelo? Vse kaže, da o problemih na slovenskih železnicah še ne bomo prenehali pisati, saj nič ne kaže, da se bodo najbolj ključni problemi začeli načrt- no reševati. Slavko Kmetic, član Upravnega odbora Slo- venskih železnic in vodja stav- kovnega odbora že od lanske- ga poletja dalje, ko je celotna zadeva dosegla prvo vrelišče, je tokrat pesimist: »Nikakršnih trdnih zagoto- vil še nimamo, da se bo kaj končno le spremenilo v dobro železnic in s tem vseh, ki živi- mo v Sloveniji. V torek smo ponovno imeli sestanek stav- kovnega odbora, s katerega smo poslali pisne zahteve mi- nistru za promet Igorju Ume- ku. Zapisali smo, kaj je treba narediti, da se to kaotično sta- nje začne premikati na bolje. Pri ministru Umeku smo sicer že bih, vendar je bil to bolj spoznavni sestanek z razmi- šljanjem, kako naprej, zdaj pa je treba kaj narediti. Pri tem sem pesimist, ker se bojim, da bo šlo bolj počasi in trdo, kot bi moralo.« Do pogovora pri predsedni- ku slovenske vlade Janezu Dr- novšku ni prišlo, je pa dobil minister Umek vsa njegova pooblastila za reševanje pro- blema. Mnogo ste naredili že železničarji sami. »V zadnjih dveh letih smo število zaposlenih zmanjšali za pet tisoč, tako da jih je zdaj blizu 15 tisoč. V upravnem od- boru smo s pomočjo s terena uspeli zamrzniti željo po hitri ukinitvi 64 vlakov, saj se je glasovanje končalo neodloče- no, 3:3. Kako bi pa izgledalo, da bi se kar sami ukinjaU? Naj najprej svoje reče država, po- tem bomo pa videli, kako in kaj. Sicer pa imajo ljudje pra- vico, da potujejo po svoji do- movini, saj nimajo vsi avto- busnih zvez in osebnih vozil. Letos načrtujemo, da bi naš tovorni promet obratoval brez izgub, pri potniškem pa bo morala kriti izgubo država s subvencijami. Tako delajo tudi v tujini. Mi, na železnici, veliko delamo, žal pa brez po- moči države naš sistem ne bo preživel.« Bliža se 15. februar, dan za plače. Imate zagotovljen denar? »Kje pa! In vse kaže, da ga tudi ne bo, razen če se ne bo pravočasno zgodil čudež. Iz republiškega proračima dobi- mo 700 milijonov tolarjev za plače, potrebovali pa bi mili- jardo dvesto tisoč. 700 milijo- nov je dovolj za neto plače, za vse prispevke pa zmanjka. Če pokrijemo prispevke, pa ni za plače. Da bi nam ponovno po- magal SPIZ, je težko verjeti.« Letos dvakrat prestavljena stavka se torej obeta 15. febru- arja. To ne vodi nikamor. Ka- ko dolgo bo tako? »To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo padla odločitev o tem, kaj hočemo s slovensko železnico. Ali jo bomo pokopa- li ali razvijali njene možnosti, kar bi bilo koristno za vso dr- žavo. Trdnejše rešitve ne pri- čakujem prej kot v nekaj me- secih, verjetno pa bo moral o tem razpravljati tudi državni zbor. Sicer pa smo zaposleni na železnici trdno odločeni, da gremo tokrat do konca. Noče- mo ukinjati železnice, ker to ni dobro, ampak narediti vse, da preprečimo njen zlom.« Novo ministrstvo za promet prav gotovo ni podedovalo do- brega izhodišča za reševanje hude krize in s tem se strinja- te, nasprotujete pa še vedno prisotnemu mnenju, da želez- ničarji kljub temu stavkajo, čeprav imajo solidne osebne dohodke, kajne? »Na železnici smo limitira- ni, ker nam plače določa drža- va. Z raznimi dodatki so konč- ne vsote sicer nekoliko višje,- vendar so osnove slabe. Nima- mo mi dobrih plač, ampak drugi slabe in v tem je pro- blem. Sicer pa moramo vozel rešiti tako, da bomo z dobrim gospodarjenjem prišli do do- brih zaslužkov.« Preko sto let stara slovenska železnica je potrebna krepke- ga remonta. Tudi ali predvsem miselnega. In v tem vidimo upravičenost Kmetičevega pe- simizma. TONE VRABL Angleški veleposlanik v Celju Konec minulega tedna je Celje ponovno obiskal angle- ški veleposlanik v Sloveniji Gordon Johnston, ki se je to- krat mudil na delovnem obi- sku v celjski Zlatarni, sprejel pa ga je tudi župan Anton Boječ. Pred časom je Johnston že obiskal celjsko občino - takrat si je ogledal proizvodnjo in se srečal s predstavniki Ema in Libele - njegovi protokolarni obiski po slovenskih občinah pa sodijo v okvir spoznavanja Slovenije. Angleški veleposla- nik je namreč ob prevzemu dolžnosti, vjjjubljani dejal, da bo njegova prva naloga po- drobno spoznavanje države, v kateri naj bi zastopal in predstavljal Anglijo. Med obiskom v Celju se je Johnston zanimal predvsem za to, kakšen je splošen položaj občinskega gospodarstva, spraševal pa je tudi za možno- sti sodelovanja nekaterih celj- skih in angleških podjetij. O sodelovanju med slovenskim in angleškim gospodarstvom se je dan po obisku v Celju pogovarjal tudi s predsedni- kom Gospodarske zbornice Slovenije Dagmarjem Šu- sterjem. IS Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje 29. SKUPNO SEJO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE za petek, dne 5. februarja 1993 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. Zbori bodo obravnavali volitve predsednika - mandatarja Izvršnega sveta skupščine občine Celje. Se Jelinčiču male stolček? članstvo Slovenske nacionalne stranke zahteva IzreUnl kongres - Otiločitev Cellanov te Hnl Zmagu Jelinčiču, predsed- niku Slovenske nacionalne stranke je nekaj članov stran- ke zadnje mesece očitalo, da je diktatorski vodja, ki ima vse' niti odločanja v svojih rokah. Večino teh je Jelinčič pravo- časno izključil, nesoglasja in nasprotja med delom članstva in predsednikom pa so se v stranki poglobila, ko je Je- linčič ob volitvah nove sloven- ske vlade zahteval, da poslanci SNS podprejo Drnovškovo ekipo, še bolj pa, ko je naspro- toval imenovanju Janeza Jan- še za obrambnega ministra. Nasprotja v stranki, ki je javnosti znana po močni hi- erarhični strukturi in discipli- niranosti občinskih odborov, segajo v čas pred volitve. V tem obdobju je predsednik Jelinčič odstavil predsednika celjskega občinskega in ob- močnega odbora za Spodnjo Štajersko Gregorja Uraniča, delo odbora pa v tem času vodi začasno vodstvo. V medijih smo lahko spremljali polemike še nekaterih tako odstavljenih oziroma izključenih članov stranke. Po izključitvi poslanca SNS Marjana Staniča in kasneje še petih strankinih poslancev v Državnem zboru iz poslan- skega kluba in stranke, so le-ti skupaj z nekaterimi prej izk- ljučenimi člani in delom član- stva, ki Jelinčičevih odločitev ne podpira, minulo soboto v Ljubljani sklicali poseben sestanek. Srečanja v Šiški so se udeležili precktavniki ozi- roma predsedniki 80 odstot- kov občinskih odborov, Celje Na izrednem kongresu stranke v soboto, 13. februarja, naj bi odločitve sprejemali delegati občinskih odborov, ki jih bodo izvolili na sejah občinskih od- borov. Število delegatov bo odvisno od številčne moči ob- činskih odborov, na vsakih 25 članov pa naj bi izvolili po enega delegata. pa je ob Uraniču zastopal kot opazovalec - saj se bo občinski odbor SNS o zadnjih zapletih v stranki izrekal šele te dni - Bojan Ekselenski. Udeleženci sestanka so podprU pobudo za sklic izrednega kongresa stranke v soboto, 13. febru- arja. Po Uraničevih besedah se članstvo SNS zavzema za de- mokratično in mimo rešitev nesoglasij v stranki, zato so iz- volili 5-članski pripravljalni odbor, ki mora v dveh tednih pripraviti vse potrebne doku- mente za izredni kongres. Po- sebne obdelave je potreben Statut stranke, ki je zdaj pisan Jelinčiču na kožo, udeleženci sobotnega sestanka pa so še zahtevali, da se stranka ne deli in podprli zahtevo, da se na kongresu izvoli legitimno vod- stvo, svet in nadzorni odbor stranke. Ob tem naj bi na izrednem kongresu Jelinčiču - kljub nekaterim zahtevam, da zdajšnji predsednik po kongresu nima več kaj iskati v SNS - dali priložnost, da po- novno kandidira za predsed- nika. O zaključkih sobotnega se- stanka Gregor Uranič še pra- vi: »Na kongresu se bo rehabi- litiralo tudi večino tistih, ki jih je Zmago Jelinčič izključil iz stranke že prej, ker pa obstoja verjetnost, da predsednik izk- ljuči tudi udeležence sobotne- ga sestanka, bomo ustanovili pravno komisijo, ki bo tvorila Strankarsko razsodišče in bo kompetentna pri morebitnih izključitvah članov SNS.« Po zadnjem sestanku članstva SNS, naj bi strankin poslanski klub zapustila še dva poslan- ca, ki bi se priključila zdajš- njim šestim izključenim, sku- paj pa naj bi ustanovili nov poslanski klub SNS, je še po- vedal Uranič, ki trdi, da Jelin- čiča F>odpira le še petina član- stva. I. STAMEJČIČ Št. 5 - 4. februar 1993 3 Izganjalec hudiča z »zvezno opozicije^, Marjanom Podobnikom o aktualnih ilogoakih Marjan Podobnik, prvak SLS, postaja prva zvezda opozicije. In ni mu lahko: odnosi s krščanskimi demokrati se slabšajo, vladna koalicija si bo mimogrede razdelila interesne sfere! zaveznika Jelinčiča veselo žagajo in nihče mu ne odgovarja na zoprna poslanska vprašanja. Več kot dovolj razlogov za in- tervju. Koliko ljudi iz vodstva stranke ima traktorski izpit? Tisti, ki izhajamo s kmetov. Okoli štirideset odstotkov na- jožjega vodstva. Torej boste v opoziciji tudi )K)rali«? Jasno smo dali vedeti, da pri reševanju problemov ne bomo nikomur gledali skozi prste. Če bo ta vlada res delovala v smislu delitve interesnih sfer, ne pa v smislu reševanja razmer, jo bomo sesuli.... Ce se ne bo prej opozicija sama. Nacionalni stranki ne- kam slabo kaže. Koga pravza- prav podpirate v SNS: Jelinči- ča ali t.i. Staničeve upornike? Ko je bil Stanič izključen iz poslanskega kluba SNS, je jasno povedal, da mu je politi- ka SLS zelo blizu. To pa vsak predsednik stranke rad sliši. O ozadjih in notranjih sporih v SNS pa se ne želim oprede- ljevati. Mislim, da bodo stvari hitro prišle na dan. Vas presenečajo te instant interesne koalicije..., na pri- mer ponesrečena naveza Je- linčič-Ribičič? Vsaka stranka se pač odloča po svoje. Z vidika neke politi- ke v normalnih parlamentar- nih razmerah pa hitro spremi- njanje kurza dolgoročno ne prinaša pravih rezultatov. Osebno sem proti takšnemu vodenju stranke. V našem pri- meru bi podobna politika ned- vomno pomenila nezaupanje baze in padec. SKD se vas je v času koali- cijskih manevrov prav nemar- no otresla. Se čutite nateg- njene? Ne, nikakor. To njihovo od- ločitev jemljem kot nesrečo pri sosedih. Na njih gledam kot na sosednjo stranko, ki se je odlo- čila za nekaj, za kar je imela legitimno pravico. Vendar pa je bila po mojem mnenju odlo- čitev napačna. In bližnja pri- hodnost bo pokazala, da ta ko- rak ni bil perspektiven niti za stranko, še manj pa za desno- sredinsko usmeritev. To, da smo v opoziciji, je bi- la naša odločitev po tem, ko je dr. Drnovšek jasno povedal, da se Združeni listi ne misli od- povedati. Prepričani pa smo, da je bila tudi druga možnost. V tem primeru bi imeli desno- sredinsko vlado. Za to so bile vse možnosti, kar potrjujejo tudi nekatere analize. Vendar, žal... Drnovšku seveda ni žal, saj bi bili v tem primeru levosre- dinci v manjšim. Za Drnovška bi bila takšna koalicija manj ugodna, vendar stabilna. Kako težko je raču- nati na stabilnost sedanje strukture, smo videli dan pred potrditvijo vlade. 2e takrat so bile hude notranje napetosti, ki so sicer prisotne vsak dan. Tega ne govorim z nobeno pri- voščljivostjo, vendar pa oce- njujem, da to ni perspektivna vlada za Slovenijo. To se bo pokazalo tudi v prihodnjih dneh, ko bodo morali reševati konkretne probleme. Zelo rad bi videl njihovo medsebojno koalicijsko pogodbo, ker me zanima, kaj je v tej vladi tisto, kar naj bi ji dajalo pridih sre- dinskosti. Namreč, da gre za neenoglasnost, smo videli na primer pri glasovanju zakona o odškodninskem skladu, ki je povezan z denacionalizacijo. Torej o zakonu, ki je bil že sprejet. Desna stran je glaso- vala za, leva (vključno z delom SNS) pa v celoti proti. In po- memben amandma, ki bi zago- tavljal jamstvo za odškodnin- ski sklad, je padel. Če vas prav raziuneva, je etiketa o zgodovinsko kom- promisni koaliciji navaden blef? Ja, kompromis je v vsakem primeru. Zakaj pa je zgodo- vinski - ali zato, ker je tako gnil ali tako kvaliteten, se bo še pokazalo. Temeljno vprašanje je, kaj bo, če ta poskus ne uspe. Ob oblikovanju vlade je bila al- ternativa. Če jim bo uspel na- črt, da si te stranke med seboj sistematično porazdelijo vse najpomembnejše funkcije in se nato koalicija iz kakršnega koli razloga sesuje, bo z vidika opozicije treba alternativo šele poiskati. Naša stranka lahko predstavlja neko jedro in pre- pričan sem, da to tudi bo. Nemara je pred vami še slast oblasti. Kakšna bo cena? Mi smo stranka, ki se je ne da kupiti. Za razliko od neka- terih drugih, ki jih je mogoče vsaj zavezati k molku. Verjet- no je prav zaradi tega v vladni koaliciji veliko govora o naši stranki kot o nekakšnem pro- blemu. V naših rokah so na- mreč nekateri pomembni adu- ti, ki jih nameravamo uporabi- ti pri razgaljanju nepravilno- sti. Prav vprašanje potrditve divje privatizacije je temeljno vprašanje, kjer se bo pokazalo ali je koalicija pripravljena te stvari razčistiti. Mi smo na sle- di določenim stvarem in jih nameravamo prikazati jav- nosti. Naravnost zabavno je, da s SNS kar tekmujete, kdo bo razgalil več svinjarij. Postavljanje poslanskih vprašanj onemogoča prehudo zlorabljanje oblasti. S tem bo- mo seveda nadaljevali in od- govori bodo neizbežni. Moram pa reči, da začetek ni ravno obetaven. V torek sem že dru- gič postavil isto vprašanje in ne bo me začudilo, če ga bom na naslednji seji postavil še tretjič. Namreč, kdo in s kakš- nim pooblastilom je črtal iz re- gistra o državljanstvu podatek o narodnosti? Kdo je najbolj sumljiv? MisUm, da je to rezultat ne- ke politike. Nekdo si je to pre- prosto upal narediti. Ocenje- val je, da je politična usmeri- tev pač takšna, da ne predvi- deva kakšnih sankcij. Mislim, da ta politika ni pretirano na- klonjena slovenskih interesom in vrednotam. Ta politika je močna in se v celoti ohranja. Ohranja se tudi visoka na- petost med vašo in krščansko demokratsko stranko. Gre za osebne zamere? To ni res. Midva s Peterle- tom sva pred leti skupaj »špi- lala« na bratovi ohceti. On harmoniko, jaz kitaro. In do- bre odnose sva ohranila vse do danes. Če je prišlo do različnih pogledov glede slovenske des- nosredinske usmerjenosti, pa to ni nivo osebnih zamer. Gre namreč za temeljno razliko v političnem gledanju na to; in če je ena stranka v vladi, dru- ga pa v opoziciji, večjih razlik v politiki ni. Ker smo pri tol- mačenju desne sredine imeli tako različne poglede, je bilo neresno in nerealno pričako- vati, da se bomo 30. decembra 1992 ob 10. uri dopoldan zdru- žili. Tak je bil eden od predlo- gov. To bi pomenilo, da bi se potem 10. januarja razbili na pet strank. V tem trenutku je veliko večja možnost, da bi prišlo do združitve med SKD in LDS, saj so se programsko skoraj popolnoma ujeli, različ- nih političnih pogledov sploh nimajo, imajo pa izredno stop- njo soglasja. Tako da praktič- no lahko takoj začnejo. Med vami in Združeno listo pa so stvari bolj zapletene. Ideološka nekompatibilnost? Niso vprašljivi posamezniki iz Združene liste. Gre za blok LDS in ZL. Ta blok je zaščit- nik finančnega in bančnega kapitala ter politične moči iz preteklosti. Zdaj pa si spet preko vsega tega poskušajo zagotoviti nadaljevanje in ve- čanje politične premoči. In s tem blokom ne gremo skupaj. Kaj pa Narodni demokrati? Četudi so vaši programski so- rodniki, jih vleče k SKD. Kje se je zalomilo? Saj se ni nič zalomilo. Še vedno pričakujem, da se nam bodo pridružili. Zadnjič se je na Svetu NDS jasno pokazalo, da so njihovi pogledi dosti po- dobni našim. Zato pričakujem, da se bodo na kongresu odloči- li ali vstopijo kot stranka ali pa posamezno. In mislim, da bo velika večina prišla v Ljud- sko stranko. Naša ponudba Narodnim demokratom ni nič manj ugodna od ponudbe SKD. Če smo približno natančni, je še nekaj zunajparlamentar- nih strank, ki čakajo na kakš- no pametno ponudbo? Kar nekaj takih strank je, ki so izrazile željo po sodelova- nju. Mi smo zainteresirani in naša vrata so odprta vsakemu, ki bi želel pristopiti, če spreje- ma statut in program stranke. Torej postaja SLS nekakšna »SZDL zunajparlamentarne eksotike«? Ne bi govoril o eksotiki. Če ima neka zimajparlamentama stranka ljudi, ki imajo tezo v slovenskem političnem pro- storu, je to treba resno obrav- navati. Govoriti o eksotiki je izjemno ponižujoče do teh strank. SLS bo vsekakor ohra- rdla svojo širino. Ko že govorimo o eksotiki: se vam ne zdi, da naša demo- kracija postaja vse bolj južno- ameriška? Mislim, da se približujemo modelu latinsko ameriške de- mokracije, kjer je osnovni pro- blem v tem, da je del nesramno bogatih in ogromno revnih. Ni srednjega sloja. Vendar pa je prav srednji sloj tisti, ki lahko pomeni nek garant razvoja na- cionalne ekonomije. Pri nas obstajajo realne možnosti za razvoj tega srednjega sloja, to- da samo, če ga bomo nehali zabijati z vsemi mogočimi davčnimi in ostalimi obreme- nitvami. Po drugi strani pa da- jemo zeleno luč mafijskemu načinu pridobitništva. Imava občutek, da smo prav s konstruktivno nezaupnico uzakonili puč? Ja, vprašanje je, če je kon- struktivna nezaupnica res naj- boljša rešitev. Nek instrument za zamenjavo vlade, ki v par- lamentu ne uživa večinske podpore, pa seveda mora biti. Podobnega elegantnega na- čina, da zamenjaš svojega zeta pravzaprav ni. Vaš tast Ivan Oman se je pred kratkim pri- toževal, češ, da hči bolj poslu- ša vas kot njega. Kakšen je si- cer vajin odnos? Uspela sva ohraniti korek- ten odnos. Imam pa vtis, da v javnosti nisem natrosil toli- ko negativnih mnenj o njemu kot jih je on o meni. Glede na to, da ste se ves čas izogibali konkretnih imen, vas za konec sprašujeva po priim- ku politika, ki vas je po voli- tvah najbolj razočaral? Če gledam področje, kjer smo imeli največja pričakova- nja, potem je to zanesljivo vrh SKD. Zadnje razočaranje so nam pripravili, ko je Peterle jasno povedal, da nas čez ne- kaj dni, ko bo v Ljubljani sre- čanje evropskih ljudskih strank, ne bo podprl v priza- devanjih za vključitev v to združenje, kjer so krščanski demokrati že člani. To je bila pika na i. Mislim, da so za iz- boljšanje naših medsebojnih odnosov zdaj na vrsti pred- vsem oni in pričakujem, da se bo pokazala iskrena priprav- ljenost in malo več krščanske- ga odnosa pri stvareh, ki nas povezujejo. Na nepoštenosti je pač težko graditi zdrave od- nose. ŠPELA PREDAN BOJAN KRAJNC Marjan Podobnik s soprogo - koga bolj posluša, moža ali očeta - Ivana Omana? Sneženi mož aH kepanle Piše: Robert Gorjanc Si predstavljate sitnobo politokracije in tehnokra- cije iz vsega sveta, če bi se v švicarskem Davosu ne mogli dovolj nasmučati, nagledati in nauživati sne- ga, ki v Evropi postaja že eksotično naključje. Kako bi se ta družba sploh lahko pogovarjala o usodnih vprašanjih sveta, če bi tudi njih narava zapustila? Vprašanj, na katera je približno 60 izmed najbolj uglednih in vplivnih »de- janskih in opinion leader- jev sveta« moralo iskati od- govor na Svetovnem go- spodarskem forumu (ki se samo zaradi enostavnosti imenuje gospodarski, saj je gospodarstvo le eno izmed poglavij), je res precej. Za- to sestanek v Davosu nima brez pomena velike teže predvsem na »sestankih brez dnevnega reda« in bolj ali manj teatralno na for- malnih predavanjih in di- skusijah. Svetovnih pro- blemov se je namreč nako- pičilo že toliko, da se je ob njih lažje pogovarjati »kar tako«, kot pa pedantno vztrajati na vsaki točki in sprejemati resolucije, ki bodo potem za udeležence fonmia turistični spominek na pravljično pobeljeno de- želo švicarskega sira in alpskega mleka. Samo poglejmo vpraša- nje »globalne ekonomije«. Že desetletja tako bogati kot revni ugotavljajo velik prepad v razvoju, ki je znan kot »razkorak med severom in jugom«. In vsa- ko leto tako bogati kot rev- ni ugotavljajo, da se ta pre- pad vedno bolj povečuje in da postaja tudi vedno bolj nevaren, saj na tako ime- novanem jugu ne nastaja (za bogate še vedno najbolj srhljiva možnost) kakšna nova atomska bomba, mar- več socialna in demograf- ska bomba. Vendar jih je vse več, ki se zavedajo, da ta bomba ne utegne biti nič manj nevarna, če se enkrat sproži kot nekontrolirana verižna reakcija. Tisti na bogatem zahodu, ki se šir- jenja kuge revščine bojijo, kot so se nekoč komuniz- ma, gotovo ne pretiravajo. Revščina namreč vse bolj postaja način življenja tudi na prostorih, kjer je »ame- rikanizacija« sicer sen, vendar pa so na pohodu tu- di zahodu nenaklonjene fundamentalne ideologije (islam, neokomunizem - del arabskega sveta na Bliž- njem vzhodu, v Afriki, Azi- ji itn). Seveda galantna ugotovitev predstavnikov sedmerice najbolj razvitih držav na svetu (G7 - ZDA, Japonska, Kanada, Nemči- ja, Francija, Velika Brita- nija in Italija), da lahko sa- mo one pomagajo najbolj revnim, ne bo prav nič spodbudna v korist svetov- nega miru in blagostanja, če se končno ne bodo res poiskali učinkoviti instru- menti, da bi se ta »logika« tudi uresničila (popoln ali delen odpis dolgov, izvoz konkurenčne tehnologije, zmanjšanje subkolonialne- ga surovinskega izkorišča- nja, svetovni nadzorni pro- grami gospodarske in de- mografske rasti ter izobra- ževanja itn). Če pa so ta vprašanja za sve- tovne voditelje, glede resne mož- nosti neposredne nevarnosti še ven- darle nekoliko od- daljena tema, pa to gotovo niso voj- ne in »vojaški spo- padi« v nekaterih delih sveta. V prvi vrsti v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Nič manj kot lord Owen in Cyrus Vance v Ženevi si tega vročega krompirja niso po- dajali v Davosu, s to razliko, da so bUi prikrajšani in olajšani za izčrpa- vanje živcev z ne- stanovitnimi vodi- telji sprtih naci- onalnih skupnosti v BiH. Kajpak se je o vojni lažje pogovarjati akadem- sko kot operativno. Vendar čas za teoretične razprave se je že zdavnaj iztekel. To je bilo tudi v Davosu sicer vsem jasno, čeprav so vsi mislili, da še je nekaj časa za akadamizem »kako ne dovoliti, da se požar prene- se na Balkan«. Upati pa je, da je bilo strogo zapiranje vrat na takšnih diskusijah dober znak in da bomo v naslednjih tednih lahko pisali, da je ta in ta po- memben korak za evropski in svetovni mir, po pravilu, da se vsa velika politika odloči v letoviških salonih, prinesel Davos. In kaj je v Davosu iztržil naš premier dr. Janez Dr- novšek? Kmalu bomo v Evropski banki, morda šele drugo leto v EFTI, če bo kaj do tega tudi skandi- navskim državam, pred le- tom 2000 gotovo ne v Evropski skupnosti in če nam bo hudo gorelo pod nogami, nam bo morda ne- kaj pokroviteljske zaščite namenil tudi NATO pakt. In povedali naj bi mu, da nas nimajo več za del Bal- kana. V Davosu so vsi hoteli delati snežaka, vendar se niso mogli dogovoriti o nje- govi velikosti, obliki in opremi. Zato pa so se vsi raje malo za šalo in malo zares kepali. Nismo več na Balkanu, v Evropi pa tudi še ne. Št. 5 - 4. februar 1993 4 Navček za Metko Država Je pod svojo streho spravila okoli sto podjetij, ne daje pa garancij, da bodo vsa obstala Skladu za razvoj, imenova- nemu tudi Koržetov sklad, so nalepili različne etikete: pre- vara stoletja, mu pravijo razo- čarani delavci, strelovod za podjetja, ki jih nihče več ne mara, je zapisal Janez Prašni- kar, redni profesor na ljub- ljanski Ekonomski fakulteti, nadaljevanje zgodbe o uspehu, bi dejal slovenski premier. Na Celjskem so direktorji podržavljenih firm s Skladom še kar zadovoljni. Ali pa si o lastniku ne upajo na glas po- vedati kaj slabega, saj Sklad na Celjskem še ni rezal glav. Kritiki in zagovoraiici podržavijenja z dokajšnjo mero optimiz- ma se je slovensko gospodar- stvo lansko jesen lotilo pisanja prijav za državno Scmacijo, število tistih, ki želijo pomoč države, je precej večje, kot so pričakovali v Skladu. Že na samem začetku sta se med ekonomisti izoblikovali dve mnenji. Janez Prašnikar pravi: »V slovenskem gospodarstvu ob- stoja skupina podjetij, ki ne bodo mogla preživeti. S siste- mom subvencij jih je mogoče samo navidezno ohranjati pri življenju. Podjetij, ki nimajo programa oziroma tržišča, ni mogoče preoblikovati. V drugo skupino podjetij sodijo tista, ki imajo proizvodno tržni pro- gram, so pa zašla v težave za- radi prejšnjega načina finan- ciranja kapitala. Samo takšna podjetja se splača rešiti iz ob- jema snu-ti.« Po Prašnikarjevi oceni se je Sklad za razvoj po- stavil v vlogo strelovoda; uk- varja se s podjetji, ki jih nihče več ne mara. Ne zaposleni, ne direktorji, ne banke. V mnogih podjetjih so začeli na državo gledati kot na rešiteljico. Toda sklad in celo vlada se lahko zadušita pod socialnim priti- skom iz teh podjetij. Breme se bo slej ko prej prevalilo na davkoplačevalce ali pa ga bo- do ti plačali posredno preko inflacije. Zato bi vlada, dodaja Prašnikar, morala ponovno proučiti celoten koncept. Drugi neusmiljeni kritik Koržetovega sklada je dr. Jože Mencinger z Bajtovega inšti- tuta. »Država,« pravi Mencin- ger, »ne more prestrukturirati gospodarstva.« Četudi bi se iz- kazalo, da je projekt podržav- ijenja sto podjetij pravilno za- stavljen, pa je v Mencingerje- vem značilnem tonu rečeno, skrajno zanikrno pripravljen. »Preprosto zato, ker država najprej dobi podjetja v svojo posest, šele potem išče mened- žerje.« Čez leto ali dve po Mencingerju polovice teh po- djetij ne bo nikjer več. Sklad ima pravzaprav krat- ko zgodovino - začelo se je lan- sko jesen, ko je v skladu dejan- sko pristalo okoli sto podjetij, ki jih je pri življenju ohranjal zgolj moratorij nad stečaji. Osnovni moto Sklada, je več- krat poudaril direktor Uroš Korže, ni reševanje, temveč sanacija in priprava na dokoč- no rešitev problema, ta pa je lahko samo privatizacija. Sklad kot kontrolni lastnik naj bi v dveh letih izstopil iz večine podjetij. In kaj pravi vlada? Kljub vse glasnejšim očitkom, da je treba razčistiti vlogo Sklada, je Drnovškova nova ekipa napovedala še raz- širitev državnega projekta, prestrukturiranja na vsa po- djetja, ki poslujejo z izgubami. In to kljub očitkom iz samega Sklada, da po sprejetju zakona o privatizaciji za takšno podr- žavljenje ni nobene pravne podlage. Na Celisicem še brez rezanja giav v pol leta, kar poteka samo preštevanje odvečnih delav- cev, kot pravijo v marsikate- rem podjetju, je sklad zame- njal tretjino menedžerskih ekip, spremembe napoveduje še v tretjini primerov. Če bi sodili samo po tem, bi na Celj- skem sklepali dvoje: da imamo v zavoženih podjetjih kljub vsemu dobre direktorje, saj sklad praktično ni zamenjal še nikogar, ali pa se bodo rezanja glav lotili v napovedani drugi tretjini. Res pa je, da se s hudi- mano dolgim direktorskim stažem v teh kritičnih firmah ne more pohvaliti praktično noben direktor. Prvi primer: Emo holding in Maks Bastl. V Celje ga je ponovno zaneslo šele lani, potem ko je križaril od računovodje v Aeru, do po- močnika zveznega finančnega sekretarja v Beogradu, spet celjske Cinkarne, pa Kovino- tehne in ministrskega stolčka, do prvega moža Ema holding. V borih nekaj mesecih je z bla- goslovom Sklada in upravnega odbora na čelu z Jožetom Ja- klinom zmanjšal Emo ve vrste od 2300 na 1500 ljudi, polovica gre še delno na račun Guben- škovih spiskov. Okoli 400 ljudi se bo zdaj reševalo preko po- sebne firme, s pomočjo sklada pa bodo zagotavljali denarno plat oziroma nadomestila za te delavce. Vreče z denarjem, pravi Bastl, v Emu iz Sklada niso dobili, niti je niso priča- kovali, si pa zato veliko več obetajo od pogajanj Sklada z največjim upnikom Ljub- ljansko banko. Kredite Ema naj bi spremenili v dolgoročne kredite po evropski obrestni meri. Stečaj, je prepričan Bastl, ne pride v poštev. Mor- da bo ukinjena kakšna dejav- nost v okviru Ema, da bi zara- di podržavijenja vse šlo pod vodo, ni bojazni. Si(iad deiuje prepočasi Tako kot Maks Bastl se nad skladom ne pritožujejo tudi v konjiškem Konusu. Pravza- prav kakšnih posebnih kritik na račxm sklada na Celjskem ni bilo slišati v nobenem po- djetju, le počasnost so jim še najpogosteje očitali. In vsi po vrsti so zatrjevali, da se Sklad pač ukvarja s težjimi bolniki. Podržavljena podjetja na Celj- skem so torej še kar pri zdrav- ju, kar najbrž ne bo povsem držalo. A poglejmo v Konus. Tudi tam se Sklad zaenkrat še ni odločil, da bi na vodilnem mestu zamenjal Feliksa Lor- bega, komercialnega direktor- ja v časih stare garniture na čelu z Juretom Pokomom. Se- danji direktorski vrh pa je sklad menda okrepil z novimi ljudmi od zvmaj, zaradi česar so nekatere dnižbe menda že normalizirale tekoče poslova- nje. Kot pravi Lorbeg se je tu- di pri njih država lotila poga- janj z banko, prešteU so viške in jih našteli okoli 250, odprta brezposelnost grozi 133 lju- dem. Sklad je Konusu predla- gal tudi novo organiziranost. Vse družbe pod streho holdin- ga naj bi bile po novem po- vsem samostojne in z lastnimi službami. Delitev na osem majhnih firm, če jo bo seveda podprl upravni odbor na čelu z Valterjem Nemcem, Lorbegu ni nič po volji. »Kratkoročno je to morda pametna rešitev, dolgoročno pa zagotovo ne. Kako bodo te majhne firme nastopale na tujih tržiščih,« se sprašuje. O Skladu pa takole: »preveč dela so si naložili, zato gredo stvari počasi, obresti pa seveda tečejo naprej.« Približno enaka je ponudba Sklada tudi v Kostroju. Pod državno streho je morala ce- lotna firma, ni šlo po delih, čeprav so bile že prej organizi- rane družbe. Povsem samo- stojne družbe jim Sklad ponu- ja tudi v novem modelu orga- niziranosti. Viške so prav tako prešteli, 45 jih je na seznamu, za njihova nadomestila pa ta- ko kot povsod drugod poskrbi- jo v Skladu. Malha se počasi prazni. Doslej je bilo nadome- stilo za čas brezposelnosti 100, poslej naj bi bilo 70 odstotno. Tudi odpravnine so bUe prej 100 odstotne, zdaj se govori o 50 odstotkih bruto zajamče- nega osebnega dohodka. Tudi denar za odpravnine ni zago- tovljen, vse to nas bega, pravi- jo v Kostroju. »Veliko je bUo obljubljenega, malo storjene- ga,« je prepričan namestnik direktorja Ivan Kodrič. Ko- stroj sicer že nekaj časa vodi Milan Veber, pred tem tehnič- ni direktor Kostroja. Pozna- valci pravijo, da se tudi po nje- govi zaslugi Kostrojevi izdelki pojavljajo na avstrijskem in nemškem tržišču. Tudi neical svežega denarja Iz Slovenskih Konjic se seli- mo v Velenje. Znotraj Gore- njevih plotov je šla pod držav- no streho med drugimi Elek- tronika. Upravni odbor je tudi tam prevzel Jože Jaklin, direk- tor Elektronike Drago Šulek pa o izkušnjah s Skladom pra- vi: »Glede na to, da smo mi že imeli sanacijski program, nas je vključitev v sklad kar malce zavrla pri njegovem uresniče- vanju.« Potem se zgodba po- navlja - našteli so 115 tehnolo- ških viškov, nadomestila za njihove plače daje sklad, ki skuša streti najtrši oreh. Tudi v velenjskem primeru so to bančni krediti oziroma stare terjatve. So pa v Elektroniki eni redkih, ki se lahko pohva- lijo s svežim denarjem. Za na- kup repromateriala jim je Sklad posodil 700 tisoč nem- ških mark po ugodni obrestni meri. Šulek, nekoč direktor Centra srednjih šol, pa velenj- ski župan in uspešni direktor računalniškega Pointa je med direktorji podržavljenih firm še največji optimist. »Elektor- nika ima dobre možnosti ne le za sanacijo, temveč tudi nov razvojni ciklus.« Šulek je že podpisal sporazum z nemškim partnerjem, ki ga zanima na- kup velenjskih televizorjev. Če bo Sklad požegnal sporazum in pristal še na manjšo investi- cijo, da se bodo v Elektroniki lahko lotili dela, bi že do kon- ca leta za štirikrat povečali prodajo. In s tem seveda proiz- vodnjo. Razen Elektronike se z sve- žim kapitalom Sklada pohva- lijo še v šempetrskem Sipu. Aiitonu Sovincu, ki je krmilo Sipa prevzel v svoje roke šele pred nekaj meseci, je očitno uspelo najti skupen jezik s Skladom. »Doslej se je ures- ničilo vse tisto, kar smo priča- kovali, nismo pa pričakovali čudežev,« dodaja Sovine, di- rektor z delovnimi izkušnjami na žalski občini, v Tekstilni tovarni Prebold in dve deset- letji dolgim stažem v Sip Šem- peter. Manj zadovoljnih s Skladom je zagotovo 140 de- lavcev, ki so na seznamu teh- noloških viškov. V IVIetIci se računi niso izšii Da je Sklad prevara stoletja, kot so na nekem transparentu zapisali slovenski delavci, pa najbrž meni okoli 400 delav- cev celjske Metke. Gre za prvi primer na Celjskem in menda tudi v Sloveniji, da mora po- djetje z liste čakajočih na dr- žavno sanacijo v stečaj. Jože Jaklin, tudi v tem primeru predsednik upravnega odbora Metke, je v svoji obrazložitvi ob predlaganem stečaju oce- nil, da se je izguba pri poslo- vanju ugotavljala že nekaj let, tako izguba v sami dejavnosti kot izguba zaradi odplačeva- nja najetih kreditov. Poti v stečaj so botrovaU: razpad jugo tržišča, na tujih tržiščih pa kasneje cene, ki niso zago- tavljale pozitivnega poslova- nja. Nadalje je oprema povsem zastarela, Metka bi morala od- pisati 94 odstotkov opreme, pravi Jaklin. Tretji razlog je po njegovem nesistematično investiranje v preteklosti, da- nes je denarja za naložbe še manj, za ohranitev obstoječe ravni proivodnje pa bi potre- bovali preko 300 milijonov to- larjev. Zaradi vsega tega so bi- li pogovori z glavnim upni- kom. Ljubljansko banko Splošno banko Celje neuspeš- ni, do te banke ima Metka kar tri četrtine vseh obveznosti. Banka po Jaklinovih ocenah ni sprejela reprogramiranja ob- stoječih obveznosti z morato- rijem na odplačilo glavnice in obresti, kapitalizacije terjatev in prevzem lastništva nad po- djetjem. Edina pot, ki jo vidi Sklad, je torej začetek stečaj- nega postopka. Podobnih poti, po katerih bodo v prihodnjih mesecih stopala slovenska in morda tu- di celjska podržavljena po- djetja zna biti še nekaj. Vsaj polovica, bi rekel dr. Jože Mencinger. Zato imajo najbrž prav tisti ekonomisti, ki vztra- jajo: podjetja, ki nimajo nobe- ne možnosti, je treba imenova- ti in začeti postopke, ki so v takšnem stanju normalni. Za vse tiste, ki se jih rešiti da, pa bilo prav vzpodbudno, če bi sklad nastopil s kakšnim pozi- tivnim primerom, s konkretno rešitvijo podjetja. Svetel zgled bi dajal upanje. Da bi se uk- varjali z vsemi, preprosto ni dovolj moči, ne denarja. Konec koncev - kaj lahko naredi nek- do, ki pride v podjetje od zunaj in ki o tem podjetju ničesar ne ve? IRENA BAŠA po čem so devize? Na deio po novem v ponedeljek so v Slo- venskih železarnah, in s tem tudi v štorski, uvedli nov delovni čas. Po novem je v Štorah ta teden začelo delati okoli 540 upravnih delavcev. Aprila bo z delje- nim delovnim časom začelo še 100 do 200 režijskih de- lavcev v proizvodnji, med- tem ko bodo delavci v ne- posredni proizvodnji ver- jetno obdržali dosedanji delovni čas. V štorski železarni de- lovni čas po novem traja od 7.30 do 16. ure, ob petkih pa bodo delo zaključili ob 13.30. Pomočnik direktorja štorske železarne za ka- drovsko področje Gorazd Tratnik je v ponedeljek po- vedal, da zaradi spremem- be delovnega časa zaposle- ni niso imeli večjih težav pri prevozih na delo. Okoli 90 odstotkov avtobusnih prevozov pokrivajo redne avtobusne linije, morebitne probleme pa bodo reševali v dogovoru s posameznimi delavci. Tratnik je še po- jasnil, da zaenkrat nimajo informacij o težavah zaradi varstva otrok v vrtcih. Na novosti so se pripravili v štorskem vrtcu, kjer bodo varstvo prilagodili potre- bam staršev, večjih težav pa ne bodo imeli tudi tisti delavci železarne, ki imajo otroke v celjskih vrtcih in kjer že nekaj časa delujejo popoldanski oddelki. Del zaposlenih v železarni no- vemu delovnemu času sicer ni naklonjen, po Tratnikov! oceni so to predvsem tisti delavci, ki s spremenjenim delovnim časom izgubljajo možnosti za dodatna po- poldanska dela in s tem za dodatni zaslužek. IMontažne iiiše ostajajo v Petrovčali čeprav je bilo premo- ženje Zarje Lesne pred kratkim prodano Slove- nijales Inženiringu, se bo v Petrovčah kljub vsemu nadaljevala proizvodnja montažnih hiš. Kupec je namreč zdaj prodal pre- moženje podjetju Inntal, ki je bilo sprva potencial- ni kupec Zarje Lesne in kjer so že nekaj mesecev izdelovali montažne hiše. Slovenijales Inženiring bo iz Petrovč odpeljal vse stroje, ki jih v Inntalu ne potrebujejo, obenem pa postaja četrti delničar podjetja Inntal. V tem pe- trovškem podjetju naj bi v prihodnjih mesecih po- večali proizvodnjo in za- poslili nove delavce. PosieJ tri podjetja Gorenjevo podjetje Procesna oprema bodo v prihodnjih mesecih pre- oblikovali v tri samostoj- na podjetja, ki naj bi na- stala iz sedanjih profitnih centrov orodjarstvo, stro- jegradnja ter merilni si- stemi. V enovitem podjet- ju je zaposlenih 461 de- lavcev, zaradi preobliko- vanja se bodo pojavili tu- di tehnološki viški, za ka- tere pa bodo poskušali najti delo znotraj Gore- nja, predvsem v Gospo- dinjskih aparatih. IB Št. 5 - 4. februar 1993 5 Brez dobrih informacij ni posiovnega uspeha Vrzel bo pomagal zapolniti JBC, Je prepričan tJlrektor CIcan Zarin Pred nekaj tedni so v Rogaški Slatini ustanovili klub mladih podjetnikov ali Junior Business Club, kot se uradno imenuje. Mladi podjetniki, ki jim je predvsem namenjen ta klub, imajo svoj prostor v celjskem Razvojnem centru, o njihovem delu, zastavljenih ciljih in izkušnjah pa smo poklepetali z direktor- jem kluba Cicanom Zarinom. Klub mladih podjetnikov je name- njen predvsem tistim, ki poskušajo sa- mi rešiti svoj problem zaposlitve ozi- roma ustreznega dela. Od kod ideja za ustanovitev takšnega kluba? Ideja se je začela razvijati pri Zavo- du za zaposlovanje Območni enoti Ce- lje z začetkom programa aktivne poli- tike zaposlovanja. Tudi sam sem izšel iz tako imenovanih podjetniških de- lavnic in želel sodelovati pri nastaja- nju takšnega kluba mladih podjetni- kov na našem območju. Glavni namen kluba je, da bi se mladi podjetniki čim več družili in izmenjevali informacije. Skoraj leto dni je minilo od ideje do ustanovitve kluba. Z izbiro imena, uradno se klub imenuje Jimior Busi- ness Club, smo želeli poudariti dej- stvo, da se v njem povezujemo mladi podjetniki. Mladi po podjetniškem stažu, ne toliko po letih. Zanimiv je podatek, da se vključuje precej mla- dih podjetnic, vse več pa se vključuje- jo tudi srednja in večja podjetja. Tre- nutno je na seznamu kluba 35 rednih članov, pristopne izjave še prihajajo, v glavnem so to podjetniki s Celjske- ga, imamo pa tudi nekaj članov iz širšega slovenskega prostora. Na kakšen način pomagate svojim članom? Podjetnikom in vsem tistim, ki na- meravajo ustanoviti podjetje, poma- gamo predvsem s koristnimi informa- cijami in promocijo preko našega ča- sopisa. V klubu nameravamo teden- sko izdajati lasten časopis, poimeno- vali smo ga JBC News in v tem časopi- su omogočamo podjetnikom promoci- jo njihove dejavnosti. Zaenkrat po- djetniki te možnosti še ne izkoriščajo dovolj pogosto. Nadalje imajo možno- sti za pridobivanje različnih informa- cij o povpraševanju in ponudbi. Pred- vsem skušamo pomagati tistim, ki so- delujejo v podjetnišMh delavnicah in ki nameravajo s pomočjo samozapo- slovanja ustanoviti lastno podjetje. Nameravamo objavljati in seznanjati podjetnike z raznimi pravnimi infor- \ macijami, potem razpisi iz ministr-j stva za malo gospodarstvo, naš osnov- ni namen pa je povezovanje mladih podjetnikov in s tem izmenjava izku- šenj. Lahko pričakujejo podjetniki tudi kakšno finančno pomoč? Klub zaenkrat ne ponuja finančne pomoči, nameravamo pa se povezati z bankami in pomagati pri pridobiva- nju informacij iz bančnih hiš, jim predstaviti možnosti kreditiranja ma- lega gospodarstva, računamo pa tudi na ustanovitev manjšega sklada, ki bi financiral nekatere projekte. S kakšnimi težavami se po vaših dosedanjih izkušnjah najpogosteje. Direktor Junior Business Club Cican Zarin, Žalčan, elektrotehnik, študira pravo v Mariboru. »Sam sem prišel iz vrst brezposelnih, zato sem imel še toliko več elana, da je ta klub zaživel. srečujejo mladi pri ustanavljanju po- djetij? Največja in najpogostejša ovira je pomanjkanje informacij. Večina mla- dih podjetnikov ne ve, kako začeti, kakšne so pravne podlage za ustano- vitev podjetja do izdelave poslovnih načrtov. Nadalje se ljudje sprašujejo, kako poiskati poslovne partnerje, ka- teri so pravi poslovni partnerji, s ka- terimi posluješ, da na začetku preživiš in da podjetje ostane likvidno. Mi z vsemi temi informacijami še ne raz- polagamo, smo pa povezani z drugimi institucijami na Celjskem, tako da lahko podjetniki pridobijo potrebne informacije. Menim, da jim naš klub lahko največ pomaga pri začetni pro- mociji in uveljavitvi na tržišču. Pove- zani smo tudi s celjskim podjetniško informacijskim centrom. Kakšni so načrti kluba v prihodnje? Nameravamo se povezati z različni- mi gospodarskimi ustanovami v Slo- veniji, konkretno z ministrstvom za malo gospodarstvo, gospodarsko zbornico, sodelovati želimo z World Trade Centrom, skratka, dopolniti ho- čemo mrežo informacij. Druga naloga, ki se je nameravamo lotiti, je druženje med podjetniki ter podobnimi klubi, ki nastajajo po Sloveniji. Izmenjava izkušenj je pogosto najboljša pot pri uresničevanju zamisli. Razmišljamo tudi o skupnih nastopih in predstavi- tvah na tržišču, konkretno na sejmih, vendar so takšne promocije povezane z denarjem. Naš klub se namreč fi- nancira sam, največ s prodajo časo- pisa. S kakšno dejavnostjo se ukvarjajo člani kluba? Precej je trgovinskih podjetij, nekaj je konfekcionarjev, raznih butikov, ši- vilj, prav tako uvozno izvoznih podje- tij, največ pa je manjših obrtnikov, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejav- nostmi. IB V Sloveniji ni patriotov? KRŠKO, 30. januarja (Dnevnik) - Trditev, da so patrioti že v Sloveniji, je nerealna, ni pa izključeno, da bi v Slovenijo prispeli, če bi ameriška vojska in mednarodna skupnost ozi- roma njihovi vojaški anali- tiki ugotoviU, da nevarnost napada na jedrsko elek- trarno obstaja, možno pa je, da so v zaščito tega ob- jekta, vključena druga ustrezna protizračna sred- stva. Poleg tega je treba ve- deti, da bi morebitno uni- čenje reaktorja imelo težke posledice (poleg poUtičnih) tudi za Srbijo, saj vetrovi velikokrat pihajo proti vzhodu, piše v Dnevniku Tomaž Bukovec. Obrambni minister Janez Janša je že pred časom izjavil, da bi jiivizion raket patriot dav- koplačevalce stal okoli 800 milijonov dolarjev, nakup pa je izredno zapleten, če že ne nemogoč. »Vzgajanje obritogiavcev« LJUBLJANA, 3. febru- arja (Delo) - Slovenci očit- no ne znamo imeti prave mere pri ničemer in tako se z darvinizmom obritih glav spopada »prosvetljena go- rečnost«, ki je pogosto prav tako fanatična in nasilna. Značilen je primer radijske reporterke, ki se je »v živo« lotila slovenske ksenofobi- je: do »žrtev« in tistih, ki so izražali solidarnost z njimi, je bila nadvse prijazna in razimievajoča, ko pa so se oglasili tudi obritoglavci, jili je začela kar tikati in »vzgajati«. No ta je pa lepa. Zdaj se bomo morali odreči celo temeljnim imperati- vom novinarskega poklica, da bi ustregli na videz viso- ko moralnim zahtevam go- rečnežev; po tej logiki bi morcili reporterji v Somali- ji odvreči fotoaparate in se nemudoma lotiti nege se- stradancev, piše v komen- tarju »Slovenija naprej« Boris Jež. Slovenija icmaiu v EFTI LJUBLJANA, 1. febru- arja (STA) - Na tiskovni konferenci po vrnitvi s sve- tovnega gospodarskega fo- ruma v Davosu, je predsed- nik slovenske vlade dr. Ja- nez Drnovšek povedal, da so bili na področju gospo- darskih povezav in vklju- čevanja Slovenije v Evrop- sko skupnost in EFTO, naj- bolj plodni pogovori s predstavniki Švice, ki je po lanskem neuspelem re- ferendumu o vstopu v EGS najbolj zainteresirana za nadaljnje širjenje in krepi- tev EFTE. Za pogovore s švedskim in finskim pre- mierjem Carlom Bildtom in Eskom Ahom pa je Drnov- šek povedal, da se Švedska in Finska ne ogrevata pre- več za pogovore o širitvi EFTE, ker so se »skoncen- trirali« na pogajanja o vstopu v ES. Pri Drnov- škovem pogovoru z gene- ralnim sekretarjem zveze NATO Manfredom Woer- nerjem do dogovorov o konkretnem sodelovanju med Slovenijo in zvezo NATO ni prišlo, pogovori pa so po premierjevem mnenju vendarle znak, da prihaja do navezave stikov. Woemer je napovedal, da bo preučil možnosti kon- kretnega sodelovanja s Slovenijo. LJUDSKA UNIVERZA CELJE vas vabi k VPISU 1. RAČUNOVODJA Za majhna in srednje velika podjetja (pridobitev poklica oz. prekvalifikacija) Pogoj: končana 4. letna srednja šola 2. SLOVENŠČINA ZA HRVAŠKO- -SRBSKO GOVOREČE v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. I.. RS 14/ 91, 5/91) je za delavce, ki opravljajo neposredno delo > s strankami, obvezno znanje slovenskega jezika. Za oba programa prejmejo udeleženci po uspešnem preizkusu znanja potrdilo, ki ima značaj javne listine. PRIJAVE sprejemamo vsak dan na Ljudski univerzi Celje, Cankarjeva 1 od 7. do 17. ure do 15. februarja 1993. infomiacije tudi po telefonu 25-620 ali 25-631. Na sprejemu v Pragi (od leve): Tomaž Subotič (Intertrade CS.), Janez Ferme (Etol), Zvone Dragan. Jože Volfand (Fit-media) in Emil Conradi (Etol). Kako več izvažati? Kakšna bo prihodnja izvoz- na strategija Slovenije? Ali bo višegrajska četverica (Češka, Slovaška, Poljska in Madžar- ska) s prostocarinsko cono od 1. marca dalje dodatno otežila gospodarski položaj Sloveni- je? To se lahko zgodi, vendar je res, da ima tudi Slovenija na primer na Češkem in Slova- škem dobre možnosti za pro- dajo. Ljubljanski Intertrade je pred dvajsetimi leti odprl predstavništvo v Pragi, delni- ška družba Intertrade CS., njen večinski lastnik je Tomaž Subotič iz Celja, pa je pred dnevi praznovala prvo oblet- nico uspešnega poslovanja. Jubilejna dogodka sploh ne bi vzbujala pozornosti, če ne bi Intertrade CS. lani realizi- ral za več kot 20 milijonov DEM prometa, torej dober del izvoza nekaterih pomembnih slovenskih firm (Etol, Roto- matika, Zlatarna itd). Kako njegovo poslovanje ocenjujejo češki in slovaški partnerji, je pokazalo delovno srečanje, ki so ga ob jubileju pripravili v Pragi. Med njihovimi najpomemb- nejšimi partnerji so podjetje Trinecky železamy, ki zapo- sluje 30.000 ljudi, proizvaja pa 3,5 milijona ton železa in veli- ko izvaža na Kitajsko; slova- ška firma Calex (njihovo Go- renje), kjer je zaposlenih 7.000 delavcev, podjetje Tatramat (mali gospodinjski aparati) s 5.000 zaposlenimi, celjski Etol pa že več let zelo uspešno sodeluje s slovaško firmo Bar- nea Bardejov. Na jubilejnem in poslovnem srečanju v Pragi so poleg če- ških in slovaških gospodar- stvenikov sodelovali še direk- torji iz Hrvaške, Slovenije in BiH. O pomenu gospodarskega sodelovanja, ki ga je uspel raz- viti Intertrade CS., je govoril tudi slovenski ambasador Zvone Dragan. Po njegovem mnenju bi morala biti prva na- loga slovenskih diplomatskih predstavnikov predvsem spodbujanje gospodarskih sti- kov; zdaj namreč ni čas za vi- soko diplomacijo, marveč za gospodarski pragmatizem. Na slovenskem sprejemu, ki ga je v Pragi organiziral Inter- trade CS., je sodeloval tudi na- mestnik ministra za gospodar- stvo češke vlade, udeležili pa so se ga tudi nekateri direktor- ji in menedžerji iz Celja. J. V. DELO vedno v središču dogajanj Ponudba: - Podjetje AB Termoizola- cije iz Logatca nudi izvajanje toplotnih in hladilnih izolacij na ogrevalnih in hladilnih na- pravah. Nudijo tudi mehansko zaščito proti insektom (ko- mamik) ter okenske in vratne vložke za zaščito proti insek- tom. Informacije: tel. 061/552- 103 in 815-738 (Alojz Berta- lanič). - Podjetje Cellamp Com- merce iz Ljubljane nudi vse vrste svetil in žarnic Osram ter baterijske vložke Bearen. In- formacije: tel. in fax: 061/440- 437 (Oto Fartek). - Podjetje Aval d.o.o. iz Ljubljane nudi nosilne pla- stične vrečke (ekološke - oko- lju prijazne), primerne za vse vrste trgovin (za živila, tekstil. obutev, drogerije, butike ipd.). Informacije: tel. in fax 061/ 268-390 (Milena Rotar). Povpraševanje: - Podjetje Indos iz Ljublja- ne išče izvajalca obdelave no- tranjih izvrtin nesimetričnih profilov (struženje) večjih dol- žin (3 m). Informacije: tel. 061/ 101-272 in fax 061/446-273 (Tomaž Gederer). - Avstrijsko podjetje išče izdelovalca montažnih hal (najmanj 1000 m^). Informaci- je: tel. 04/278-316 in fax 04/ 278-390 (Printshler). - Avstrijsko podjetje De Zordo Gerhaud povprašuje po smrekovem okroglem lesu, profil 25 ABC in dolžine od 5 m dalje. Informacije: tel. 042/572-730 in fax 042/573- 311. - Nemško podjetje Deggin- ger + Hess povprašuje po reza- nem, obdelanem lesu (smreka ali jelka). Informacije: tel. 06245/82-235 (Sichl). - Ameriško podjetje Ma- croscope - Market resourcing želi kupovati različno blago iz Slovenije. Informacije: tel. in fax: 818/901-0326 (Mini D. Guleria). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. Št. 5 - 4.febnjar 1993 6 Mala šola modre cone Bo omejen promet v središče Celja prinesel več reda? - Parkirišč, a ne pred nosom. Je dovolj, pravijo odgovorni s ponedeljkom, 1. februar- jem, je v Celju poskusno zaži- vela modra cona, območje v središču mesta s posebnim komunalnim nadzorom, zno- traj katerega bo dovoljen le omejen promet z motornimi vozili. Načrtovalci prometa v Celju in odgovorni za vzpo- stavitev modre cone so se od- ločili, da prvih štirinajst dni izkoristijo za informativne po- govore s predstavniki podjetij s sedežem v središču mesta in stanovalci, ki bodo imeli tako tudi dovolj časa, da si uredijo posebne dovolilnice za uvoz z avtomobili v središče mesta. Modro cono uvaja nov odlok o ureditvi prometa, ki so ga poslanci celjske občinske skupščine sprejeli konec de- cembra, z njim pa želijo z ne- koliko ostrejšim prometnim režimom vzpostaviti večji pro- metni red v vseh naseljih, predvsem pa v središču mesta. Po odloku je območje s poseb- nim komunalnim nadzorom omejeno na severu z Gregorči- čevo in Levstikovo, na vzhodu z železnico, na jugu s Savinjo in na zahodu z Jurčičevo ulico - dejansko pa bo območje mo- dre cone nekoliko zoženo, saj naj bi bila vstopna mesta va- njo pri gostišču Ob Savinji, v Gubčevi ulici in v neposred- ni bližini občinske stavbe. Kako bodo ta vstopna mesta urejena - nekateri se zavzema- jo za fizične zapore (nekakšne mitnice), drugi za vstopne nadzornike oziroma čuvaje, tretji spet za povsem prost uvoz avtomobilov, a ob tem za močno poostren nadzor nad parkiranjem in vožnjo avto- mobilov v središču mesta - še ni znano. Osnova za dokončno odločitev bodo tudi pogovori, ki jih te dni pripravljajo odgo- vorni za prometni red v mestu. Včeraj, v sredo, so se v Narod- nem domu sestali predstavniki podjetij s sedežem v območju modre cone, danes popoldne ob 17. uri pa bo v prostorih 3. osnovne šole pogovor s sta- novalci mestnega središča. Dovolilnice le nekaterim Dovolilnice za uvoz v ob- močje modre cone (in s tem seveda tudi za parkiranje) lah- ko v Celju zahtevajo le tisti stanovalci mestnega središča, ki imajo ob stanovanjskih hi- šah primemo fimkcionalno zemljišče, urejena parkirišča ali garaže. Enako velja tudi za podjetja ter najenmike oziro- ma lastnike lokalov na območ- ju modre cone. Dostava blaga za oskrbo lo- kalov bo po določilih odloka o ureditvi prometa mogoča le med 6. in 9. uro, za gospodinj- stva pa tudi med 16. in 18. uro. Iz te časovne omejitve so izv- zeta vsa interventna vozila ter vozila invalidov, v primeru, da imajo posebne invalidske do- volilnice. Vse dovolilnice, ki bodo omogočale vstop v modro cono, bodo morale biti na av- tomobilih jasno vidne - vendar pa je k temu le treba dodati, da bodo poskušali v Celju najti vsaj delne rešitve za odvoz kupljenega blaga iz nekaterih trgovin. V Teku, denimo, so za takšno rešitev že zaprosili, prav pa bi najbrž prišla tudi kupcem pohištva (manjših ko- sov) v Slovenijalesu ter po- trošnikom nekaterih tehničnih trgovinah v središču mesta. Za stanovalce mestnega sre- dišča, ki ob stanovanjskih hi- šah nimajo dovolj funkcional- nega zemljišča oziroma ureje- nih parkirišč (primer so stano- vanja nad Ljubljansko banko na Trgu V. kongresa, podobnih hiš pa je vsekakor še več), pa bo verjetno tudi potrebno poi- skati primerne rešitve. Iskali bi jih lahko z ureditvijo enega od javnih parkirišč v bližini mestnega središča, vendar pa bi bilo potrebno za takšno parkiranje zagotoviti tudi pri- meren nadzor oziroma zavaro- vanje vozil. Brez nadzora ne bo nič v območju modre cone osta- jata dve javni parkirišči - na Trgu V. kongresa in ob Turški mački - kjer bo časovno omeje- no parkiranje do dveh ur, ura parkiranja pa bo voznika še nekaj časa veljala 30 tolarjev. Še vedno ostajata brezplač- ni javni parkirišči na Glaziji in ob vstopu v mesto iz teharske smeri (ob Tkanini pred »Re- bevškovim mostom«), za par- kiranje na ostalih šestih javnih parkiriščih, ki jih nadzirajo delavci Kostre, je potrebno dnevno odšteti 50 tolarjev, mesečne parkirne karte pa stanejo 700 tolarjev. Cene par- kiranja v Celju določa občin- ski IS. Z nadzorom nad upošteva- njem določil novega odloka o ureditvi prometa, predvsem pa doslednim spoštovanjem modre cone, se bodo morali spopasti delavci občinske straže in policisti. Slednji pra- vijo, da so v zadnjih mesecih že okrepili nadzor nad mirujo- čim prometom v mestu - odgo- vorni v občini pa se prav te dni ukvarjajo z reorganizacijo (predvsem kadrovsko okrepi- tvijo in strokovno usposobitvi- Nov odlok o ureditvi prometa prinaša novosti tudi za avto- šole. Kandidati za vozniški iz- pit po javnih prometnih povr- šinah mesta Celja ne smejo vo- ziti ob prometnih konicah, med 6. in 7. ter med 14. in 15. uro. jo) mestne oziroma občinske straže. »Zelenih baretk«, ka- kršne poznajo (in se jih pred- vsem bojijo) vozniki v za pro- met omejenih območjih Ljub- ljane, v Celju še ni pričakovati, saj kaže, da občinske oblasti zaenkrat še v veliki meri stavi- jo tudi na prometno kulturo voznikov. IVANA STAMEJCiC Bo z modro cono konec prometnega nereda v mestnem središču? Mestna straža v Žalcu v savinjski metropoli bodo organizirali mestno stražo. Tako so sklenili na izvršnem svetu mestne skupnosti. Straža naj bi bdela nad ureditvijo mesta, kajti izgredov je v Žalcu vedno več. Tako je med drugim skupina razgrajačev pred kratkim v veli- kem parku razbila klopi in uničila smetnjake, vse več je razbitih luči javne razsvetljave ter izložb. Drznih tatvin je vedno več in še bi lahko naštevali. Mestna straža naj bi pomagala pri vzdrže- vanju reda zlasti v nočnih urah. J. V. Bodo šole zaprte? Tridnevna učiteljska stavka napovedana za čas od 10. do 12. februarja Danes, v četrtek, se bodo nadaljevala pogajanja med re- publiško vlado in sindikatoma delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Sindikat de- lavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti ZSSS se je namreč pridružil pobudi Sindikata vzgoje, izo- braževanja in znanosti Slove- nije o razglasitvi splošne stav- ke v osnovnih in srednjih šolah za čas od 10. do 12. februarja, v vrtcih - kjer so zaposleni od- ločitev za stavko podprli — pa naj bi stavkali v sredo, 10. fe- bruarja. Po podatkih SVIZ so se do konca januarja za stavko odlo- čili v več kot 400 vrtcih, os- novnih in srednjih šolah, glas- benih šolah ter zavodih za usposabljanje, na Celjskem pa so se po podatkih območnega odbora devcev v vzgoji in izo- braževanju za stavko odločili v vseh celjskih, šentjurskih in žalskih osnovnih šolah, ob tem pa še v žalskih in laških vrtcih. O tem, ali bodo stavkali tudi v šentjurskih vrtcih, podatka o stavki do zaključka redakci- je še ni bilo, v Celju pa bodo vrtci tudi v primeru stavke v sredo normalno odprti. Za prihodnji teden napove- dana stavka delavcev v vzgoji in izobraževanju - s katero že- lijo v sindikatih doseči, da bi v pravni državi spoštovali do- ločila zakona o plačah v jav- nem šolstvu ter izplačilo pora- čuna za leto 92 v enaki višini in časovnih rokih kot za druge družbene dejavnosti in držav- no upravo - se po mnenju sin- dikata lahko preloži le, če bo- do na današnjih pogajanjih z republiško vlado dosežene ustrezne rešitve. Pogajanja s sindikati vodi minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, ki po novem v vladi vodi tudi odbor za javne zavode. I. STAMEJČIČ Obramba tudi na morju PORTOROŽ, 30. januar- ja (Večer) - Mlada sloven- ska država je dobila svojo vojno mornarico. V marini Lucija v Portorožu se je javnosti prvič predstavil 430. združeni odred obalne obrambe, s prvim plovilom slovenske vojne mornarice, regatno šolsko jadrnico Galeb, ki so jo na sobotni slovesnosti preimenovali v Sinji galeb. Slovenski predsednik Milan Kučan je komandantu odreda, po- ročniku korvete Borisu Geršaku predal bojno za- stavo z besedami: »Varujte jo skrbno in nosite jo čast- no!« Obrambni minister Janez Janša je v svojem go- voru poudaril, da je ta odred usposobljen za naj- nujnejšo obrambo obale in morja. »V prihodnjih letih ga bomo kadrovsko in ma- terialno krepili,« je napo- vedal Janša. Drnovšelc in Rigelnik o »rokovniku« LJUBLJANA, 1. febru- arja (STA) - Slovenska vla- da je na sestanku z vod- stvom državnega zbora na čelu s predsecCiikoma Ja- nezom Drnovškom in Her- manom Rigelnikom spreje- la obveznost, da bo do sre- dine februarja predložila pregled gospodarskega po- ložaja in glavnih socialnih vprašanj s predlogi ukre- pov; pripravili naj bi tudi okviren program dela v le- tošnjem prvem polletju in poseben program zakono- danjnega dela, s katerim naj bi zakone usklajevali z ustavo. Kje ste cariniki? GORNJA RADGONA, 31. januarja (Republika) - V carinski upravi v Gornji Radgoni imajo sistemizira- na delovna mesta za 225 carinikov, zaenkrat pa jih dela le 198. Ti so lani izdali 42.927 raznih carinskih de- klaracij. Ob pomanjkanju carinikov s strokovnim iz- pitom in njihovih nizkih plačah se carinarnica uba- da tudi s težavami zaradi neustreznega mejnega pre- hoda v Dolgi vasi na meji z Madžarsko. Na tem mej- nem prehodu, kjer je lani prestopilo mejo milijon 652 tisoč potnikov, v isti koloni kot tovornjaki z živino vstopajo in izstopajo tudi turisti z osebnimi vozili. Petkrat »ne« za zakone LJUBLJANA, 2. febru- arja (STA) - Državni svet je na svoji seji izglasoval suspenzivni veto na pet za- konov: na zakon o spre- membah zakona o prispev- kih za pokojninsko in inva- lidsko zavarovanje, zdrav- stveno varstvo in zaposlo- vanje, na zakon o skladu Republike Slovenije za sukcesijo, na zakon o skla- du kmetijskih zemljišč in gozdov, na zakon o plačah sodnikov ustavnega sodiš- ča in na zakon o sodniških plačah in drugih prejem- kih. Državni zbor bo moral na svoji seji 23. februarja ponovno glasovati o teh za- konih. Št. 5 - 4. februar 1993 7 Občina Lašiio ne bo propadia Marsikoga je zbodel v oči objavljeni podatek, da občino Laško v prihodnje čaka ista ali podobna usoda kot občino Trbovlje, ki je zaradi obveznic pristala pri blokiranem žiro računu. Tudi v Laškem so se namreč 21. septembra 1991 s sprejetim odlokom odločili, da občina izda obveznice v višini 15 milijonov DEM. Obveznice so bile izdane z rokom odplačila deset let in z 10 odstotno obrestno mero z morato- rijem na izplačilo glavnice treh let. Osnova odloka je bil program pospeševanja podjetništva in programske usmeri- tve za izvajanje tega programa. Na občini v Laškem so bili nad takšnim poročanjem upravičeno nezadovoljni in so takoj pripravili ustrezno obširno pisno informacijo. Iz nje je ponovno razvidno, da se sredstva iz prodanih ob- veznic namenjajo 40 odstot- kov kot nepovratna investi- cijska sredstva za gradnjo, rekonstrukcije in posodobi- tve komunalne in gospodar- Prvi kupon obveznic občine Laško je zapadel oktobra la- ni, ko je bilo prodanih za skoraj 5,5 milijona DEM ob- veznic, kar pomeni, da je za- padlo v plačilo za 547 tisoč DEM kuponov, kar znaša dobrih 31 milijonov SIT. Vsi predloženi kuponi so bili iz- plačani v roku dveh dni po predložitvi. Povprečna pro- dajna cena obveznic je zna- šala 90 odstotkov nominalne vrednosti, v nobenem prime- ru pa ni bila nižja od 80 od- stotkov. ske infrastrukture, 60 od- stotkov pa kot kreditiranje pospeševanja podjetništva. Lani so prodali za 6.413 milijonov DEM oziroma do- brih 290 milijonov SIT ob- veznic. Sredstva, pridoblje- na s prodajo obveznic, so bi- la porabljena za financiranje gospodarske infrastrukture in pospeševanje razvoja po- djetništva v občini. Lani je za kredit za razvoj podjetni- štva prosilo 76 interesentov, odobreni pa so bili krediti 62 prosilcem v skupni vrednosti 157 milijonov ŠIT. Med 62 odobrenimi krediti jih je 22 za podjetnike, ki so s svojo dejavnostjo šele pričeli, pri vseh pa bo omogočena zapo- slitev najmanj 90 delavcev. V poročilu za javnost so med drugim tudi zapisali: »Trditve in pisanja po ne- potrebnem povzročajo neza- upanje v fizično stabilnost občine in s tem škodujejo za- stavljeni politiki razvoja ob- čine. Hkrati pa škodujejo tu- di kupcem teh obveznic, saj zaradi ustvarjanja negativ- nega mnenja cene obveznic na borzi padajo. Z neprever- jenim informiranjem se pov- zroča tudi splošno nezaupa- nje v vrednostne papirje, kar bo gotovo škodilo celotni fi- nančni politiki. Primerjava z občino Tr- bovlje je povsem nesprejem- ljiva in nerealna, saj se os- S prodajo obveznic so zago- tovili denar za izvedbo neka- terih, za razvoj občine bi- stvenih nalog. V primeru, da bi za izvedbo teh nalog naje- mali kredite, bi bile, glede na sedanje kreditne pogoje, ob- veznosti za vračilo kreditov večje, kot so obveznosti iz naslova prodanih obveznic. Ob upoštevanju 20 odstotne- ga diskonta je obrestna mera pri obveznicah še vedno niž- ja kot obrestna mera za kre- dite. novni namen izdaje obveznic v obeh občinah povsem ra- zlikuje, predvsem pa se ra- zlikuje sistem vračanja in zagotavljanja sredstev za iz- plačilo kuponov. Tudi ni sprejemljivo, da se vprašnje dolgoročnega zadolževanja občin posplošuje na osnovi samo enega primera.« Za mnenje smo povprašali tudi predsednika Izvršnega sveta občine Laško Romana Matka, ki je povedal: »Naš sistem zagotavlja vračanje sredstev, torej ni bojazni, da bi bankrotirali. Lahko pa se zgodi, da država z nespametnimi ukrepi spra- vi občino v težave, ki jih za- enkrat pri nas ni. Zavedati se moramo, da je javna pora- ba po slovenskih občinah izredno različna. Naša se re- cimo močno razlikuje od po- rabe v občini Ljubljana Cen- ter. Urediti je treba, da bodo občine finančno samostojne. Ob zadnjih dogodkih nas ni strah in občina Laško zaradi tega prav gotovo ne bo pro- padla.« TONE VRABL Glavica Božič Marjeta Partner Milena Aleksandrov Miha Petan Jelka Štolfan Bančna črta diskretnosti v celjski podružnici Ljub- ljanske banke so 25. januarja uvedli tako imenovano črto diskretnosti. Ta črta je nekaj metrov pred bančnim oken- com, za njo pa naj bi stale v$e tiste stranke, ki čakajo na vr- sto. Namen črte diskretnosti je strankam zagotoviti več za- sebnosti, kadar opravljajo os- novne bančne posle. Več o črti diskretnosti je po- vedala Slavica Božič, vodja sektorja za stike z javnostjo pri Ljubljanski banki v Celju: »Sklenili smo, da bomo črto diskretnosti postopoma uvedli v vse naše večje enote. Prejšnji teden smo s črto pričeU v celj- skih enotah, saj moramo naj- prej neposredno ugotoviti, ka- ko bodo naše stranke to črto sprejele. Frekvenca strank v vseh naših enotah je velika, ob večini dela, ki smo ga imeli do sedaj, pa se je pogosto do- gajalo, da je stranka, ki je bila naslednja v vrsti, nehote spremljala vse, kar je urejala stranka pred njo. Ker druge možnosti trenut- no ni, smo se pač odločili za uvedbo te črte. S tem smo žele- li doseči vsaj, da je vsak posa- meznik v trenutku, ko ureja svoje denarne zadeve, pred bančnim okencem sam. Odziv ljudi na črto diskret- nosti je izredno ugoden. Ob sa- mi uvedbi smo bili malo skep- tični; preprosto zato, ker smo pričakovali tudi negativne od- meve, saj črta pomeni tudi omejitev, ki jo ljudje težje sprejemajo. Vendar pa je želja po zasebnosti očitno tako močna, da je bila črta sprejeta izredno ugodno. Sicer pa je ta črta velika pri- dobitev tudi za bančne delav- ce. Sedaj se lahko delavec ob bančnem okencu namreč de- jansko posveti samo stranki, s katero se trenutno ukvarja. Mislim, da bo to pozitivno vplivalo tudi na kvaliteto dela. Banka je zato, da ob uvedbi črte diskretnosti ne bi prišlo do podaljšanja časa bančnih uslug, v vseh enotah, v katerih so črte, uvedla dodatne pulte, zato da bi stranke, dokler ča- kajo pred črto, izpolnile vse tiste dokimiente, ki jih potre- bujejo za svojo denarno opera- cijo. Če bi se tega stranke po- služevale v polni meri, bi bil čas trajanja usluge enak oziro- ma še celo krajši, kot je bil do sedaj.« Kaj pa o črti diskretnosi me- nijo ljudje, ki smo jih prejšnji četrtek srečali pred banko? Marjeta Partner, obrtnica iz Celja: »Zdi se mi primerna. Na žiro računih so jo uvedli že lani. To je dobra ideja in v banki se čisto drugače počutiš, če veš, da ti nihče ne gleda pod prste. Mislim, da ni čas bančnih uslug zaradi črte diskretnosti nič daljši.« Milena Aleksandrov, upo- kojenka iz Celja: »Nisem bila preveč pozorna. Vseeno mi je, če črta je ali pa je ni. Po drugi strani pa, vseeno dobro, da so jo uvedli.« Miha Petan, upokojenec iz Celja: »Mislim, da je to dobro. Si- cer grem zdajle prvič v banko in si bom to toliko opevano črto ogledal tudi bolj od blizu.« Jelka Štolfan, upokojenka iz Celja: »To je zelo pametno. Všeč mi je, vendar pa ne verjamem, da se bo zadeva obnesla. Mislim, da bodo nekateri izsiljevali in črte sploh ne bodo upoštevali. Ljudje pač nismo dovolj vzgo- jeni.« N.-M. SEDLAR Foto: E.EINSPIELER Peterie gostii Evropsico demoicratsico zvezo LJUBLJANA, 1. febru- arja (Slovenec) - »V Slove- niji še nismo organizirali srečanja na tako visoki ravni in danes smo lahko članicam EDU (Evropske demokratske zveze) pred- stavili svoja stališča in in- terese, ki so zajeti tudi v Ljubljanski deldaraciji,« je dejal na sobotni novinar- ski konferenci po konča- nem 51, zasedanju izvršil- nega odbora EDU sloven- ski zunanji minister Lojze Peterle. V ljubljanski de- klaraciji so med drugim za- pisali, da se EDU zavzema za ostrejše ukrepe pri reši- tvi bosanske krize in pod- pirajo predlog podpredsed- nika EDU Jacquesa Chira- ca, protikandidata pred- sedniku Mitterandu na zadnjih francoskih voli- tvah, da bi se v sodelovanju z ženevsko mirovno konfe- renco sešli predsedriiki vseh v spopadih prizadetih držav v BiH. Sestanka EDU se je med drugim udeležil tudi avstrijski zu- nanji minister Alois Mock. Prihodl(i Javne porabe za 3 odstotice večji LJUBLJANA, 1. febru- arja (STA) - Prihodki javne porabe so lani glede na leto 1991 realno porasli za tri odstotke, je ugotovila Služ- ba za konjimkturo in eko- nomiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Skupaj je bilo na kontu javne po- rabe v lanskem letu zbra- nih 453,7 milijarde tolarjev oziroma trikrat več kot leto prej. Od prometnega davka so zbrali nekaj več kot 100 milijard tolarjev, od do- hodnine 69, carin 32,4 in od prispevkov za socialno var- stvo 227,3 milijarde tolar- jev. Služba ugotavlja, da so se cene na drobno v času od januarja do decembra lani v primerjavi z istim obdob- jem predlanskega leta no- minalno povečale za 201,3 odstotka, masa plač v go- spodarstvu pa za 165 od- stotkov. Malce agresivni menedžerii LJUBLJANA, 1. febru- arja (Delo) - »Ena od osnov- nih omejitev v prestruktu- riranju podjetij je hudo po- manjkanje menedžerjev v Sloveniji. Težava pa ni le v njihovi pomanjkljivi strokovnosti, ampak tudi v slabem ugledu, ki ga ima- jo skladova podjetja«, je v intervjuju za Delo dejal »direktor najbolj zavože- nih slovenskih podjetij«, direktor državnega Sklada za razvoj mag. Uroš Korže. »Pogoj, da je nekdo postal član menedžerske skupine, ni bila samo ekonomska ali druga visoka izobrazba, ampak tudi določene refe- rence, izkušnje in poseben karakter, ki je potreben vo- dji podjetja v kriznih raz- merah. Taka oseba naj ima energičen in malce agresi- ven značaj, saj mora že ta- koj začeti odpuščati od 20 do 30 odstotkov presežnih delavcev,« je še povedal di- rektor Sklada. Čalcali so na izčrpanje v fazi homogeniziranja lastnih čred in njihove preobrazbe v nacionalna gibanja so se vse tri nacionalne stranke v BiH zelo dobro razumele. To dejstvo pa so zločini razpuščene srbske armade med vojno potisnili v drugi plan, medtem ko je muslimansko-hrvaško vodstvo znova nasedlo srbski vojaški strategiji. Tako sta se na politični ravni SDA in HDZ začeli boriti proti SDS z njihovimi radikalnimi sredstvi in metodami in na ta način iz dneva v dan zmanjševali šte- vilo resnično patriotsko razpoloženih Sr- bov, ki bi bili morda pripravljeni odbiti sodelovanje v srbskih pokolih, če že ne bi hoteli sodelovati v bojih na strani branil- cev. Armada BiH in HVO sta sprejeli tudi strategijo frontalnega boja, ki so jim jo vsilili Srbi, pri čemer pa so Muslimani in Hrvati utrpeli ogromne materialne in človeške izgube. Največ izgub je bilo nied civilnim prebivalstvom, Srbi pa so niimo sedeli na planinah poleg svoje tež- ke oborožitve in čakali, da se branilci, ki so imeli za vratom več deset tisoč civilov m begimcev, preprosto povsem izčrpajo. To ne pomeni, da gre vsem trem naci- onalnim strankam enaka zasluga za za- četek vojne v BiH, očitno pa koalicija SDA in HDZ ni vedela, kaj bo povzročil verbalni spopad s srbskimi strankami. Nacionalne stranke, ki so želele na vsak način ohraniti oblast, tudi niso dovolile morebitnim produktivnejšim sUam, da poskušajo razrešiti ekonomsko krizo in na ta način omogočijo Srbom perspekti- vo. Takšne sile so v BiH obstajale, njiho- vo zavzemanje za državljansko ureditev pa bi bilo verodostojno. Če bi jim omogo- čili večji pristop institucijam oblasti in jim bolj odprli množična občila, se ver- jetno tako veliko število Srbov ne bi odz- valo fašističnemu pozivu svojih vodite- ljev. Že to bi bil, četudi agresije ni bilo mogoče preprečiti, velik uspeh, SDA in HDZ pa se ne bi znašU v položaju, ko sta prisiljeni obUkovati nacionalne armade, ki praviloma dobro funkcionirajo le tam, kjer jim ni treba delovati skupaj. Nacionalne vojske na malem ozemlju se praviloma tudi ravnajo po načelu: »vojna vseh proti vsem«. Zato tudi priha- ja do spopadov Armade BiH s HVO, kajti njihovi obrambni motivi so povsem dru- gačni in sicer se prvi bojujejo za neodvis- no in svobodno BiH, drugi pa za točno določena ozemlja, ki jih imajo za svoja. Ce bo obramba države še naprej temelji- la na teh diametralno nasprotujočih si moralno-političnih motivih, se bo BiH kmalu znašla v Hobbesovi sferi »bellum omnium contra omnes«. Nacionalne armade so postale tudi oborožene sile, ki branijo nacionalno oblast in služijo kot jamstvo za podaljša- nje mandata oblasti nacionalnih strank. Ta interes je pogosto močnejši od intere- sa po obrambi države in najbolj očitno dokazuje oblastiželjni egoizem nacional- nih strank, ki niti v enem samem trenut- ku krize niso pomislile na morebitni se- stop z oblasti. Da je vse skupaj še hujše, se nihče v SDA ali HDZ ne počuti niti malo odgovoren za usodo, ki je doletela Bosno in Hercegovino. Nasprotno, veli- kosrbska agresija je spodbudila rast nji- hovega političnega ega, kot da je ta agre- sija potrdila pravilnost njihove politike. Namesto da bi izoblikovale široko anti- fašistično patriotsko fronto, za katero se zavzemajo leve opozicijske stranke, sta SDA in HDZ oblikovali sile za ohranitev lastnih foteljev. Pri tem jih vodi cUj, da si prisvojijo čimvečji del ozemlja, na kate- rem bosta lahko vladali. Nacionalne stranke so, namesto da bi prevzele pozi- tivne nacionalne struje, prevzele anahro- nistične oblike nacionalnega romantiz- ma in jih v stilu političnega egoizma uporabile kot osnovo vladanja in izrabile za vzpostavitev nacionalne totalitarne moči. Zato se vpreišanje, ki preganja, gla- si: »Kaj bi se zgodilo v Bosni, če bi Musli- mani in Hrvati imeli orožje, ki so ga imeli Srbi?« S kritiko nacionalnih programov bi lahko nadaljevali v neskončnost. Zlasti zato, ker živimo v obdobju dialektičnega nasprotja med absolutiziranim individu- alnim interesom in totaUtamim po- družbljanjem posameznika. Kje je tu Narod? Št. 5 - 4. februar 1993 8 Z zmanišaniem uprave do avtoceste žalski župan MIlan Dobnik o svojih uspehih In neuspehih Profesor Milan Dobnik, predsednik žalske občinske skupščine je človek, ki se je veliko- krat pojavljal v raznih trač rubrikah naših medijev. Včasih tudi upravičeno, v bistvu pa mu posebnih napak doslej še nihče ni očital. Je pač eden izmed politikov, ki včasih kaj oblju- bi, pa je potem to nemogoče izpolniti. Izgovor je seveda jasen - za to so krivi drugi. In če je še pred dvema letoma na nekem zboru obljubljal, da bo njegov največji uspeh, odsek avtoceste, potem so mu to takrat nekateri še verjeli. Milan Dobnik je človek, ki se je preselil v Savinjsko dolino, kjer je našel mnogo novih prijateljev, tu in tam pa tudi kakšnega sovraž- nika. Tako kot se občinskemu županu pač spo- dobi. Je profesor zgodovine in zemljepisa, dva- krat na teden še predava na celjski gimnaziji in dijaki ga cenijo. Milan Dobnik je tudi avtor številnih prispevkov, ki so jih objavljali slo- venski časopisi, skoraj praviloma pa so mu jih objavljali v rubriki pisem bralcev. Kdo ve, če ni tudi zaradi tega jezen na slovenske medije. Bil je predsednik izvršilnega odbora slovenske Narorejeti soodgovornosti pri vzdrževanju skupnih de- lov in naprav v zgradbah. Gledano od daleč je >razprodaja< stanovanj uspešna, saj je pri- vabila veliko deviz iz skritih rezerv držav- ljanov, mi, ki se srečujemo z neposrednimi stanovanjskimi problemi, pa jo ocenjujemo bolj kritično. Zakonito je bilo namreč od- kupljeno mnogo stanovanj s čisto špeku- lantskimi nameni in ker je istočasno pre- sahnil prejšnji vir za izgradnjo novih stano- vanj (sredstva solidarnosti), vehko podjetij pa zaradi finančnih težav celo kupnine pro- danih lastnih stanovanj ne uporablja na- mensko, se je pritisk na občinska solidar- nostna stanovanja močno povečal. Občina je po zakonu dolžna zagotavljati denar za graditev in pridobitev socialiiih stanovanj ter zagotavljati stanovanja za odpravljanje sostanovanjskih razmerij in preselitve imet- nikov stanovanjske pravice v denacionaUzi- ranih zgradbah. Kot lastnik pa je ob nepro- fitnih najenminah dolžna vzdrževati zgrad- be v nezmanjšani uporabni vrednosti. To pa so zadolžitve, ki jih brez pomoči občinskega proračuna ne bomo zmogli. Minister Jazbinšek je ob sprejemu zakona napovedoval bolj ekonomsko individualno gospodarjenje s stanovanji. Pri tem mislim predvsem na menjave večjih in manjših sta- novanj ter možnost pridobitve 30-odstotne- ga deleža odpravnine za razliko v kvadratu- ri stanovanj... Rekel bi, da se v Celju pričakovanja niso izpolnila. Zamenjav stanovanj (večje za manjše) ob izplačilu dela odpravnine je bilo zanemarljivo malo, tudi vrnjenih stanovanj je bilo manj kot 100, kar kaže na izredno neugodno razmerje do števila odkupljenih stanovanj. Le-teh je doslej približno 1000, tako da je razmerje med vrnjenimi in'odpro- danimi stanovanji 1:10. Z novo zakonodajo je osrednja naloga ob- čin zagotavljanje fonda socialnih stanovanj. Kako pa je s kakšnim drugim fondom - deni- mo službenimi ali stanovanji, ki bi jih obči- na morala imeti na voljo? Kako bo občina, ki je gospodarila z nacionaliziranimi stano- vanji, reševala posamezne kritične proble- me stanovalcev, ki bodo po rešenih postop- kih zakona ostali brez strehe nad glavo? Občina bo zagotavljala socialna stanova- nja v okviru svojih možnosti, službena sta- novanja pa morajo zagotavljati podjetja sa- ma, saj je občina iz tega naslova dolžna zagotavljati le službena stanovanja za de- lavce občinske uprave in delavce javnih ob- činskih služb. Glede denacionaliziranih sta- novanj pa stanovalci niso v nevarnosti, da bi ostali brez strehe nad glavo. Zakon dolo- ča, da najemne pogodbe ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do' denacionalizacije. Delno je okrnjena le možnost odkupa, če se upravičenec do de- nacionalizacije ne strinja s prodajo. V pri- meru prodaje finančno breme razUke pri odkupu prevzame občina kot zavezanec do denacionalizacije. Na plečih občine bo obležal tudi problem stanovalcev Aškerčeve ulice, saj urbanistič- ni načrti za ta predel mesta predvidevajo rušenje, pretežen del hiš pa je bil tudi naci- onaliziran. Za stanovalce bo treba poskrbe- ti — kako bo s financiranjem? V primerih denacionalizacije se bo treba držati zakona, ki obe strani ustrezno zaščiti, občini pa nalaga določene obveznosti. V primeru Aškerčeve je stvar še bolj zaple- tena, ker je območje že 20 let predvideno za rušenje in temu ustrezno slabo vzdrževano. Menim, da je rešitev v pospešenem postop- ku denacionahzacije ob istočasnem prese- ljevanju stanovalcev. Izhodišča občinskega stanovanjskega programa so že znana. Na mizi so predvsem finančne postavke. Čeprav program še ni sprejet, vseeno - s kolikšnim denarjem boste letos gospodarili? Občinski stanovanjski program je dolgo- ročna naloga, ki je vezana tudi na državni socialni program. Za letos je pripravljen predlog plana občinskega stanovanjskega sklada. Glavni vir bodo kupnine prodanih stanovanj ter v manjši meri pomoč občin- skega proračvma. Planiramo približno 315 milijonov SIT, v planu pa so prihodki in odhodki izravnani. Predvideni odhodki vse- bujejo 130 mihjonov za nakup socialnih sta- novanj, 100 za kreditiranje nakupa novih stanovanj in gradnje ter prenove, 35 za od- pravnine za izpraznjena stanovanja, 25 za obveznosti do republiškega stanovanjskega sklada ter še nekaj manjših odhodkov. Omenil bi, da kreditiranje nakupa in grad- nje stanovanj ocenjujemo kot uspešno reše- vanje stanovanjskih problemov, ker se pri tem angažirajo velika lastna sredstva stano- valcev in v mnogih primerih pride tudi do izpraznitve in vračUa stanovanja. Pri pri- pravi plcmov vzdrževanja stavb in sredstev najemnin pa se letos kaže nova težava: za- radi velikega števila solastnikov stavb - zla- sti individualni^ - je zelo težko pripraviti za vse sprejemljiv plan, saj se pri večjih inve- sticijskih stroških mnogi lastniki niso pri- pravljeni vključevati. Zadnje čase se precej govori o ceni za m^ novozgrajenega stanovanja - največ težav s tem je v Mariboru, kjer cena za m^ presega 2 tisoč DEM. V Celju so cene nižje, a ne prav veliko... Pri nas je trenutna cena novozgrajenih stanovanj pribhžno 1400 DEM za m^. Pa vendarle se tudi v Celju novozgrajena stanovanja na trgu ne prodajajo... Vzrok tiči pravzaprav v izpadu sredstev za novogradnje in v dejstvu, da je 60-od- stotni popust pri odkupu stanovanj le-ta popolnoma razvrednotil, na trgu pa povzro- čil neravnotežje, tako da zanimanja za na- kup opvih stanovanj preprosto ni več. Kot kaže, bo nova stanovanja - in še to v bistve- no manjši meri - kupovala le občina za zago- tavljanje socialnega programa. V občini najbrž nimate pregleda nad tem, koliko stanovanj oziroma stanovanjskih pravic je bilo preprodanih preko oglasov? Oglasi se resnično še kar naprej pojavlja- jo. Pregleda nimamo, ker tudi nimamo ni- kakršne osnove za nadzor. Občina stanova- nja prodaja le kupcem, ki so do odkupa upravičeni. Ko občan odplača kupnino, pa ima vso pravico razpolagati s stanova- njem ... Problematično je ponujanje stano- vanjske pravice v odkup, kjer gre gotovo za zlorabo zakona. A s tem bi se morali spopa- sti na drugi ravni. Kakšna politika gospodarjenja s poslov- nimi prostori se začrtuje v Celju - glede na to, da je kar precejšen delež poslovnih pro- storov pod moratorijem zaradi denacionali- zacije? Občina ima trenutno 480 poslovnih pro- storov in s tem bistven delež v ponudbi poslovnih prostorov. Žal pa ni vplivna pri oblikovanju najemnin, saj jih še vedno dolo- ča po obstoječem, precej zastarelem občin- skem odloku. Za ilustracijo - kakšne so občinske najem- nine in kakšne nastajajo na trgu? Povprečna najemnina znaša 300 tolarjev za m^ na mesec, najemnina na svobodnem trgu pa sega do 1200 tolarjev, kar je preve- hk razkorak. Ob upoštevanju tržnih razmer, z izvedbo denacionalizacijskih postopkov 2nTianjšanem številu lokalov in ob predvide- ni spremembi vloge občine z reformo lokal- ne samouprave in načina njenega financira- nja se bo moralo spremeniti tudi gospodar- jenje s poslovnimi prostori. Politika bo mo- rala biti usmerjena tako, da bo postopno uveljavUa tržni princip in s tem zagotavlja- la pogoje za povečanje funkcionalnega standarda poslovnih prostorov, hkrati pa zagotavljala možnosti za aktivno vključeva- nje gospodarjenja s poslovnimi prostori v celovit sistem gospodarskega razvoja ob- čine. Pričakovati je torej, da se bodo v bodo- če najemnine postopoma dvigovale do stop- nje, pri kateri bodo omenjeni cilji dosegljivi. Dvigovanje najemnin bo seveda selektivno po kategorijah in lokacijah. Želim dodati, da bo šele bogatejši fond poslovnih prosto- rov omogočil pravilno vrednotenje lastnih vlaganj pri prenovah poslovnih prostorov. Doslej se je namreč dogajalo, da zaradi pre- nizkih najemnin nismo zmogli urejati loka- lov in smo te stroške preprosto obesili na- jemnikom. Pred časom je bil v Celju sprejet nov pra- vilnik o oddaji poslovnih prostorov, IS je imenoval komisijo za oddajo poslovnih pro- storov. Pomembnejša novost je prav gotovo možnost licitacijske oddaje lokalov za pro- fitne dejavnosti. Sprejeti pravilnik omogoča možnost od- daje poslovnega prostora za profitno dejav- nost preko licitacije najemnin. Pričakuje- mo, da bo trg kmalu pokazal, koliko je po- slovni prostor v resnici vreden. Tako dolo- čene najemnine bodo obenem eden izmed kriterijev za postopno korigiranje sedanjih najemnin. Razširjena komisija je sestavlje- na tako, da zagotavlja v odločanju strokov- nost in udeležbo občinskih služb, ki so za- dolžene za razvoj mesta. Drži ugotovitev, da se bo občini - zaradi polovice ali celo dveh tretjin poslovnih pro- storov, ki so bili nacionalizirani in zdaj ve- lja zanje moratorij - precej zožila pristojnost na tem področju? Zakon o denacionalizaciji je zagotovo upočasnil aašo dejavnost, zato bo v občini treba zagotoviti, da se bodo enostavnejši primeri denacionalizacije hitreje reševaU, z Dodočimi lastniki pa se bo potrebno dogo- voriti o načinu prenosa. Prejšnja leta je bila za Celje značilna in- tenzivna prenova mestnega jedra. Zdaj je s tem konec - je krivo pomanjkanje denarja ali morda tudi denacionalizacija? Pravzaprav oboje. Odlok, ki je omogočal financiranje prenove iz prispevkov od bruto plač, je prenehal veljati, to pa je bistveno zmanjšalo razpoložljiva sredstva. Zaradi moratorija, ki velja za stavbe v postopku denacionalizacije, je onemogočeno central- no planiranje prenove. Novim razmeram se bomo začasno prilagodili tako, da bomo prenavljah le zgradbe, ki so v celoti v občin- ski lasti in niso predmet denacionalizacije. Kasneje bomo z novimi lastniki pripravljah skupne programe in v interesu mesta formi- rali sklad za pomoč pri prenovi zahtevnih zgradb, pri katerih prenova spomeniško zaščitenih elementov presega normalne stroške. Prenova Mestnega gradu se vlec«. v Celju že nekaj let. Občinska politika je naravnana v to smer, da bi se s prodajo poslovnih prostorov v delu, ki ni razglašen za kulturni spomenik, pokrila prenova. Bo tako šlo? Mestni grad je precejšen zalogaj za Celje. Zastoj je nastal zaradi pomanjkanja denar- ja in tudi zaradi odkritij in izkopanin, ki so veliko bolj dragocene, kot smo pričakovah, zato smo izkope še razširili. Zdaj prenavlja- mo prvo fazo v Kultiimem stolpu, kjer bosta pritličje in prvo nadstropje namenjena pro- fitnim dejavnostim, v drugem nadstropju se bo odvijal kulturni program, podstrešje pa je rezervirano za večnamensko dejavnost. S prodajo dela pritličja in prvega nadstrop- ja - razpis je izšel v Delu konec januarja - bomo dobili sredstva za nadaljevanje dru- ge faze prenove, z njeno prodajo pa ob pri- čakovani podpori iz občinskega proračuna in republike denar za nadaljevanje rekon- strukcije knežjega dvorca v podobi iz 15. stoletja. Račvmamo tudi na vložke neka- terih fondacij - denimo Svetovnega sloven- skega kongresa, ki bi vsekakor sodil v Knežjo palačo. Časovni zakup, o katerem ste sprva raz- mišljali, pa ni uspel? Imeh smo resne pogovore, vendar rezulta- tov na koncu ni bilo. Gre za to, da je treba tudi pri časovnem zakupu pokriti vse stro- ške prenove, če pa nekdo vloži toliko denar- ja, hoče postati lastnik, ne časovni za- kupnik. Prav tako odprto vprašanje je tudi Celjski dom. Stavba je na zunaj izredno lepo pre- novljena - v skupščini pa se že nekaj časa vlečejo poslanska vprašanja o tem, kako bo z oddajo poslovnih prostorov in kakšne de- javnosti po občinskem programu sploh so- dijo vanj. Ob tem se je zdaj odprlo še vpra- šanje lastništva, saj ga uveljavlja tudi mini- strstvo za obrambo in zahteva najemnino. Pogajanja z ministrstvom še potekajo. Razhajamo se v ključnem vprašanju — na obeh straneh namreč vztrajamo pri tem, da smo lastniki. Gre za 620 m^ prostora v zgradbi, ki je na zunaj lepo urejena, notra- njost pa ni več v takšnem stanju, kot bi pričakovali. V Celju je zaživela ideja, da bi Celjski dom postal nekakšen kulturni^cen- ter za mesto. Menim, da bi vsa stvar~lahko zaživela še letos, če bodo pogajanja o lastni- štvu ustrezno končana. Pa nista za Celje dva močna kulturna centra preveč? Ob Celjskem domu je namreč pretežno za kulturo namenjen tudi Mestni grad. To je treba dodatno pojasniti. V primeru, da bi kot kulturni center zaživel Celjski dom, bi vse ostale kulturne dejavnosti prila- godili temu programu. Obhkovati bi bilo potrebno nekakšen javni zavod, ki bi delo- val v Celjskem domu in imel v svojih rokah vse kulturne niti. IVANA STAMEJČIČ Št. 5 - 4. februar 1993 10 Da b milše zvezde jim sijale Slovesnosti za slovenski kulturni praznik In nagrajenci Tudi na našem območju se te dni zače- njajo številne kulturne prireditve in slo- vesnosti, namenjene počastitvi sloven- skega kulturnega praznika, 8. februarja in meseca kulture. Na tem mestu bomo zapisali samo osrednje občinske proslave z imeni ali nominiranci za dobitnike priznanj za delo v kulturi, medtem ko lahko med številnimi prireditvami na našem območju izbirate v rubriki Prire- ditve. Imena in predloge ter vsebino osrednje slovesnosti za občini Celje in Laško smo že objavili, zato zdaj še pre- gled po ostalih občinah. Mozirje: Osrednja proslava bo 7. fe- bruarja v kulturnem domu v Gornjem gradu, kjer bo nastopilo domače prosvet- no društvo kot gost večera pa godba na pihala občine Mozirje. S tem se v tej občini začenja mesec kulture. Dobitniki priznanj pa so: Alenka Žagar, Franc Peč- nik, Ana Naraločnik, Anica Pečovnik, Viktor Grudnik, Ivan Mavric, Ivan Ve- zočnik. Vida Cajnar, Ana Lamut in Lo- vro Goličnik. SI. Konjice: Proslava bo 8. februarja ob 18,30 v kulturnem domu, pospremili jo bodo z otvoritvijo razstave likovnih del Zlatka Praha, nastopila pa bo gleda- liška skupina Svoboda osvobaja, ki jo vodi Marija Golčer, z delom Woodyja Alana Bog. Nominiranci za dobitnike le- tošnjih priznanj za kulturne dosežke so: Pihalni orkester Slovenske Konjice, otroška gledališka skupina Konj dfenovne šole Pod goro, Bogo Anderlič, Franci Ko- vač, Franci Ratej in Jože Fideršek. Šentjur: Osrednja slovesnost bo v ne- deljo, 7. februarja ob 18. uri v kulturnem domu s predstavitvijo prosvetnega dru- štva Zarja iz Šentvida pri Planini. Priz- nanj ne bodo podeljevali. Šmarje pri Jelšah: V domu kulture bo jutri, v petek ob 18. uri osrednja občin- ska slovesnost, kjer se bodo predstavili avtorji nekaterih odmevnih književnih del. Med njimi Žarko Petan z aforizmi Pred nami je potop ter likovno opremo rojaka Staneta Jagodica. Predstavili bo- do tudi knjigo Jožeta Hudečka, eseje Od- vezane misli. Nastopilo bo domače gle- dališče BO. Aškerčeva priznanja za do- sežke v kulturi podeljujejo vsaki dve leti. Letos jih ne bodo. Velenje: Osrednja proslava bo 8. fe- bruarja v glasbeni šoli, kjer bodo nasto- pili ljubljanski madrigalisti. Priznanj v tej občini že drugo leto ne podeljujejo. Žalec: V domu II. slovenskega tabora bo 6. februarja ob 18. uri osrednja sloves- nost s kulturnim programom, v katerem bosta nastopila glasbenika Mojca Zlobko in Franci Rizmal. Slavnostni govornik bo pesnik Ervin Fritz. Podelili bodo Savino- va odličja, ki jih prejmejo: nagrado s pla- . keto Milena Moškon, Borut Pečar in Kul- turno društvo Tabor, plaketi pa Tiskarna Marginalija in Jože Zidanšek ter prizna- nja Mladinska knjiga Žalec, Mladen Me- lanšek in Marija Završnik. Vsem iskrene čestitke. Avtorji razstave Gradovi na Slovenskem pri postavitvi maket v vitrine v pogovoru z ravnateljem knjižnice v Celju. Petica za komedijo V Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje je vse tl^red za začetek drugih Dnevov kome- dije, ki bodo vsak petek in so- boto od 12. februarja do 6. marca. Z njimi bo zaživelo tudi mesto Celje in upati je, da bo komedija na celjskem odru v mesecu kulture ter v pred- pustnem in pustnem času zdramila tudi druge, ki bi tudi lahko kaj več prispevali k ži- vahnejšemu utripu mesta. Da se Celja ne bi več držalo ime »mrtvo mesto«, so prvi kaj več naredili prav v gledališču, kjer se je porodila zamisel o dnevih smeha, veselja in za- bave. Že pokušina je pokazala, da so tako slovenska gledališ- ča kot gledalci ponudbo spre- jeli z odprtimi rokami in tako vsak na svoj način podprli iz- vedbo drugih Dnevov komedi- je, ki se bodo, upajmo, v Celju tudi nadaljevali in še razvijali. V času, razglašenem tudi za mesec kulture in še teden čez, bo na celjskem odru osem predstav in zaključna priredi- tev, na kateri bo strokovna ži- rija razglasila dobitnico na- grade »žlahtna komedijant- ka«, »žlahtni komedijant« in «najžlahtnejša predstava v ce- loti«. Žirija, predsedoval ji bo igralec Marjan Bačko, zaslu- žen, da so se Dnevi komedije v Celju sploh začeli, ob njem pa še Tone Partljič in Slavko Deržek, bo imela trdo delo. Bera komedije med slovenski- mi gledališči je namreč kar bo- gata, gledališča se med seboj kosajo, katero bo bolj zabava- lo gledalce. V našem uredništvu pa smo Dneve komedije podprli s po- sebno izdajo gledališke Petice v nakladi 12 tisoč izvodov, ki ste jo naročniki prejeli brez- plačno skupaj z Novim tedni- kom in jo morda prav zdaj že držite v rokah, ostali pa jo bo- ste našli v SLG. Obiskovalcem Dnevov komedije bo vodič in programski list po predstavah. In bo tudi več kot samo to, saj gledališka Petica na 16 stra- neh prinaša razen podrobnosti o predstavah tudi drobce iz zasebnega in imietniškega de- la mnogih gledaliških ustvar- jalcev. Z naslovnice vas zre celjski igralec Janez Bermež, fotografija je z lanske predsta- ve, uspešnice Črna komedija. Za naslovnico pa se boste, list za listom, spoznavali in sezna- njali z vsemi gostujočimi pred- stavami in njihovi ustvarjalci ter z umetniki, ki bodo poskr- beli za prijetno vzdušje gleda- liških večerov, začetih prvi vi- kend po osrednjem sloven- skem kulturnem prazniku. MATEJA PODJED ZAPISOVANJA Tako je pač Piše Tadej Čater Čeprav bodo v ponedeljek razglasili dobitnike Prešerno- vih odličij oziroma nagrad, o tem ne bi posebej razpravlja- li ali se kakor koli drugače razpisovali in tratili papirje -mimogrede, veliki Prešernovi nagradi dobita igralka Milena Zupančič in pisatelj Drago Jančar, kar bi naj bila velika skrivnost, pa zaradi majhnosti slovenskega kulturnega pro- stora seveda ni. Bolj pomembno pri vsem tem je, da bo na podelitvi spre- govoril tudi novi slovenski kulturni minister Sergij Pel- han. Oziroma drugače; kot vsak minister za kulturo od le- tfi 1945 dalje bo tudi Pelhan na tem največjem dnevu sloven- ske kulture nastopil kot glavni in sploh slavnostni govornik. Črna ovca v tej paradigmatič- ni navezi je edinole Borut Šuklje, ki je imel to smolo, da je ministrstvo prevzel po Pre- šernovem dnevu in ga pred njim tudi oddal. Ampak v re- du; proslava v Cankarjevem domu gor ali dol, dobili smo novega šefa ministrstva za kulturo. Sergija Pelhana, biv- šega novogoriškega župana in pred tem predsednika zdaj že pokojne Kulturne skupnosti Slovenije ali v takratnem jezi- ku povedano, kulturnega mi- nistra. Sergij Pelhan torej kot dvakratni minister za sloven- sko kulturo. Soditi o Pelhanovi preteklo- sti bi bilo skrajno neumestno in neproduktivno; pa čeprav je Dušan Cunjak porušil abso- lutni rekord v boju z ministri, ko je Pelhanu samo dva dni po sprejemu mandata že očital, da v letih 1986 do 1989, ko je vodil bivšo Kulturno skup- nost, »ni dobro delal«. Kakor- koli, ministra imamo. In to je v času, ko smo bili tik pred tem, da ostanemo brez kultur- nega ministrstva najvažnejše. Naj bo slab ali dober, minister je ali kokor pravi srbski pre- govor: »Bolje ista nego nista!« In še res je. Kdor pričakuje, da bo Pel- han tisti odločilni faktor, ki bo hudo in usodno zaznamoval potek in prihodnost slovenske kulture oziroma njenega raz- voja, se hudo moti in je obe- nem blazno naiven. Pelhan je preprosto človek iz vrst Slo- venskega kulturnega zbora, civilnega gibanja, ki je nastalo v času Capudrovega »ministri- ranja« kot svojevrstna utež uradni kulturni (ne)politiki in neke vrste pridružen član (kot smo navsezadnje tudi mi vsi, ki se kakor koli ukvarjamo s slovensko kulturo oziroma umetnostjo) skupščinskega (bivšega Seligovega) odbora za kulturo, se pravi dveh neod- visnih teles, ki od padca Peter- letove vlade oziroma njegove- ga ministra Capudra, krojita pol slovenske kulture. Spremi- njati pri tem pravzaprav nič ne gre, ker je v tem trenutku nemara res še najboljše. S to pripombo, da morata Zbor in Odbor v kar najkrajšem mož- nem času pripraviti dolgo pri- čakovani slovenski nacionalni kulturni program. Tega na- mreč kot edini narod v Evropi še nimamo. Sicer pa od Pelhana tega navsezadnje niti ne gre priča- kovati, zakaj Zbor in Odbor sta tista, ki sta v bistvu edina zares zmožna (so)oblikovati kolikor toliko normalen kul- turni program. Že to, da bi se tega lotil Pelhan osebno oziro- ma v kooperaciji s svojimi so- delavci, ki jih je menda že iz- bral, bi v slovenski kulturniški srenji dvignilo precej žolča in temu ustrezne debate in more- bitne polemike slovenskega kulturnega ministra pač (kot je bilo že prejšnjič enkrat za- pisano) nihče ne mara oziroma ga ne sme marati. Še več, so- vražiti ga mora, mu metati po- lena pod noge in sploh neneh- no »sesuvati«. Kar je Pelhan vedel že takrat, ko je prevzel mandat: da ne bo nič drugega kot lutka v rokah tako Zbora kot Odbora in Združenja sa- mostojnih kulturnih delavcev ter vseh posameznikov, ki se tako ali drugače ukvarjajo s slovensko kulturo oziroma so ji bodisi moralno bodisi funk- cionalno zavezani. Edino kar nam ostane je, da ponovimo za Homerjem Simp- sonom iz TV serije The Simp- sons: »Tako pač je!« Gradovi pod stelciom V Osrednji knjižnici v Ce- lju so spet pripravili zanimiv kulturni dogodek. Danes, v četrtek popoldne bodo na- mreč pospremili na pot tro- dimenzionalno razstavo z naslovom Gradovi na Slo- venskem. Razstava prihaja v Celje iz Univerzitetne knjižnice Maribor in pred- stavlja sto maket znanih slo- vensidh grajskih stavb. Njena posebna privlačnost je dejstvo, da je vse te mini- aturne gradove, ki bodo na ogled z dodatnim gradivom pod steklom vitrin, izdelal dijak II. gimnazije iz Mari- bora, Igor Sapač, ki si želi, da bi tudi na Slovenskem znali bolj ohranjati našo kulturno dediščino. Da se je sploh lotil izdelovanja maket gradov, ga je inspiriral obisk in ogled gradu Turjak na Dolenjskem in potem je pravzaprav igro izdelovanja maket spremenil v delo, kar mu je tudi med strokovnjaki prineslo številna priznanja. Sicer pa je razstava nasta- jala timsko. Vlasta Stavbar je pripravila kratek zgodo- vinski opis gradov, Irena Sa- pač pa je iz fonda Univerzi- tetne knjižnice Maribor iz- brala publikacije o gradovih. Pri postavitvi razstave je so- delovala tudi Danica Kme- tic. Ob stotih maketah je na- mreč razstavljenih še okoli 80 publikacij o gradovih na Slovenskem in fotografije iz Vischerjeve Topographia Ducatus Stiriae. Vodič po razstavi, kjer je na ogled lep kos slovenske grajske arhi- tekture, z gradovi pa je pose- bej bogata prav Štajerska, bo dr. Ivan Stopar, s katerim se bo po razstavi o njegovi tretji knjigi iz ciklusa Graj- ske stavbe v vzhodni Slove- niji pogovarjal Drago Med- ved. Pogovor bo v Levstikovi sobi knjižnice. MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER Ariieoioška najdba leta 1992 Na Rifniku nad Šentjurjem potekajo arheološke raziskave že vse od leta 1941. Med zad- njimi pridobitvami pa vseka- kor izstopata dva bronasta kotlička, ki sta narejena iz do- ber milimeter debele bronaste pločevine. Kot pravi kustodi- nja, arheologinja Darja Pirk- majer iz Pokrajinskega muzeja Celje, bosta najdbi od 9. do 12. februarja na ogled v muze- ju vsak dan od 9. do 17. ure. Deli pri arheološki najdbi leta 1992 so med seboj speti z bronastimi zakovicami. Kot- lička sodita med izjemne kose svojega časa, saj jih do sedaj v Sloveniji poznamo le nekaj, utemeljuje najdbo strokovnja- kinja. Manjši kotliček je oma- mentiran z vrezi in cik-cak okrasom pod ustjem kotlička. Drobni vrezi krase tudi križni ataši, ki nosita ročaja z zak- ljučki v obliki račje glavice. Kar pa je zanimivost zlasti za obiskovalce razstave v kul- turnem tednu, je to, da bosta omenjeni najdbi na ogled pred postopki konzervacije, in sicer z namenom, da bi se ljudje sez- nanili z najbo v stanju, kakrš- no arheolog prinese iz izkopa- vanj. Mnogi zaradi nepouče- nosti namreč ničkolikokrat odvržejo kakšen dragocen predmet, misleč, da je neu- gledni »pleh«, namesto da bi poprej povprašali arheologe o njegovi dejanski vrednosti in s tem pomagali rešiti preneka- teri unikatni kos, ki bi v mno- gočem pomagal razjasniti del- ček naše skupne preteklosti. Kotlička sodita v starejšo že- lezno dobo, v 8. do 6. stoletje p.n.š. Vsekakor dragocena najdba, ki bo z razstavo pribli- žana tudi ostalim. MP Arheološka najdba leta 1992 na ogled v muzeju Št. 5 - 4. februar 1993 11 »Brezrepi Peter« (Bonum in Cenex, Velenje) je daljši risani film, ki so ga izdelali na Švedskem s pomočjo tamkajšnjega filmskega in- stituta. Zgodba o mačku, ki se prebija skozi trdo življe- nje na mestnih ulicah, bo seveda pritegnila mlajše gledalstvo. Podobno velja za serijo osmih kaset z naslovom »Tom in Jerry kot otroka« (Video art, Lj), od katerih so štiri podnaslovi j ene in druge štiri sinhronizirane. Poleg naslovnih junakov je tu še več drugih znanih li- kov, ki navdušujejo že več generacij. Plesno glasbeni »Ulične sanje« (Sting vision, Lj) je postavljen v York, kjer poskuša skupina mla- dih pop glasbenikov uspeti. Marc Antony Muniz in Co- rina sta nosilca glavnih vlog, gre pa za tipičen film osemdesetih z ustrezno glasbo seveda, med katero pa pogrešamo kakšen hit. Susan Blakelv ob polni luni poženejo dolgi in ostri zobje, po telesu ji nenado- ma porastejo živalske dla- ke in njena hčerka ugotovi da »Moja mama je volkod- lak« (Andromeda, Lj). Grozljivka se prepleta s komedijo, in Michael Fisch je naredil gledljiv film, ki pa ostaja v okviru povprečja svojega žanra. Jerry Lewis, Marty Feld- man in kot scenarist Kurt Vonnegut je del ekipe, ki je spravila na dan »Slap- stick« (Sting vision, Lj). Jerry s pomočjo svoje žene ustvari najgrša otroka na svetu, a po nekaterih pred- videvanjih tudi najpamet- nejša. To je le del igre, v katero so vpletene velike sile in majhni špijoni. Ko- medija z svetlimi trenutki a tudi starimi štosi. Roberta Mitchuma je skoraj vedno veselje gleda- • ti in če še to v vlogi ex Phi- lipa Marlowa, potem »Starčka« (Andromeda, Lj) nikakor ne gre prezreti. Tudi negativec je klasika - Emest Borgnine, tudi fa- talnih žensk ne manjka in duh romanov Raymonda Chandlerja, enega največ- jih piscev kriminalk je živ tudi ob koncu stoletja. Ce je že beseda o naj, po- tem tudi mimo enega naj- boljših filmov zadnjih let ni mogoče iti. »Barton Fink« (Andromeda, Lj) je njegov naslov in njegova avtorja brata Coen sta zanj požela vrsto nagrad. Pripo- ved o židovskem pisatelju v Hollywoodu ne bi bila nič posebnega, če brata ne bi prikazala igre ljubezni, no- rosti in zla na način, kjer se srečujeta bizarnost in real- nost v bogatem in takore- koč nenadkriljivem film- skem jeziku. BORIS GORUPIČ Razstava španskega umetnika v prostorih Grafičnega mu- zeja v Rogaški Slatini pravkar predstavljajo slikarska dela umetnika, ki prihaja iz sredo- zemske Katalonije, in razstav- lja sUke, s posebnim interesom do akvarelne tehnike. Sicer je Albert Estrada Vi- larrasa, kot je umetniku ime, pripadnik srednje generacije v sodobni španski umetnosti, po svoji likovni usmerjenosti pa sodi v krog avtorjev, ki pri- marne osnove svojih del iščejo v soglasju z velikimi poglavji starejše umetnosti, predvsem iz časa devetnajstega stoletja. V njegovih slikah odmeva iskanje ter poznavanje vzorov v romantičnem, impresioni- stičnem oz. plenerističnem sli- karstvu, ki je močno prisotno v katalonski likovni tradiciji, svoj ustvarjalni višek pa je do- živelo v neposredni bližini, na francoskih tleh. Historična ubranost njego- vih kompozicij je vidna tudi pri izboru motivov, ki jih izbi- ra zelo selektivno in pretežno iz okolja, od koder prihaja. Na naslikanih pokrajinskih prizo- rih dobiva poglavitno in osrednje mesto arhitektura, običajno v kompleksni zasno- vi. Pogledi v starejša jedra mest, ter prikazi cerkva in pa- lač z čarom oddaljenega veka, kar je vključeno v idilično okolico parkov, jezer, gozdov, ter skupno ustvarja celotno in značilno razpoloženje. Četudi so za slikarstvo Al- berta Estrada Villarrasa ka- rakteristične barvite vedute in zračne kompozicije, ki so na- ravnane v realistično interpre- tacijo, le-te vseskozi tudi oz- načuje svojevrsten in zanj zna- čilen pridih misterioznosti, ki daje akvarelom posebno iden- titeto. Kajti trgi so pri njem prazni, monumentalni dvorci zapuščeni in poti, ki vodijo do njih, poraščene in skorajda ne- prehodne. Človeško bitje je prisotno le skozi pozabljeno preteklost, ki je zavita v skriv- nost, medtem ko v naslikanem trenutku deluje kot izumrlo bitje. Pri opiranju na historične modele gre Villarrasa ponekod tudi nekoliko predaleč, s čimer svojim delom odvzame aktual- nost, kar pa ne gre na škodo popularnosti njegovih slik, saj so tovrstna dela zelo široko priljubljena. Razstava bo v Grafičnem muzeju postavljena na ogled še do srede meseca. BORIS GORUPIČ DELO v središču dogajanj NACEUSKIH PlATNiH Prvinski nagon, ZDA, 1992 (Basic Instinct) - erotič- ni thriller Scenarij: Joe Ester- has. Režija: Paul Ver- hoeven; igrajo: Michael Douglas, Sharon Stone, George Dzundza, Jean- ne Tripplehorn Prvinski nagon je erotič- ni thriller Paula Verhoeve- na, ki si je svetovno slavo po celi vrsti kakovostnih naslovov prislužil s hitoma Robocop in Popolni spo- min, ki je bif poleti 1990 največja filmska uspešnica z 262 milijonov dolarjev iz- kupička ! Nič slabše se v časih, ko le redkokatera uspešnica prepleza magično stomili- jonsko mejo, ne obnaša Pr- vinski nagon, ki je postal planetarni hit leta 1992, za kar sta poskrbela M. Dou- glas in S. Stone. Douglas ima kot producent in igra- lec nenavadno sposobnost izbrati projekte, ki nazna- njajo nove trende in vzne- mirjajo javnost. Nastopil je v kontroverznih filmih, kot Let nad kukavičjim gnez- dom. Kitajski sindrom in Usodna privlačnost. Z vlo- go neizprosnega poslovne- ža Gordona Gekka v filmu Oliverja Stonea Wall Stre- et si je priigral oskarja. Na- stopil je tudi v thriller ju Ridleya Scotta Black rain, s Kathleen Tumer in Dan- nyjem De Vitom pa je pos- nel hita Lov na zeleni di- amant in Vojna zakoncev Rose. Sharon Stone je v filmu upodobila lik lepe in nena- vadne pisateljice, eme iz- med glavnih osumljenk. Že drugič je sodelovala z reži- serjem Verhoevenom, prvič je ob Amoldu Schwarze- neggerju nastopila v filmu Popolni spomin. V scenari- ju J. Esterhasa, za katerega je Hollywood prvič v zgo- dovini plačal 3 milijone do- larjev, spremljamo zgodbo o zapitem detektivu (Dou- glas), ki se spusti v erotično spletko z nasladno pisate- ljico (Stone), osumljeno brutalnega umora. Prei- skava ga pripelje na sled serijskemu morilcu, ki svo- je žrtve pokonča sredi vro- čega spolnega odnosa... Popotovanje poslanca oglejskega patriarha po slovenskih deželah v letih 1485 do 1487 2. Nadaljevanje Cerkev ima pet ka- planov, ki ves čas opravljajo službo božjo. Z bogatimi in trajnimi dohodki je poskrblje- no zanje. K cerkvi spada tudi vas, v kateri vidiš dvajset hiš ali kako več. Vaščani so po razdejanju utrdili cerkev in kraj z jarkom, okopom in nasi- pom, tako, da se jim ni več bati sovražnih vpadov. Dan in noč imajo na straži brambovce in stražarje, da jih ne bi nič hu- dega slutečih presenetili. Ptuj- sko polje je zelo ravno in po razsežnosti podobno furlanski ravnini. Po obisku mesta Ptuj in Cir- kovcev smo sedemnajstega v mesecu odšli pet milj od Go- re milosti (Ptujske gore) k novi cerkvi svetega Janeza Krstni- ka v Napostiriku (Napostiri- cum), podružnici fare svetega Lovrenca na Dravskem polju. Gospod škof je posvetil cerkev in en oltar, k posvetitvi pa je za nami jahal mogočni gospod Hartman Omeški s svojo pre- lepo Omelijo in velikim števi- lom hlapcev, ki so se zelo po- božno udeležili službe božje. Potlej sta taisti mogočni go- spod in njegova zala in ljubka žena prosila častitega gospoda škofa, gospoda arhidiakona savinjskega in drugo popotno spremstvo, naj pridemo na ne- kakšen lesen oder zraven cerk- ve; in tam sta nas dobrotno povabila, naj si postrežemo s pečenimi piščanci in odlični- mi ribami, ki jih je v okusni, zafranovo rumeni juhi skuhala sama gospa Omelija s svojimi slonokoščenimi rokami. Še Preradi smo ustregli njuni prošnji, da ne bi tako imenitne in nenadejane poslastice osta- le za lačne kmete, ki so posta- vali okrog nas. Z nami sta jed- la tudi mogočna zakonca sa- ma, kakor da smo si bratje. Zavoljo izkazane prijaznosti smo postali njuni dolžniki vsi, posebno še Santonino, ki mu je sama gospa Omelija postregla s kosom piščanca in potlej še ribe. Imeli smo tudi dobro vino in bel kruh, ki so ga z gradu Majšperka prinesli posli tai- stega gospoda Hartmana. Po tem prijetnem okrepčilu smo zajahali in se v družbi omenjenega gospoda viteza in vitezinje - vsega nas je bilo tri- deset - vrnili v hišo gospoda Martina, prvega kaplana na Gori milosti. Gospod vitez je, na moč dobre volje in dobrot- Ijiv, skoraj vso pot z enim od svojih gospodičev prepeval pe- smice v svojem jeziku, da bi gospodu škofu in njegovim iz- kazal še več in še prijetnejšo ljubeznivost. Potlej smo sedli k drugemu kosilu, kjer je mo- ral Santonino na ukaz prej imenovanega gospoda viteza zasesti prostor tik zraven ome- njene Omelije: ta mu je lastno- ročno večkrat ponudila za pit- je vrč, iz katerega sta pila ona sama in njen dobri mož. Ker ni bilo težko izpolniti ukaza, se je Santonino zlahka uklonil. Go- spa Omelija ima v fevdu neki grad, ki ji ga je dal patriarhov sedež, zato se je do patriarho- vega tajnika izkazala dobrot- no in na moč prijazno. Zares je prelepa in v cvetu svoje mla- dosti, segava in prijetna. Ta dan je bila napravljena v črno obleko, na ovratniku in roka- vih okrašeno z veliko zlata in z biseri in dragimi kamni. Na prsi ji je visela zlata verižica z velikim in dragocenim ame- tistom, opasana pa je bila z dolgim pasom ali opasico, pretkano z zlatom z dvema glavicama masivnega, čistega zlata na konceh; po očetni šegi ji je glavo pokrivala čudovito vezena avba s prelepim okras- jem iz zlatih vrtnic in muh. Skratka - vsa je bila lepa, vsa bleščeča in zala in sijajna. Sam gospod Hartman je hodil v kratkem suknjiču (hlačah?) in na glavi nosil črno svileno čepico, na njej pa prelep lišp iz dragih kamnov. Okrog vratu je imel dve zlati verigi; na eni od njiju je visel zlat križ z biseri in drugimi kamni precejšnje vrednosti in cene, kakor se spodobi za mogočnega in ple- menitega viteza z zlato verigo. Gospa Omelija sama je zredila mladega vepra - tedaj je bil že leto dni star - ki ga je krotka gospa tako udomačila, da ne stori nikomur nič hudega in ves čas hodi po hiši ko kak domač pes, razen kadar mo- gočni gospod vitez odide z gra- du: tedaj gre za njim, tik pa konji, kamor koli se odpravi, in se z njim vrača domov. Sam bi imel kaj takega za laž, ko bi ne bil videl na svoje oči, danes je namreč veper tekel za svo- jim gospodom od cerkve svete- ga Janeza na prej omenjeno Goro milosti pet milj daleč po gozdu, skozi vode in podrast v veliko začudenje vseh naših. Vrhu tega ima taisti veper še eno čudovito znamenje krot- kosti: če ga kdo počehlja ali narahlo popraska z rokami, se precej rade volje uleže na tla in obleži pri miru, dokler ga čohljaš. V vsem tem zasluži prej omenjena gospa Omelija posebno hvalo, saj je s svojo prizadevnostjo in spretnostjo ukrotila in udomačila divjo gozdno zver. Česa bi se kazalo nadejati šele pri ljudeh, če bi jih dali njej v šolo? Zatrdno bi naredila iz surovih grešnikov olikane in pobožne ljudi. Poleg tega ima gospa Omeli- ja več zalih, mladih in svežih služabnic in govori enako do- bro nemško in slovensko. Istega dne je gospod škof popoldne podelil birmo v ome- njeni cerkvi blažene Marije na Gori milosti, potlej pa kar naj- bolje očistil cerkev samo, os- knmjeno z nesnago nevemi- kov. Nato sta nas prej imeno- vani gospod Hartman in gospa Omelija povabila, če ne s svo- jimi prošnjami in prigovarja- njem že kar prisilila, da smo odšli z njima večerjat in pre- nočevat na njun bližnji grad, kjer so nas sprejeli s prav po- sebno prijaznostjo, s konji vred, bilo pa nas je več kot šestnajst. Mogočni vitez je precej ukazal prinesti več sre- brnih kup, kozarcev in vrčev: bili so pozlačeni, lepo tolčeni in okrašeni s figurami, do vrha napolnjeni z imenitnimi vrsta- mi vina, s katerim smo si pri- vezali od vročine razgreto du- šo. Piti smo morali ne le iz enega, ampak iz vseh vrčev — tako je hotel naš imenitni in nadvse radodarni gostitelj, ki nam ga je sam ponujal. Potlej smo šli na večerjo, pri kateri smo pospravili nič manj kot osem jedi; vse jih je zelo skrb- no in imenitno pripravila go- spa Omelija. Sama je sedela med našim gospodom arhidi- akonom in tajnikom Santoni- nom, večkrat je pri mizi zme- šala vino in ga ponujala obe- ma, toda oči je vrgla večkrat na gospoda arhidiakona kakor na Pavla; ne vem, ali zato, ker si je bil z njo bolj domač, ah ker je bil mlajši, večji in za obrambo gradu močnejši od Santonina in drugih gostov. Nadaljevanje prihodnjič Ptujska gora; iz: Vischer, Topographia Ducatus Stiriae Št. 5 - 4. februar 1993 12 komen'tiramo Na svidenje siovensici turizem Začenja se leto turizma v Sloveniji. Kdo ve, čigava je bila ta zamisel, vsekakor pa lahko že sedaj trdim, da ni bila izvirna. Kdorkoli si jo je že pogruntal je vsaj dobro mislil, če že nič drugega ne. Ko so se v Koreji odločili, da bodo proglasili leto turizma, so natančno vedeli, da bo za to treba delati nekaj let. Pri nas pa naj bi imeli takšno leto tako rekoč čez noč. Z letom turizma se lahko zaradi mene ukvarjajo pri- zadevna turistična društva, turistični podmladki v os- novnih in morda še drugih šolah, zanesenjaki brez de- narja in še mnogi drugi vzneseni amaterji, toda to ne pomaga mnogo. Očitno v Sloveniji še nismo dojeli pomena turizma kot gospo- darske dejavnosti, na katere je vezano vsaj še dvajset dru- gih. V Evropi so se že začeli številni turistični sejmi. Ko- nec prejšnjega tedna je bil eden takšnih na Dunaju. Slovenci smo res sodelovali na njem, toda kaj nam to po- maga, če obiskovalcem in tu- roperatorjem nismo znali povedati niti tega, kakšne bodo cene v hotelih in kam- pih, kaj šele da bi jim postre- gli z drugimi informacijami. Vsaj takšnimi, s kakršnimi so se ponašali Turki in če hočete naši južni sosedje Hr- vati. Ti so nas na Dunaju prekosili domala na vseh po- dročjih. V letu turizma pri nas se Slovenci na tujem enostavno ne znamo pred- stavljati. Bivše ministrstvo za turizem je delalo po svoje, prav tako Gospodarska zbornica in Turistična zveza in ne nazadnje tudi posa- mezne turistične firme. Tisto malo denarja, kolikor ga je bilo na voljo za promocijo naše mlade države, je bilo razdrobljenega, kako bi enotno nastopili in se pred- stavili v tujini, se je bilo ne- mogoče dogovoriti. Tipično slovensko drobnjakarstvo, ko je vsakdo zase najbolj pa- meten, navzven pa hočemo delovati veliki. To so pač značilne bolezni malih. Skratka - vSlovenijiima- mo leto turizma. Škoda, da tega ne vedo še naši potenci- alni tuji gostje in na žalost tudi ne vsi Slovenci. Da nam sejmi niso več zanimivi, pa so povedali celo na novinar- ski konferenci v Rogaški Slatini. Rekli so namreč, da so jim osebni stiki z gosti prinesli veliko več kot pa so- delovanje na vseh evropskih turističnih sejmih. Žal smo tudi tu izjema. Če se že v ok- viru države ne moremo do- govoriti za predstavitev Slo- venije na tujem, potem smo lahko veseli vsaj v toliko, ker znajo namesto države to sto- riti posamezniki. Vse to pa je žal premalo za uveljavitev celotne Slovenije kot turi- stične države. Na žalost se lahko to slej ko prej otepa tudi iznajdljivim posamez- nikom. JANEZ VEDENIK Veliko le gorelo v žalski občini je bilo lani skupaj 37 požarov. O tem, kakšna je bila škoda in kate- ri so bili vzroki, je medob- činski požamovarstveni in- špektor v Žalcu, Franc Ver- del, že pripravil poročilo. Rudi Herman, predsednik OGZ Žalec, pa nam je pove- dal, da je bilo kar 29 požarov v zasebnem sektorju. »Skup- na škoda znaša 16 mUijonov tolarjev, od tega okrog 12 v zasebnem sektorju. Imeli smo dva velika požara, v Ju- teksu, kjer je bila škoda oce- njena na 3 milijone, drugega pa, ko je gorelo gospodarsko poslopje Rančigajevih na Gomilskem, škode pa je bilo za 2 milijona tolarjev. V osemdesetih odstotkih je požare zakrivil človeški fak- tor, dotrajana električna na- peljava, nezavarovana ku- rišča v objektih in v naravi. Zaradi tega smo 29 kršiteljev prijavili sodniku za prekr- ške. Menim, da je vzrok to- likšnih požarov treba iskati v nezadostni osveščenosti 6 požarni varnosti, pred- vsem, kar zadeva sežiganje suhe podrasti v pomladan- skem času na kmetijskih po- vršinah. Gasilska društva, ki Letos bo več gasilskih dru- štev v žalski občini prazno- valo jubileje. 120 let delova- nja bo proslavilo Industrij- sko gasilsko društvo Tekstil- ne tovarne Prebold, 90-letni- co bodo proslavili gasilci v Arji vasi, Gotovljah, Oj- striški vasi-Tabor, 60-letni- co pa gasilska društva Loči- ca pri Polzeli, Matke in Loči- ca pri Vranskem. jih je v občini nekaj več kot štirideset, so svojo nalogo opravila dobro,« je povedal Herman. T.TAVČAR Rudi Herman i REKLI SO Henrik Kranjc, predsednik Turistične zveze Spodnje Sa- vinjske doline: »Spoznanje, da postaja inte- gralna turistična ponudba po- memben gospodarski dejav- nik, nas je v Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline vo- dilo pri oblikovanju programa za leto 1993, ki je, kot je zna- no, razglašeno za leto turizma. Program dela smo odprU na naslednje sklope, na katerih bodo temeljile konkretne ak- tivnosti: zbrano ponudbo je treba oblikovati v turistične aranžmane ter jih ponuditi tr- gu, trženje nato informacijsko podpreti z enega mesta ter po- nudbo stalno dopolnjevati. Pri obhkovanju turistične ponud- be bomo ostali zvesti hmelju, saj je ta kultura v zadnjem sto- letju temeljito preoblikovala podobo doUne in prebivalcev.« T. T Dobra zasedenost v obsoteljskih zdraviliščih so pretekle dni našteli blizu 1400 gostov na dan, od tega nekaj manj kot 800 v Roga- ški Slatini ter 600 v Atom- skih Toplicah. V Rogaški Slatini je bilo zasedenih nekaj več ležišč kot v istem času lani, število ,gostov je bilo podobno kot predlani. Sicer pa je trenut- no urejenih vsega skupaj 1100 ležišč. Med gosti Roga- ške je bila približno četrtina tujcev, zlasti Avstrijcev in Italijanov. V zdraviUšču Atomske To- phce pa je bil hotel, kot obi- čajno, povsem zaseden, do- ber obisk pa so zabeležili tu- di v apartmajski Atomski vasi. V preteklih počitniških dneh so bili še posebej zado- voljni v kopališču, kjer so prodali več kot 800 vstopnic na dan. V obeh zdraviUščih napovedujejo dober februar- ski obisk. V Podčetrtku, kjer prevladujejo domači gosti, pričakujejo tudi avstrijske in italijanske skupine. BJ Priprave na sejem v Šentvidu pri Grobel- nem pripravljajo tradici- onalni sejem oziroma raz- stavo domače in umetne obrti, ki bo v prvi polovici maja. Namen razstave je vzpodbujanje ljudske ustvarjalnosti ter tudi trže- nje, organizatorji pa so že poslali javno povabilo. Pri- reditev pripravlja domače kulturno društvo, pri če- mer jih podpira šmarska občina. BJ Krvodajalske akcije Rdeči križ Slovenije je pripravil koledar februarskih in mar- čevskih krvodajalskih akcij. Za 18. februar načrtujejo krvoda- jalsko akcijo v Rogaški Slatini, za marec pa akcije v Šoštanju, Slovenskih Konjicah, na Polzeli, v Velenju in Podčetrtku. BJ V spornim Darko Kovačič Zakaj? Zakaj? Vpraša- nje, na katerega ne vemo odgovora. Zakaj smrt, ki vedno pomeni žalost, obup in nehanje, prekinja tudi tako življenje, kot je bilo življenje Darka Kovačiča iz Kamenega pri Šentjurju? S tem so se, ne samo nad svojce, ampak tudi nad nas, prijatelje, zgrnili črni oblaki nepopisne tesnobe in žalosti. Kljub prazničnemu in zelo hladnemu dnevu smo ga 2. januarja pospremili v nepopisni množici na kraj večnega počivališča, starega komaj 43 let, očeta dveh sinov, bivšega delav- ca Železarne Štore, sedaj pa sam.ostojnega obrtnika elektro stroke. Bil je človek, ki se mu nikoli ni tožilo časa za so- človeka, kar je dokazovala njegova aktivnost in delav- nost pri Gasilskem dru- štvu, v Krajevni skupnosti, itd. Bil je vsestransko spo- soben in prilagodljiv, po- šten mož. V ljudeh je zbujal zaupanje in upanje, da se dobro in pošteno delo nekje enkrat vendarle pozna. Vsaka ura njegovega živ- ljenja je bila izkoriščena maksimalno, dinamično in dosledno. Živel je polno, kot bi slutil, da bo živel kratko. Bil je nepogrešljiv organiza tor in izvajalec vsega, kar se je dogajalo v krajevni skupnosti. Da je bilo njegovo delo nadvse učinkovito, kažejo tudi re- zultati, ki brez njegove osebne zavzetosti ne bi bili nikoli realizirani, temveč bi mnogo tega ostalo ne- uresničljivo. Za vse, kar je Darko sto- ril v tem kratkem obdobju za dobrobit vseh nas, smo mu neizmerno hvaležni in dolžni reči hvala. Ostal nam bo v trajnem spominu, kajti zanj ni nadomestila. TONE UR$lC^ ceuske znamenitosti Gimnazije Kdo je rekel, da Celje zadnja desetletja vztrajno crkuje, za- ostaja, nazaduje? Kdo širi take nesramne laži? Saj ni res! Fabrike morda res hudič jemlje, ampak gim- nazije, lepo vas prosim, gim- nazije pa napredujejo, ja, in vedno več jih je. A ni to lepo? A ni to hvalevredno?! Le poglejte: včasih smo ime- li eno samo pravo gimnazijo, zdaj pa imamo že tri, in sam ljubi bogec ve, če čez kako leto gospodje ne rodijo še kakšne. Možnosti so. Saj je še nekaj šol, ki še niso, pa bi tudi rade bile gimnazije. Zakaj pa, reci- mo, »vajenska« ne bi bila gim- nazija? Saj ima vse pogoje, a mogoče ni res? Ja, biti ginmazija je danda- našnji tako fajn! Kdor ni gim- nazija, ni nič, vam rečem. Tre- ba se je truditi v to smer, v ob- činska programska izhodišča je treba zapisati, češ, še gim- nazij itd. ipd. Treba jih je na- rediti še, o tem ni dvoma. Le tako bomo ponosno stali vštric z Ljubljano, da o Mariboru sploh ne govorimo posebej. Spoštovani ravnatelji, raz- mislite! Pomagajte Celju, vsi se preimenujte v gimnazije. Naredite to Celje spet, kar še nikoli ni bilo - slovenska gim- nazijska prestolnica. Na dobri poti smo. Imamo, česar še nismo imeli nikoli v zgodovini: tri gimnazije. Ka- ko lepo zvenijo njihova imena - Gimnazija Celje, Gimnazija Center, Ginmazija Lava! Zadnjič me je, si lahko mi- slite, nekdo vprašal, katera je prava. Sem rekel: »A veš kaj, Franci, kolikor jaz vem, so vse prave.« Franci se je zvito na- smehnil in začel z druge stra- ni: »No, potem mi pa povej, katera je manj prava?« »Nobe- na ni manj prava, Franci.« »Ja,« je rahlo zmedeno izfran- cil Franci, »zakaj so pa potem tri, zakaj mešajo otroke in nas, stare osle, ki jim ne vemo sve- tovati, na katero ginmazijo naj se nagimnazijo?« »Taka je mo- da, Franci, kaj češ, ti ne moreš pomagat, jaz pa tudi ne. Kar se mene tiče, ti pa svetujem, vpiši svojega Francija na Gimnazijo Center, ta je v centru, ne pa kot oni dve, ki sta na obrobju - na Otoku pa na Lavi.« »Ne,« je odločno presekal Franci, »to pa ne. Toliko sem pa še Celjan, prmejkršenduš, nikamor dru- gam ga ne spustim ko na Gim- nazijo Celje! Kakšen Center, kakšna Lava?!« Tako se je končal najin ču- den pogovor, jaz pa končujem tole pisanje z vivat, floreat, crescat. Na Lavi, v Centru (ali mogoče centru?), v Celju, slo- venski gimnazijski prestolnici čez kakšno leto, ko bomo imeli tudi Gimnazijo Ljubljanska cesta, mogoče pa celo Gimna- zijo SKIMC. Oj, zlati vek Celjanom pride. ALOJZIJ Na Ljubnem za obvoznico Celjsko Podjetje za urejanje voda Nivo je v zadnjem času dežurni krivec za vsa dela in nedela v mozirski občini. Tre- nutno delajo na Ljubnem, kjer krepijo strugo reke Savinje. Na Ljubnem naj bi kmalu za- čeli z gradnjo obvoznice. De- lavci celjskega Nivoja pravijo, da niso krivi za vse, kar jih ljudje obtožujejo, simbolika nedela na sUki pa je zgolj nak- ljučna. U. S. Foto:E. E. Vrtnica-kraljica Celjsko hortikultumo društvo bo tudi februarja pripravilo dvo- je zanimivih predavanj. Na da- našnjem boste lahko izvedeli vse, kar vas zanima o vrtnicah, predaval bo strokovnjak Miha Ogorevc iz Ljubljane. Čez štiri- najst dni, torej 18. februarja, pa bodo na svoj račun prišli vsi ti- sti, ki jih zanima vzgoja zelenja- ve v hišnem vrtu. Obe predavanji bosta v mali dvorani Narodnega doma v Celju, začenjata pa se ob sedemnajstih. m št. 5 - 4. februar 1993 13 Za ekološko čistejšo komunalo Izboljšave pri votli In zraku, oilprto vprašanje ostaja oiJIaaanJe komunalnih otlpaiJkov - V CelJii računajo na republiški tJenar Večina sistemske zakonodaje, ki bo v bo- doče urejala področja komunalnih dejavno- sti, je v Sloveniji še v pripravi, v občinah pa opozarjajo tudi na pomanjkanje denarja za financiranje zahtevnejših, a z ekološkega vidika varnejših, s sodobno tehnologijo opremljenih projektov. Enega takih - naku- pa mobilne sterilizacijske naprave za dezin- fekcijo nevarnih bolnišničnih odpadkov - so se v celjskem Javnem podjetju Komunala in celotni občini lotili pred meseci, zdaj pa jih čaka še vrsta nalog. V kar najkrajšem času bo potrebno uredi- ti lokacijo za sodobno urejeno, regijsko od- lagališče komunalnih odpadkov, gradnja centralne čistilne naprave za Celje bi mora- la letos vendarle dobiti konkretnejše oblike... V Komunali so ob pregledu lanskega po- slovanja zadovoljni z zagotavljanjem za- dostnih količin in izboljšane kakovosti pit- ne vode. Z ekološkega stališča beležijo v Komunali napredek v toplotni oskrbi mestnih naselij, saj so že v lanski kurilni sezoni v celoti zagotavljali kvurjenje z ze- meljskim plinom in le še delno z ekstra lahkim kurilnim oljem. Počasi, a skladno z načrti, teče v Celju tudi plinifikacija ter prehod s porabe mestnega na zemeljski plin. Zahtevne naloge pa čakajo celjske komu- nalce pri sanaciji obstoječega in urejanju novega odlagališča komunalnih odpadkov ter gradnji centralne čistilne naprave, za katero prav v teh dneh zapirajo finančno konstrukcijo. Zanimanje za plin Po besedah Jurija Čemetiča so v Komu- nalini poslovni enoti Plinarna lani vložili 3 milijone tolarjev v pridobitev ustrezne dokumentacije za izgradnjo plinskega omrežja v krajevnih skupnostih Lava, Hu- dinja, Aljažev hrib, Medlog (na Špici), Nova vas-Dolgo polje, Dečkovo naselje in Kajuh- Otok. V teh naseljih so zgradili 6.400 metrov plinskega omrežja z 235 priključki, vred- nost opravljenih del pa znaša 36 milijonov tolarjev. Število priključkov ne pomeni tudi dejanskega števila individualnih priključ- kov, saj je v skupnem številu 235 zajetih tudi precej blokovskih priključkov. Nekaj manj kot 8 milijonov tolarjev so v Celju vložili tudi v rekonstrukcije uličnih plinovodov v Kajuhovi, Kopitarjevi, Preži- hovi, Zidanškovi, Oblakovi, Ipavčevi in Kersnikovi ulici ter na Šlandrovem trgu, za 420 porabnikov pa so uredili prehod z mest- nega na zemeljski plin. Lani so ob nekaj manj kot 47 milijonih tolarjev, kolikor je skupna naložba plinifi- kacije, v. Celju namenili tudi 31 milijonov tolarjev za kreditiranje občanov, ki so ure- jali individualne priključke na plinsko omrežje. Možnost kreditiranja z ugodno obrestno mero naj bi za občane ostala tudi letos, ko naj bi po planu za začetek in nada- ljevanje plinifikacije v naseljih Selce, Nova vas, Hudinja, Lava, na Bregu in v Kersniko- vi ulici predvidoma namenili 42 milijonov tolarjev. Po takšnem tempu bi plinifikacijo zaključili v treh letih, za zaključek naložbe pa bi v občini potrebovali 30 milijonov DEM. Hitra plinifikacija bi v Celju v veliki meri omogočala ekološko sanacijo ozračja, zato so pred meseci Celjani navezali resne pogo- vore z italijansko firmo Gruppo U Dondi, ki naj bi s finančno injekcijo pomagala k hi- trejšemu prehodu na plin, vendar zdaj kaže, da se bodo stvari nekoliko obrnile. Pogovori z italijanskim partnerjem se nadaljujejo, za pridobljeno koncesijo preskrbovanja s pli- nom pa naj bi firma vložila denar v gradnjo centralne čistilne naprave. Nitrati za Industrijo z vključitvijo povezovalnega industrij- skega cevovoda od Medloga do križišča Dečkove in Opekamiške ulice, ki so ga de- lavci Komunaline poslo\Tie enote Vodovod priključili v omrežje v začetku lanskega de- cembra, se je močno zmanjšala koncentraci- ja nitratov v pitni vodi, namenjeni gospo- dinjstvom, ki je zdaj dejansko primerna za vse, tudi za dojenčke do dopolnjenih šestih mesecev. Meritve vsebnosti nitratov v pitni vodi, namenjeni celjskim gospodinjstvom, segajo v prvo polovico osemdesetih let, Celjani pa poznajo tudi vrsto načrtov, kako vendarle rešiti vprašanje kakovosti pitne vode. Na kratko le toliko, da je bilo načrtov veliko, odgovorni pa med njimi niso znali izbrati najprimernejšega vse do leta 90, ko je bil končno potrjen program za sanacijo vode. Sprejeti so bili kratkoročni (namestitev jav- nih pip), srednjeročni (izgradnja povezoval- nega industrijskega cevovoda od vodarne v Medlogu do Cinkarne in pridobivanje no- vih vodnih virov) ter dolgoročni ukrepi (za- gotovitev pitne vode za Celje iz Zgornje Savinjske doline). Po meritvah, ki so jih v sodelovanju s celj- skim Zavodom za zdravstveno varstvo opravili v decembru, v mestu javne pipe niso več potrebne, saj koncentracija nitra- tov v pitni vodi nikjer v omrežju ne dosega dovoljene meje 10 miligramov dušika v litru vode. Mag. Ivan Eržen pojasnjuje, da je vsebnost nitratov iz nekdanjega povprečja 14 do 18 padla na 5 do 6 miligramov, z red- nimi merjenji tudi v prihodnjih mesecih pa bodo nitrate še naprej spremljali. Morda bi se vsebnost lahko nekoliko povečala (do do- voljene meje 10 mg) v sušnih poletnih mese- cih, vendar pa zaenkrat - ob prizadevanjih za nadaljevanje gradnje industrijskega ce- vovoda, kar bi k zdajšnjim dodatnim 33,6 sekundnim litrom prineslo še novih 30 li- trov - vodooskrbi celjskih gospodinjstev do- bro kaže. Direktor Vodovoda Jože Spevan pove, da je gradnja prve faze inudstrijskega cevovoda v dolžini nekaj več kot 4 kilometre veljala poldrugi milijon DEM, za dokonča- nje druge faze od križišča Dečkove in Ope- kamiške do industrijskega kompleksa Cin- karne, Ema in vzhodnih Tmovelj pa bi bilo za nekaj manj kot 1,5 km cevovoda potreb- no zbrati še milijon DEM. To pa bi ob pre- razporeditvi medloške vode v celjsko indu- strijo ostalim porabnikom zagotavljalo sta- bilno, zadostno oskrbo s kakovostno vitanj- sko pitno vodo tudi v najbolj sušnih me- secih. Načelni dogovori med Celjem in Sloven- skimi Konjicami za povečano oskrbo s ka- kovostno vodo so doseženi, vendar pa bo potrebno v Celju ob rednem spremljanju vsebnosti nitratov laboratorijske analize pitne vode nekoliko razširiti. Varstveniki okolja zdaj odpirajo predvsem vprašanja vsebnosti pesticidov in ostalih posledičnih komponent intenzivnega kmetovanja v Sa- vinjski dolini. Direktor Komunale Jože Gabršček za po- dročje vodooskrbe letos napoveduje še gradnjo cevovoda od Gasilskega doma na Dečkovi do dializnega oddelka celjske bol- nišnice, saj so vse strokovne analize doslej pokazale, da vitanjska voda po najvišjih evropskih standardih ustreza za dializne postopke. Ob tem velja spomniti na lansko poletje, ko so v celjski bolnišnici le z maksi- malnimi napori ob pomoči gasilcev in dova- žanju vode s cisternami zagotavljali delo na dializnem oddelku. Del denarja pa bi morali v občini zagotoviti tudi za nadaljevanje gradnje krajevnih vodovodov. Kalorimetre v Štore Ena od posledic upravičene jeze stanoval- cev, ki so se konec leta 91 na občinsko vlado in Komunalino Toplotno oskrbo jezili zara- di (pre)drage toplotne oskrbe, je bila tudi zahteva za namestitev individualnih meril- cev toplote.*Na zahtevo IS so v Komunali pripravili posebno študijo, po prvih oblju- bah pa naj bi bili merilci nameščeni že v le- tošnji kurilni sezoni. Na vprašanje, zakaj jih v celjskih stano- vanjih še vedno ni, direktor Toplotne oskrbe Hinko Jordan pojasnjuje, da ostaja odprto vprašanje stroškov. V svetu so za individu- alno merjenje določeni cenovni limiti, v Ce- lju pa je na osnovi narejene študije še naj- večji problem, kako v ceni ogrevanja upo- števati način gradnje stanovanjskih blokov, lego in različne izolacije, ki močno vplivajo na izgubo toplote. Ob tem pa bi radi na osnovi izkušenj, ki jih bodo v Toplotni oskr- bi dobili z namestitvijo individualnih meril- cev toplote v stanovanjski soseski Na lipi v Štorah, še proučili, če se v Celju, ki je z manj kot 100 kilovati na m^ ogrevane površine skupaj s Koprom med mesti z naj- bolj racionalno porabo energije, namestitev teh merilcev sploh splača. V Velenju (300 kilovatov na m^) in Ljubljani (več kot 200) bi se stanovalcem, ki bi morali stroške za individualne merilce predvidoma kriti sa- mi, to še splačalo, vprašanje pa je, kaj bodo ugotovili v Celju, kjer v Toplotni oskrbi obljubljajo, da bodo v vseh stanovanjskih objektih vendarle še letos usposobili meril- ce za merjenje porabe toplote po objektih. Sicer pa so že v lanski kurilni sezoni v Ce- lju zagotavljali ekološko čisto toplotno oskrbo. S prehodom na zemeljski plin v vseh kotlovnicah ter porabo 200 ton ek- stra lahkega kurilnega olja v Plavi laguni ter izgradnjo povezav med Novo vasjo. Lavo in Otokom ter Spodnjo in Zgornjo Hudinjo pa so zagotovili tudi racionalnejše izkoriš- čanje svojih zmogljivosti. Za boljšo oskrbo Hudinje je letos načrtovana izgradnja ko- telne postaje in parovoda v območju LIK Savinje. Kam z odpadki? V celjski občini (skupaj z delom šentjur- ske) zadnjih 20 let odlagajo komiinalne in del industrijskih odpadkov na deponijo v Bukovžlaku. Na petnajstih hektarih povr- šin (skupno s požamo-varnostnimi pasovi) se je v tem času nabralo že milijon kubičnih metrov odpadkov, glede na sprejeta stališča o ureditvi Spominskega parka Teharje ter predvidene urbanistične rešitve, pa bo treba kar v najkrajšem času poiskati novo lokaci- jo za odlagališče. V Komunalini poslovni enoti Javne na- prave so z delno ekološko sanacijo in rekul- tiviranjem predvsem zahodnega dela odla- gališča v Bukovžlaku že začeli, direktor Ivan Čerič pa ocenjuje, da je na skrajnem jugo-vzhodnem delu deponije, kjer zdaj od- lagajo odpadke, prostora še največ za eno leto. V Sloveniji je bil pred časom sprejet pro- gram IKROS, Integralni koncept ravnanja z odpadki, ki pa več kot osnove za urejanje temeljnih vprašanj, kako vprihodnje ravna- ti z odpadki, ne prinaša. V Celju zdaj razmi- šljajo o ureditvi sodobno opremljenega, ekološko varnega regijskega odlagališča ko- munalnih odpadkov vzhodno od zdajšnje deponije proti bivšim vojaškim skladiščem v Bežigradu. Ocenjujejo, da bi več kot 420 tisoč kubičnih metrov uporabnih deponij- skih prostorov zadoščalo za kakšnih 10 let - vendar le, če bi na sanitarno lurejeno odla- gališče dovažali le preostanek predhodno recikliranih odpadkov. Osnova za zmanjšanje količine odpadkov pa je njihovo ločevanje na izvoru (v gospo- dinjstvih) in predelava vseh tistih, ki so primerni za recikliranje. V Celju bodo tak- šen sistem ločenega zbiranja odpadkov spr- va poskusno uvedli Na otoku. Z odločitvijo za gradnjo regijskega odlagališča pa bi se morale občine na Celjskem dogovoriti tudi za nadaljnji kolobar, po katerem bi iskali lokacije za odlagališča. Pogoj Je denar V Javnem podjetju Komunala pravijo, da so plan -letošnjega dela sestavljali optimal- no, glede na potrebe. A ob dejstvu, da s ce- nami svojih storitev, ki so z uredbo republi- ške vlade že nekaj mesecev omejene, v neka- terih dejavnostih ne pokrivajo več niti eno- stavne reprodukcije, ne bo lahko. Rešitev vidijo v dovoljenem povečanju cen svojih storitev ter v odločitvi Ministr- stva za okolje in urejanje prostora, ki je v začetku leta razpisalo program sofinanci- ranja komunalnih dejavnosti. Rezultate te- ga razpisa Celjani še toliko bolj nestrpno pričakujejo, saj lani republiškega »ekolo- škega« denarja v Celje ni bilo niti za vzorec. Letos bi ga morali pridobiti vsaj nekaj - ob dejstvu, da bo nakup mobilne sterilizacijske naprave za dezinfekcijo nevarnih bolnišnič- nih odpadkov, ki naj bi jo uvozili v začetku marca, služil vsem slovenskim zdravstve- nim ustanovam. Prav tako pa tudi ob dej- stvu, da je gradnja celjske centralne čistilne naprave pomembna za izboljšanje kakovo- sti vode v Savi - obljub, da v hidroelektrarni Vrhovo ne bodo začeli z rednim obratova- njem pred prehodom Save v višji kakovost- ni razred, pa se tudi še dobro spomnimo... Ob tem pa letos - ob zagotovilih direktorja Komunale Jožeta Gabrščka, da so v podjet- ju pripravili vso potrebno dokumentacijo za projekte, s katerimi se potegujejo za repu- bliški denar - tudi ne bi smelo biti republi- ških izgovorov, da bi Celje rado denar, a še samo ne ve, kam in kako bi ga vložilo. IVANA STAMEJČIČ Št. 5 - 4. februar 1993 14 Slatina med desetimi v Evropi Januarja rekortino število nočitev, Trlller pa pomaga reševati Rogaška Slatina naj bi v na- slednjih petih letih postala eno izmed desetih najboljših na- ravnih zdravilišč v Evropi, so med drugim povedali doma- čim in tujim novinarjem na novinarski konferenci, ki jo vsako leto pripravijo v tem kraju. Dvodnevno srečanje se je začelo z uradno predstavitvijo novega vrelca z mineralno vo- do, v njem pa se je prvi okopal predsednik holdinga zdravi- lišča, Darko Bizjak. Voda, ki ima temperaturo okrog 60 sto- pinj Celzija, prihaja iz globine okrog 1700 metrov, pomenila pa naj bi novo bodočnost tega zdravilišča. Sama novinarska konferenca pa je bila med dru- gim zanimiva tudi zato, ker je na njej o novostih, ki jih pri- pravljajo v Rogaški Slatini, govoril tudi Igor Triller, direk- tor podjetja Revital, nekdanji stečajni upravitelj Elana, ki za Zdravilišče pripravlja nov razvojni program. Nared naj bi bil najkasneje v osmih me- secih. Ko so nekateri slišali za to, so se takoj začele širiti govori- ce, češ da se slatinskemu zdra- vilišču obeta stečaj, edina res- nica pa je ta, da podjetje Revi- tal pripravlja projekt prenove in razvoja Zdravilišča. Gre za popolno prenovo zdravilišča, ki naj bi že letos prinesla okrog 75 milijonov mark pri- hodka, dobiček pa naj bi bil najmanj deset odstoten. Bodo- ča organiziranost naj bi teme- ljila na dvonivojski korporaci- ji s kapitalsko centralizacijo ob podjetniški decentralizaci- ji. Zdravilišče bo torej po no- vem oblikovano v dve delniški družbi, tri podjetja in 16 na- jemniških dnižb s področja hotelirstva, zdravstva, gostin- stva, naravnih virov, zunanje- penzionskih in servisnih stori- tev ter marketinga. Zdraviliš- če Rogaška Holding bo korpo- racijski center. Preko poslo- vodnega odbora in upravnih odborov bo upravljal celoten sistem, sprejemal pa le najpo- membnejše odločitve. Igor Triller in Darko Biizjak sta med drugim povedala, da bi naj Rogaška Slatina postala turistični center in ne zgolj zdravilišče. Radi bi privabili goste, ki bi dnevno porabili vsaj 160 mark, sezona pa naj bi v bodoče dejeinsko trajala 365 dni v letu. Ko so govorili o znižanju plač, le te znašajo sedaj poprečno 28 tisoč tolar- jev (najnižja 18 tisoč SIT), so med drugim poudarili, da gre za začasen ukrep, s čimer bi lahko prištedili milijon in pol neinških mark. S tem bi lahko odplačali anuitete Ljubljanski banki Splošni banki Celje. Kljub temu pa so plače v po- prečju za okrog 6 odstotkov višje od slovenskega poprečja in za 30 odstotkov večje kot so v gostinsko turistični dejavno- sti v Sloveniji. Tudi govorice o odpustitvi 300 delavcev niso resnične. Je pa res, da bo okrog 200 delav- cev treba na novo usposobiti, za nekatere bo čakalna doba tudi daljša od leta dni, toda glede na vse naložbe, ki jih uresničujejo ali pa jih še na- meravajo, pri tem je Triller omenil termalni vrelec, pre- novljen Grand hotel in bodoč nov hotel, bodo v Rogaški Sla- tini potrebovali še približno ( toliko delavcev. V Rogaški Slatini so nam postregli še z nekaterimi dru- gimi podatki. Po mnogih letih je zdravilišče lansko leto po- slovalo z dobičkom. Rekorden je bil tudi letošnji januar. 800 gostov je ustvarilo okrog 300 tisoč mark dobička, česar se ne spomni niti direktor Darko Bizjak. Optimističnih in na sploh dobrih podatkov je bilo slišati toliko, da smo jih ko- majda sproti zapisovali. Upa- mo lahko le to, da govorice, ki se zadnje čase spletajo okrog Rogaške Slatine, ne držijo in da ne bo treba pisati še o kakš- ni drugi plati resnice. JANEZ VEDENIK Zimovanje na Slemenu Letos je ceijsko-zasavska področna zveza tabornikov organizirala tečaj za vodni- ke, in tako so bili taborniki vključeni še v to obliko izo- braževanja. Rod DGO Celje ima sedaj sedem novouspo- sobljenih vodnikov, rod IZD Letuš-Braslovče pa devet. Taborniki so letos zimova- li v Andrejevem domu na Slemenu nad Šoštanjem. Ce- ljani in Letušani so pripravi- li pet dni aktivnega počitni- škega življenje za štirideset tabornikov. Na počitnnicah so malce pogrešali sneg, za smučarski tečaj ga je bilo premalo, za sankanje in ke- panje pa ravno dovolj. Še bolj pa so se posvečali pra- vim taborniškim discipli- nam. Klovni, rukzaki, zajčki, svinčniki, lopovi, pijanci, za- spani Pink panterji, alpski kvintet in hrastove grče so med seboj tekmovali v orien- taciji, postavljanju šotora, uporabi šotorovke, vezanju vozlov, poznavanju narave in njenih zimskih značilno- sti... Pripravili so spoznavni večer, na obisku so imeli plesnega učitelja, nepozabna je bila zabava na nočnem po- hodu. Poleg tega so se tabor- niki pomerih tudi v body bu- ildingu, plesu v maskah, po- zabili pa niso niti na zaklju- ček s krstom in porokami. Kekec in Primož sta po- skrbela za organizacijo, Gre- gor, Mateja in Puyo za pro- gram, propagandi pa je uspoelo izvabiti iz taborni- kov toliko prispevkov, da so nastale CE-LE cajtnge, bil- ten, v katerem ima vsak od tabornikov svoj prispevek. Zakljček zimovanja na Sle- menu je lahko le eden: ta- borniki že komaj čakajo na naslednjega. M. BRINOVEC, P. MLINAR Izobraževanje kmetov ICmetijska svetovalna služba Žalec bo v okviru zim- skega izobraževanja za kmete v tem mesecu pripravila štiri razhčna predavanja, ki bodo v sejni sobi kmetij- ske zadruge v Šempetru, začela pa se bodo ob devetih. V torek, 9. februarja, bo Alojz Pire obudil spomin na sušenje sadja, ki postaja znova aktualno na slovenskih domačijah. Dare Simončič bo 16. februarja predaval o gospodarjenju in spremljanju proizvodnje na kmetiji, pridelovanju vrtnin ter varstvu vrtnin pred boleznimi in škodljivci pa bo namenjeno predavanje dr.Miaele Čeme ter dr. Marte Dolinar 23. februarja. 25. februarja bodo predavanje namenili še zdravi prehrani. O njej bo udeležencem govorila Jožica Štruk, to predavanje bo izjemoma ob petnajstih. jg rekli so Gregor Klančnik, predsed- nik PD Ljubljana Matica, ob 100-letnici slovenskega pla- ninstva: »Bolj pravilno bi bilo, da bi 100-letnico slovenskega pla- ninstva praznovali pred dvaj- setimi leti, saj so že leta 1872 v Bohinju ustanovili prvo pra- vo slovensko planinsko dru- štvo, ki pa zaradi objektivnih težav ni dolgo obstajalo. Ta- krat so na Ledinah pod Trigla- vom tudi zgradili prvo pravo slovensko planinsko postojan- ko, kjer danes stoji Planika. 27. februarja 1893 pa je bil v Ljubljani prvi občni zbor Planinskega društva Sloveni- je, za njim pa so v istem letu ustanovili PD Ljubljana Mati- ca, Kamniško podružnico in Savinjsko podružnico (danes PD Celje). Prvi predsednik Slovenskega planinskega dru- štva in s tem tudi društva Ljubljana Matica je bil Fran Orožen iz Laškega, ki je orga- nizacijo prevzel kot štirideset- letnik, vodil pa jo je petnajst let. V tem času je Orožen s so- delavci ogromno napravil za razvoj slovenskega planinstva. V času njegovega >vladanja< je bilo ustanovljenih še 20 po- družnic in zgrajenih 26 pla- ninskih postojank. Tako je pripravil pogoje za odpiranje gora in je dal pravo podobo Julijskim Alpam, Karavan- kam, bohinjskim hribom. Kamniškim Alpam in drugim. V jubilejnem letu bomo izdali obširno brošuro o Franu Orož- nu, ki je pravi pionir razvoja slovenskega planinskega dru- štva ali današnje Planinske zveze Slovenije.« -j- y Žalski SK Gozdnik na Rogli Smučarski klub Gozdnik iz Žalca je za sto šolskih počitnikarjev, učencev od male šole pa do osmega razreda osnovne šole, uspešno izvedel smučarsko šolo na Rogli, skoraj edini beli oazi letošnje pretežno zelene zime. Finančno in tudi drugače so so jih podprli v žalski Športni zvezi in v NT&RC, kjer so v sodelova- nju s smučarskim klubom Gozdnik že drugo leto zapored pripravili tudi oddelek smučarske šole za otroke delavcev. Vaditelji SK Gozdnik, ki jih je vodil Bojan Klinar, so odgovorno opravili svoje delo, tako v zadovoljstvo staršev, ki so jim zaupali svoje nadobudneže, kot v zadovoljstvo otrok. M. U., Foto:M. P. Št. 5 - 4. februar 1993 15 komentiramo Nepopolna desetina v akcijo Občinska gasilska zveza Ce- lje je pri gasilskih društvih ugotavljala skrb za tehniko, kako so vzdrževani domovi, kako je s članstvom. Minili so časi, ko so gasilska društva so- razmerno lepo živela in se je z malo volje dalo velikokrat kaj novega kupiti in tako iz- boljšati tehniko. Danes je dru- gače, saj denarja ni oziroma ga je le za redno, sprotno vzdrže- vanje in nakup res najnujnejše manjkajoče ali dotrajane opreme. Bolj kot to pa je pri zadnjem pregledu stopil v ospredje pro- blem, ki se pojavlja v zvezi s članstvom, ki je prostovolj- no. Tone Sentočnik je zaskrb- ljeno povedal, da so vse pogo- stejši primeri, ko prostovoljni gasilci ne dobijo več zamenja- ve na delovnem mestu ali pro- stega neplačanega termina, če želijo sodelovati v intervenciji ali se udeležiti strokovnega te- čaja za izprašanega gasilca. Ti tečaji so koncem tedna, močno so jih časovno skrajšaU, samo da bi se jih lahko udeležilo čim več ljudi. Vendar je z udeležbo vedno težje, saj je po organiza- cijah za to vedno manj razu- mevanja. Ob tem so mnogi gasilci na čakanju ali že brez dela in s slabimi dohodki. Kako se naj v takšni stiski še odločijo za pomoč in sodelovanje v inter- venciji, pa naj gre za požar ali drugo elementarno nesrečo? Ob tem je jasno, da je strokov- no usposobljen gasilec tudi v veliko večjo korist delovni organizaciji, kjer je zaposlen, kot če te izobrazbe nima. Če smo malce pesimistični, se lahko bojimo, da bo kaj kmalu nastopil čas, ko se bo v intervencijo odpravila nepo- polna desetina. Kakšna bo njena učinkovitost? Prostovoljni gasilci želijo imeti dobro opremo in solidno strokovno podkovan kader, ker se zavedajo, da bodo le ta- ko učinkoviti pri varovanju premoženja in dobrin. Zdajšen odnos mnogih do njihovega prostovoljnega dela ne kaže najbolje. Zato bodo vodilni v občinski gasilski organizaci- ji v letošnjem kongresnem letu veliko pozornost posvetili prav temu, kako zagotoviti so- lidne pogoje za ljudi, ki v hu- manitarni organizaciji sodelu- jejo prostovoljno. In nad tem bi se morali zamisliti tudi tisti, ki zdaj povzročajo težave, ki lahko pripeljejo do resnih in velikih škod. Večjih, kot če bi za gasilce našli zamenjavo ali drugo ustrezno rešitev. TONE VRABL Ob denarno pomoč Za brezposelne postaja vse bolj pomembno dejstvo, da lahko pod določenimi pogoji naenkrat ostanejo brez denar- ne pomoči Zavoda za zaposlo- vanje. O tem je ministrica za delo izdala poseben pravilnik. Ta sicer govori, skladno z zakonom, o dveh vrstah po- moči. O denarnem nadomesti- lu in o denarni pomoči Repu- bliškega sklada za zaposlova- nje. Brez te denarne pomoči lahko ostanete v naslednjih primerih: Neupravičena odklonitev napotitve na delo. Zavod vam pošlje domov napotnico, s katero vas napoti k delodajalcu na zaposlitev, ali na usposabljanje, aU pa v program ene izmed oblik ta- ko imenovane aktivne politike zaposlovanja. S to napotnico se morate javiti delodajalcu. Ta vam napotnico potrdi in ta- ko potrjeno prinesete nazaj na zavod. Če tega ne storite, aU celo odklonite takšno napoti- tev, se lahko za nadaljnjo de- narno pomoč obrišete pod nosom. Neupravičena odklonitev zaposlitve. Gre za primer, ko ste napo- titev za zaposlitev sicer upo- števali. Zaposlitev, ki vam je bila ponujena skladno z zako- nom in tem pravilnikom pa neupravičeno odklonite. Ali pa, naprimer, delodajalcu po- stavite takšne pogoje, za kate- re je že vnaprej jasno, da jih ne bo sprejel. Torej se izmikate zaposUtvi. V obeh primerih boste ostaU brez denarne po- moči. Odklonitev napotitve na usposabljanje ali izobraže- vanje. Zavod hoče brezposelnim pomagati, da pridejo čim prej do zaposlitve. Zato organizira razne oblike dodatnega uspo- sabljanja in izobraževanja. Brezposelnega lahko napoti na dodatno nabiranje znanja za konkretno delovno mesto, ali pa za splošno povečanje njego- vih zmožnosti za zaposlitev (npr. tečaj račimalništva). Ka- dar takšno obUko dodatnega usposabljanja neupravičeno odkloni, ali pa se usposablja- nja udeleži, potem pa ga neu- pravičeno in samovoljno pre- kine, ostane seveda brez de- narne pomoči. Odklonitev vključitve v pro- gram aktivne politike zaposlo- vanja. Zavod skrbi za svoje zava- rovance tudi s posebnimi pro- grami aktivne politike zapo- slovanja, ali krajše povedano kar APZ. Da se brezposleni ne bi počutili odrinjeni na rob družbe, se lahko vključijo v te programe (npr.samozaposlo- vanje, javna dela). Če pa brez- poselni neupravičeno odkloni vključitev v enega izmed pro- gramov APZ, se takšnemu de- lu izmika, ali pa se vključi in pozneje delo samovoljno in ne- upravičeno prekine, ostane brez denarne pomoči. Seveda pa pravilnik dopuš- ča tudi možnost odklonitve zgoraj navedenih del. In sicer v primeru, če je zaposUtev iz- ven kraja prebivališča brezpo- selne osebe. In to takrat, ko je ta oddaljenost večja kot 40 km, ali pa traja pot na delo in iz dela z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 4 ure. Za tiste- ga, ki ima otroka do treh let starosti, pa ta pot ne sme tra- jati več kot dve uri dnevno. Da vas lahko zavod v vsakem tre- nutku obvesti o možni zaposU- tvi, pa morate biti seveda do- ma. Vsako odsotnost daljšo od 15 dni, morate prej javiti Za- vodu za zaposlovanje. V na- sprotnem primeru vam izgo- vor, da se niste javili na poziv zavoda, ker vas ni bilo doma, ne bo prav nič pomagal. JANKO KOŠTOMAJ Vinska cesta tudi na Konjiškem Konjiški izvršni svet je ime- noval komisijo za izdelavo projekta Vinska cesta. V so- sednji, bistriški občini, so pro- jekt že izdelali, tako da se bo konjiški del vinske ceste prik- ljučil na meji s to občino pri Barbari. Projekt bodo pripravili: Janko Lešnik, direktor podjet- ja Grič, kmetovalec Jože Čreš- nar, predsednik društva vinar- jev, ki namerava urediti tudi vinotoče, Jože Tominšek, predsednik Turističnega dru- štva Jože Fideršek in pred- stavnik občinskih upravnih organov Ivan Pečovnik. MBP Mozirje bo Imelo novo postajo v Mozirju raste nova avtobusna postaja, ki naj bi središče kraja rešila najhujše prometne gneče. Postajo gradi podjetje Pluton iz Prebolda. Delavci podjetja so prejšnji teden priprav- IjaU plošče in nosilce, ki niso bili predvideni po prvotnem projektu. Gradijo po načrtih, brez problemov, dela jim otežuje le zima in mraz. V podjetju Pluton je zaposlenih 20 ljudi, ki opravljajo tudi vsa strokovna dela. Avtojausna postaja bo predvidoma končana do začetka maja, če bo finanačna konstrukcija zagotovljena. U. S. Foto: EDO EINSPIELER. Konjeniški ples v Velenju v beli dvorani v Velenju so se v soboto zabavali ljubitelji konjeniškega športa. Člani Konjeniškega klubft Velenje so pri- pravili 1. konjeniški ples, nanj pa povabili ansambla Agropop in Alpen Vagabunden, Strašna Jožeta ter konja holsteinerja, ki je čakal na nekoga s srečno roko. Srečna dobitnica Fara, 6 tisoč mark vrednega konja, je postala Celjanka Hana Travner, članica konjeniškega kluba Gotovlje. Obiskovalci so uživali v izvirnem programu, obarva- nem s konjskimi kopiti, koktajli žrebčeva kri, kobilje mleko ter konjska pot. Manjkala ni niti konjeniška igra velenjska alka, brez plesa pa seveda tudi ni šlo. j mIKLAVC Zdaj pa zares Objavljamo prvi kupon v akcUl 100 kmečkih žensk na morle Kar smo v prejšnji številki napovedali, se danes uresni- čuje. Pred vami je prvi ku- pon za sodelovanje na 21. izletu 100 kmečkih žensk na morje. In tako bo še tri četrtke, do 4. marca, ko bo- mo objavili še rezervni ku- pon, s katerim bo mogoče nadomestiti eno manjkajočo številko od 1 do 4. Po konča- nem objavljanju kuponov boste le-te kandidatke nale- pile na dopisnico in vse sku- paj poslale v naše uredništvo najkasneje do ponedeljka, 8. marca. Kako bo naprej? Ponovno bo javno žrebanje (kakšno, se bomo še odločili), na kate- rem bomo dobili 100 srečnih potnic, ki bodo z nami poto- vale 2. in 3. aprila v Portorož, ob njem pa si bomo ogledali še Lipico in morda še kakšen zanimiv kraj. V dvajsetih letih smo na morje popeljali dva tisoč kmečkih žensk, kandidatk pa je bilo več kot 15 tisoč. Mnoge so že obupale in ku- ponov ne pošiljajo več, ven- dar jim priporočamo, da po- skusijo še enkrat, morda pa se jim bo prav letos nasmeh- nila sreča. Lanski izlet je bil jubilejni in smo zanj pripra- vili več kot prejšnja leta. Vendar lahko že zdaj pove- mo, da tudi letošnji ne bo nič manj slovesen in prijeten. Pri zbiranju kuponov bo- dite pozorni, da se vam kak- šen pomemben listič ne izgu- bi. Prosimo vas, da se ne pri- javljajo tiste, ki so z nami že bUe. Naj bodo srečne tiste, ki že dolgo čakajo. Veseli pa bomo, če nam boste v mesecu objavljanja kuponov napisa- le kakšno pismo o tem, kako je bilo na prejšnjih izletih, kako živite na domačiji in podobno. Zanimiva pisemca bomo seveda objavili, zna pa se zgoditi še kaj drugega. Zlasti veseli bi bili pisem ti- stih potnic, ki so bile z nami na prvih izletih v Portorož, Koper in kasneje Rovinj. TONE VRABL Št. 5 - 4. februar 1993 16 Letalsko SP brez letala Dvakratni državni prvak v motornem leteniu In udeleženec EP Leon Bauer le bil Izbran za motornega pilota leta - Letos dvakrat na svetovno prvenstvo Najboljši motorni pilot mi- nulega leta v izboru Letalske zveze Slovenije je 37-letni Le- on Bauer iz Celja, ki je naslova državnega prvaka v aerorallyu in natančnem letenju opleme- nitil s 40. mestom na evrop- skem prvenstvu na Poljskem, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev. »Po dveh naslovih jugoslo- vanskega prvaka v aerorallyu sem seveda logično pričako- val, da bom v slovenskem vr- hu, ki je skrčen na relativno malo pilotov. V ospredju nas je pet, morda šest in ostale bomo morali navdušiti za športno le- tenje, saj brez širokega zaledja ni odmevnih mednarodnih re- zultatov,« je zadnji uspeh ko- mentiral najboljši športnik Aero kluba Celje. Prvak ste v dveh discipli- nah: v aerorallyu in natanč- nem letenju. Kakšna je ra- zlika? V aerorallyu je zraven tudi kopilot, moj je Matjaž Gril. Njegova naloga je predvsem navigacija, saj je odklon od osi smeri poti lahko največ 500 metrov. Obenem tudi pomaga pri iskanju in reševanju nalog, ki jih je zaradi dvojne posadke več in so zgoščene. Pri natanč- nem letenju je pilot v zraku prepuščen sebi in zahtevnost je neprimerno večja. Prvenstva so redko na ma- tičnih letališčih, kako je potem s treningom? Običajno nekaj dni pred večjimi prvenstvi preletimo tekmovalno področje in samo spoznamo glavno značilnosti. Pot nikoli ni znana vnaprej, vselej se ravnamo po zemljevi- du in tudi v okolici Celja se lahko zgodi, da zgrešim pred- pisano smer letenja. Kako pa je s tehnčnimi po- drobnostmi? Letalo je športne kategorije, enomotomo in težko do 1700 kg. Tekme niso nobene dirke, hitrost je predpisana na 150 km/h, bistvenega pomena pa je orientacija. Letos sta na sporedu dve sveto^Tii prvenstvi. Bo sloven- ski prvak nastopil na obeh? Reprezentanca se bo zane- sljivo udeležila prvenstva v natančnem letenju na Mad- žarskem. Letos bomo imeli vsaj možnosti za trening in upam, da bo bolje kot lani. Pr- venstvo v aerorallyu bo v Čilu, zaradi oddaljenosti pa bodo z udeležbo precejšnje težave.' Toda stike z organizatorje smo že navezali, upoštevaje naš trud in zavzetost pa prvenstvo v Južni Ameriki zanesljivo ne bo minilo brez naše udeležbe. Bo Leon Bauer prek Atlan- tika odšel kar z enomotomim letalom? Ne, ne. Naša športna letala seveda niso primerna za pre- magovanje takšnih razdalj. Na oddaljenii prizoriščih tekmo- vanj preprosto najamemo enak tip letal, tako da so vsaj po tej plati razmere praktično povsem enake kot doma. ŽELJKO ZULE Leon Bauer (levo) v družbi s kopilotom Matjažem Grilom. ran^rama Košarka Slovenska Uga Moški: 9. kolo - zelena sku- pina: Maribor-Rogaška 78:86 (34:45); z agresivno obrambo so gostje vseskozi vodili z naj- manj desetimi točkami razli- ke, najbolj razpoložena pa sta bila tujca Novakovič 25 in Jurkovič 22; Tinex-Comet 110:102 (94:94, 54:47); s trojko Golca so Konjičani v zadnji sekundi izsilili podaljšek, v katerem so zaradi osebnih napak ostali brez treh igralcev prve postave: Gole 37, Nerat 27, Železnikar 22. Vrstni red: Miklavž, Koper 16, Tinex, Ro- gaška 15, Slovan 13, Comet 12, Maribor 11, Ilirija 10. Rdeča skupina: Inpos-Olim- pija ml 82:64 (41:39); v prvem polčasu je blesetel Medved (31 točk), po odmoru je Starovas- nik (28) štirikrat zadel za tri točke, Pipan (15) pa je soigral- cem prenašal nasvete kazno- vanega trenerja Cepina, ki je bil med gledalci; Polzela-Ko- kra 80:88 (44:43); domači so zasluženo doživeli prvi poraz. Petranovič je dosegel 34 točk, Cencelj in Tumšek brez koša; Ježica-Elektra 93:66 (44:35); Rizman je dosegel več kot po- lovico točke (34), a porabil še več žog. Vrstni red: Polzela 17, Jezica 15, Kokra, Podbočje 14, Idrija 13, Olimpija ml, Elektra 12, Inpos 11. Ženske: zelena skupina - 2.kolo: Kranj-K. Afrodita 68:62 (26:31); Gorenje so odlo- čilno prednost dobile v pred- zadnji minuti s trojko, pri gostjah pa je bila najbolj razi- grana Germova z 19 točkami; 3. kolo: K. AfroditaČ-Ježica 80:78 (42:40); zaradi števibiih osebnih napak so tekmo kon- čale samo štiri igralke gostij, zmagoviti koš je v zadnji se- kundi dosegla Pešičeva (15); Majstorovič 20, Vodpoivec 15, C: Jezovšek 13. Vrstni red: Je- zica 33, Apis, K. Afrodita 28, Odeja 25, Jezica ml. 24, Kranj 23. Rdeča skupina - 2. kolo: Metka-Jesenice 83:56 (52:21); pri domačih so zaigrale vse košarkarice, najboljši pa Po- lu tnikova 27 in Čretnikov 22 točk (met za tri 6:8); Mibex- Comet 90:67 (47:34); v zadnji minuti prvega polčasa so Ko- njičanke (Krtsič 20) v seriji dobile devet točk; 3. kolo: Co- met-Metka 69:60 (26:32); Ko- nj ičanke so še osmič zapored dobile lokalni provligaški der- bi, čeprav so gostje vodile že z 49:33. Največ košev: Kranjc 25, U. Groelger 21 za domače, Polutnik 20 za gostje. Vrstni red: Mibex 6, Metka, Comet 5, Jesenice, Slovan 4, Domžale 3. II. slovenska liga Moški - 18.kolo: MIK Pre- bold-Zagorje 73:68 (34:27); domači so vodili že za skoraj 20 točk, a so se na koncu mo- rali potruditi za dragoceno zmago: Turk 28, Govc 19; P. Laško-Slivnica 94:62 (40:35); Laščani so po odmoru s serijo 16:2 povsem nadigrali goste in z najboljšo igro dose- §li pirovo zmago: Dumik 19, oštarič 18, Čovič 17. Končni vrstni red: MIK Prebold, Za- gorje, Slivnica, P. Laško 32, Bistrica, Radgona 24, SI. Gra- dec 23, Ruše, Rudar 22, Meja 18. Območna liga Moški: vzhod II - 16. kolo: Jelša-Rogla 71:81, Hrastnik- Šentjur 53:78, Polzela B-Con- verta 76:94, Podčetrtek prost. Končni vrstni red: Converta 23, Šentjur, Rogla 21, Hrast- nik 19, Polzela B, Jelša, Podče- trtek 14. V končnico sta se uvrstila Converta in Šentjur. Rokomet Slovenska liga Moški - 14. kolo: P. Laško - Ribnica 20:16 (9:10); gostje so vodili še v 49. minuti, nakar so Celjani v protinapadih upravičili vlogo favorita: Pun- gratnik 8, Jeršič 5, Čater 3, Ocvirk 2, Šerbec, Tomšič 1; Pomurka - Gorenje 17:24 (10:11); Plaskan 8, Rozman 6, Cvetko 4, Tome 3, Ocvirk, German, Redžebašič 1. Vrstni red: P. Laško 27, N. Oprema 19, Gorenje, Jadran 17, Slo- van, Ajdovščina 15, Rudar, Presad 13, Ribnica 11, Drava 10, Pomurka 6, Dobova 5. Ženske: 3. kolo - bela skupi- na: Velenje-Žalec 27:26 (19:13); gostje so vseskozi zao- stajali in po izteku tekme do- segle gol: Hudej 8, Fale 7 pri domalčih, Dolar 10, Gorbulina 8 pri gostjah. Vrstni red: Bra- nik 6, Izola 5, N. mesto 4, Vele- nje 2, Primož 1, Žalec 0. 11. Slovenska liga Moški: vzhod - 11. kolo: Radgona-Celje 22:22 (12:15). Vrstni red: Krško 19, V. Nede- lja 16, Krog, Zagorje 14, Hrastnik, Radgona 11, Celje 10, Ormož, Radeče 6, Polet 3. Pokal Sloveniie Ženske: povratna tekma če- trt-finala: Žalec-Krim 23:30 (13:15); sestri Dolar sta dose- gli 17 golov (Tanja 10, Vanja 7), med štiri pa so se uvrstili Ljubljančanke s skupni rezul- tatom 59:34. Odbojka Slovenska liga Moški - 13. kolo: Kamnik- Šempeter 3:0 (4, 4, 10); v zad- njem nizu se je proti domačim kadetom razigral Cestnik. Vrstni red: Salonit 26, Kamnik 22, Pionir 20, Olimpija 16, Po- murje 14, Fužinar 12, Bled 8, Žirovnica 6, Granit 4, Šempe- ter 2. Ženske - 13.kolo: Kočevje- AbesTradel:3(-12,15,-10,-6); derbi je trajal dve uri, med boljšimi pa je bila Živkoviče- va, ki se je tretjem nizu poško- dovala. Po novem porazu Hita so Celjanke praktično že prve; Gornji grad-Cimos 3:1 (-9,13, 6, 6), Savinjčanke so po seriji dobrih iger končno premagale tudi ekipo z vrha; Topolšica- Rogoza 3:2 (-4, -12,9,11,10), v derbiju zadnjeuvrščenih so se domače razigrale šele po za- ostanku z 0:2. Vrstni red: Abes Trade 24, Hit Casino 20, Ci- mos, Bled, Kočevje, Krim 16, G. grad 10, Tabor 6, Topolšica 4, Rogoza 2. Kegljanje Državno prvenstvo Celje: mladinke - dvojice:: 1. Ledinek-Filipčič 1558 (758+799), 2. Verdnik-Grivič (vse Emo) 1528 (782+746), 3.Slovan 1516, 4.Kmeta-Ra- zlag 1489 (723 + 766), 9. Špoljar- Zubič 1427 (680+747), 12. Sta- jič-Košir (vse Emo) 1292 (692+600). Nastopilo je 12 dvojic. Snuasli Slovenska liga Vrstni red po polovici pr- venstva - moški: Fittop 15, Hrast 13, Squashland 11, Po- tnt 9, Vojnik 6, Velenje 5; žen- ske: Squashland 15, Fittop 13, Hrast 11, Point 9, Vojnik 6, Velenje 5. Smučanje Vzhodna regila Mežica: veleslalom — ml. deč- ki: 1. Vajdič; ml. deklice: 3. Koštomaj, 4. Selič; st. dečki: 4. Renčelj, 8. Jovan, 9. Plevčak, 10. Magdič; st. deklice: 9. Ren- čelj, 10. Hočevar (vsi Unior). Umrl Mirko Aničič V torek je v celjski bol- nišnici po hudi bolezni v 34. letu umrl košarkar Mirko Aničič. V Celje je prišel leta 1980 in sodelo-^ val pri vseh velikih uspehih' košarkarjev iz mesta ob Savinji. Odlikoval se je predvsem kot odličen stre- lec in tudi v letošnji sezoni odigral nekaj tekem za Inpos. Drugi podvig Afrodite Košarkarice Kozmetike Afrodite so pred dobrim letom dni proti Cimosu dosegle rekordno prvoligaško zmago (169:51), v soboto pa kot prve premagale ekipo Jezice. V poldrugem letu dolgi zgodovini slovenskega državnega športa so zdaj v ekipni domači konkurenci neporaženi samo še odbojkarice Palome, obe namiznoteniški ekipi Olimpije ter kegljavke Ema. Ekipa iz Rogaške Slatine (na shki) v letošnji sezoni nastopa v naslednji zasedbi: stojijo (z leve): trener Majstorovič, predsednik Pak, S. Vodopivec, Majstorovič, A. Vodopivec, Germ; čepijo: Potočnik, A. Jezovšek, Kokolj, C. Jezovšek, Jurše. \ Foto: EDI MASNEC Minulo, 17. kolo stavnice Golding loto je bilo očitno najlažje doslej. Med več kot sto kuponi je bilo kar 19 pravilnih napovedi, zato smo nagradni sklad 10 tisoč tolarjev znova razdelili z žrebom. Nagiajenci: Franci Verdev iz Šmartnega v Rožni dolini (5000 tolarjev), Anica Špoljar iz Celja (3000 tolarjev) in Danijel Kovač iz Griž (2000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po pošti. Pravilna napoved 17. kola: Velenje-Žalec 1, Inpos-Olimpija ml. 1, Pivovarna Laško-Slivni- ca. 1, MIK Prebold-Zagorje 1, Kočevje-Abes Trade 2. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so- bote, 7. februarja, ali če bodo v soboto najkas- neje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Gol- ding loto. 1. Rokomet (m): Ajdovščina-P. Laško 1 O 2 2. Rokomet (m): Slovan-Gorenje 1 O 2 3. Košarka (m): Elektra-Polzela 1 O 2 4. Košarka (m): Podbočje-Inpos 10 2 5. Košarka (m): MIK Prebold-Litija 1 O 2 Ime in priimek: Naslov:_ št. 5 - 4. februar 1993 17 Prvak proti prvakinji y organizaciji NT&RC v nedeljo, 74. februarja, Marika Kaminar proti Miru Steržaju športni spcktakel, kot ga v Slove- niji še ni bilo. Svetovni prvak proti svetovni prvakinji. Miro Steržaj proti Mariki Kardinar v nekoliko skrajšani igri dvojic (4x40 lučajev), v kateri bosta sodelovala Harry Steržaj in Biserka Petak. V organizaciji Novega tednika in Radia Celje bo kegljaški dvoboj dvojic Prvak proti prvakinji v nede- ljo, 14 februarja, ob 11. uri v Celov- cu. Po dvoboju, ki bo trajal dobro uro, bo na sporedu še dodatna eks- hibicija: s kuponom NT po lastni izbiri proti enemu izmed štirih ude- ležencev (2x10 lučajev) osrednje pri- reditve z nagradnim skladom 500 mark. Miro Steržaj bo skupaj sinom Harryem zaigral proti ženski dvoji- ci Kardinar-Petak, v svoji bogati karieri pa je nastopil na 12 evrop- skih in svetovnih prvenstvih, na ka- ; terih je skupaj osvojil 11 zlatih ko- | lajn (posamični prvak je bil leta 1964 in 1968) in postavil tri svetov- ne rekorde. Reprezentant je bil pol- na tri desetletja, Harry pa ima z dveh svetovnih prvenstev že tri kolajne. Vrsto mednarodnih uspehov ima- ta tudi nasprotnici. Svetovna rekor- derka v kombinaciji Marika Kardi- nar ima devet kolajn (šest zlatih) s SP, naslov športnice Slovenije in skupaj s Petakovo (bronasta s sve- tovnega pokala v kombinaciji) dva naslova svetovne klubske prva- kinje. Pogoj za nastop proti Kardinarje- vi, Petakovi ali pa enem od Sterža- jev je izpolnjen kupon, v katerega je poleg osebnih podatkov potrebno vpisati še ime nasprotnika. Izzivalci bodo v primeru večjega števila pri- jav določeni z žrebom, nagradni sklad za zmago (2x10 lučajev) pa je 500 mark. _____________. Konjice za košarkarsko EP Slovenske Konjice so uradni kandidat Košarkarske zveze Slovenije za organizacijo kvali- fikacijskega turnirja žensk za evropsko prvenstvo od 5. do 16. maja. FIBA bo prireditelja določila 21.t.m., doslej pa je do- bila samo slovensko kandida- turo. inpos zapri mailio Celjskim košarkarjem je bUa v začetku leta ukinjena denarna pomoč sicer še vetiio uradnega pokrovitelja, zasebnega podjetja Inpos. Direktor Ivan Pfeifer je septembra obljubljal dolgoročne načrte (tudi za obdobje nasled- njih dvajset let!), od katerih pa je odstopil po informacijah ob- činskih struktur, da so vsa vla- ganja v klub prepuščena njemu, a Idjub temu ne more postati njegov lastnik. Prebold štata z 2:0 MIK Prebold je prvo sezono v vzhodni skupim drugoligaške- ga prvenstva za košarkarje kon- čal z naslovom in v končnico od- haja z dvema zmagama v medse- bojnih srečanjih z Zagorjani. Z zahoda sta Kraški zidar in Li- tija prinesla po eno zmaga, tako da bosta Preboldčanom za 1. me- sto, ki edino zagotovalja nepo- sredno napredovanje v rdečo skupino SKL, najbrž zadostovali že zmagi v obeh domačih tek- mah, ki ju bodo zaradi neustrez- ne dvorane odigraU na PoLzeU. Džumilur predsednik Hokejiste Celja bo v prihodnje vodil predsednik Srdžan Džum- hur, za podpredsednika pa je bil na seji upravnega odbora izbran Roman Hriberšek. Članska eki- pa se zdaj pripravlja za zadnji del končnice, v naslednjih dneh pa bo zaradi reprezentančnih nastopov močno okrnjena. Za člansko selekcijo bodo na Mad- žarskem igrali Bulatovič, Filipo- vič, Grabler, Rojšek, Vnuk in Žolek, za mladinsko Kelgar in Mrdženovič, s pionirsko pa bo na neuradno SP v Kanado odpoto- val Samec. Skavti na DP V organizaciji komisije za ma- li nogomet pri 10 NZS bo v ne- deljo v ljubljanski dvorani Ko- deljevo finalni turnir 1. državne- ga prvenstva v malem nogometu. Celjsko območje bo zastopala ekipa Skavti Eurocom, ki je v predtekmovanju zmagala pred Penalom in Rebusom iz Šmarja. Moštvo Skavtov je v finalni sku- pini skupaj z ekipami Hlapi (N. Gorica), Black and White (Kp) in Vuko (Lj), v zaključni del pa se bosta uvrstih dve ekipi. Dravlnjl odpisan dolg Nogometaši Dravinje bodo vendarle nadaljevali s tekmovanjem v D. sloven- ski ligi, potem ko je občin- ski Izvršni svet v ponede- ljek na tretji renominaciji proračuna sprejel sklep o poravnavi klubskega dol- ga v skupni višini 960 tisoč tolarjev. Kandidati za prvo mo- štvo so tako začeli s pripra- vami za spomladansko pol- sezono, občinska Športna zveza pa naj bi poskrbela, da bo nacionalni program sprejet v celoti (predlog je Prijateljski tekmi: Fubli- kum-WoIfsberg 1:0, Zago- rac-Steklar 2:0. 19 milijonov SIT, lani pa je bil skresan na manj kot osem). Nasploh je v konji- ški občini športna dejav- nost vedno bolj zapostav- ljena, saj je bilo lani iz ob- ■ činskega proračuna od- merjeno skoraj sedemkrat manj denarja kot leta 1988. Zadnje letno povprečje na- menskega denarja za šport je bilo 341 SIT na prebival- ca, slovensko pa je blizu tisoč. Ž.Z. Oanes še drugi slalom za EP Rogla je v letošnji zimi edino slovensko prizorišče tekmovanj J za evropski pokal v alpskem smučanju, na tridnevni prireditvi v organizaciji SD Unior Celja pa se je zbralo sto smučark iz enajstih držav, med katerimi je bila tudi prvokategomica Cla- udia Strobl iz Avstrije. Na imietno zasneženem poligonu Ostruščica (na sliki) je torkov slalom za točke FIS z minimalno prednostjo dobila Pelletierjeva (ZDA) pred Rieglovo in KooUe- rerjevo (obe Avstrija), naša najboljša pa je bila Korenova na 16. mestu. Celjanka Barbara Koštomaj je po uspešnem nastopu na mladinsldh igrah v Bormiu (11. mesto v slalomu in 14. v veleslalomu) zasedla 35. mesto in prehitela nekaj smučark. Vče- raj je bil na RogU prvi slalom za evropski pokal, danes pa še drugi s startoma ob 10. in 12.30 uri. Foto: EDO EINSPELER Četrtek, 4.2 Smučanje Bogla: slalom ženske za evropski pokal. Starta ob 10. in 12. 30 uri. Sobota. 6.2. Judo Ptuj: slovenski pokal za pi- onirje in mlajše rnladince (od 10. ure). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- nirija. Slovenske Konjice: Co- met-Maribor, Velenje: Elek- tra-Polzela (vse 19), Podbočje: Podbočje-Inpos (10. kolo mo- ške SKL, 19. 15). Odbojka Žalec: Šempeter-Fužinar (14. kolo moške SOL, 19. 30); Celje: Abes Trade-Hit Casino (17), Bled: Bled-Gomji grad, Koper: Cimos-Topolšica (14. kolo ženske SOL). Rokomet Ajdovščina: Ajdovščina-P. Laško, Ljubljana: Slovan-Go- renje (15. kolo moške SRL); Polje-Velenje, Izola: Izola-Ža- lec (4. kolo ženske SRL, vse 19). Nedelja. 7.2. Košarka Polzela: MIK Prebold-Litija (1. kolo končnice H. moške SKL, 17). Sreda, 10.2. Košarka Slovenske Konjice: Comet- Rogaška, Polzela: Polzela- Olimpija ml. (obe 19), Celje: Inpos-Idrija (19.45), Velenje: Elektra-Kokra (11. kolo mo- ške SKL, 18); Rogaška Slati- na: K. Afrodita-Apis, Ljublja- na: Mibex-Metka, Domžale: Domžale-Comet (4. kolo žen- ske SKL, vse 19). Tettev Banfro ujezil TIslja Selektor rokometne repre- zentance Tone Tiselj je le del- no zadovoljen s potekom šestdnevnih priprav v Slovenj Gradcu, zaradi katerih je bilo redno kolo odigrano pred dve- ma dnevoma. »Do prve kvalifikacijske tekme za EP z Litvo je še do- ber mesec dni, nekateri kandi- dati pa so zdržaU le štiri dni discipliniranega dela. Potem je začel s popivanjem Tettey Banfro, sicer eden najboljših igralcev. Že tretjič zapored so mu na reprezentančni akciji odpovedale zavore. Po Pivu in cvetju in nori vožnji iz Laške- ga ter pripravah v Kozini, ko ga ni mogel zjutraj iz postelje na dopoldanski trening izvleči niti član predsedstva RZS, sem ga edini zagovarjal. Sedaj je za nočni sprehod po lokalih pridobil še nekaj kolegov, kar je sodu izbilo dno. Prijavil ga bom in zahteval disciplinski postopek. Če bo suspendiran lahko njegovo vlogo zlahka prevzame Cop,« je razburjeno pripovedal Tiselj. Od Celjanov je Jeršič bole- hal prve tri dni, Čater je zaradi previsoke telesne temperature zapustil priprave, ki se jih za- radi poškodbe kolena sploh ni udeležil Pungartnik. Ves čas so bili na razpolago Strašek, Leve, Tomšič in Šerbec. Manj resnosti so pokazali igralci Slovana. Razen M. Pa- peža na priprave v Topolšico ni bilo preostalih mladincev, v Slovenj Gradec pa nista pri- šla Glavač in Hrovat, čeprav sta v nedeljo zaigrala proti Presadu. Tudi zaradi njiju Ti- selj na treningih ni mogel po- staviti dveh sedmerk vsaksebi, kar je slab obet pred startom v kvalifikacijah. DEAN ŠUSTER Prijavljam se za dvoboj z Kupone do 12. februarja pošljite na naslov: NT&RC, Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje, s pripisom Prvak proti prvaku. tim tovarna izolacijskega materiala p.o. laško Smo podjetje z dvajsetletno tradicijo. Znani smo kot ' največji proizvajalec hidro- in termoizolacij v Sloveniji, vendar je paleta naših proizvodnih programov mnogo obsežnejša. Izdelujemo vse od otroškega pohištva do industrijskih hladilnic. Če ste komunikativni, samoiniciativni in vas veseli delo z ljudmi, potem se nam pridružite! K sodelovanju vabimo diplomiranega inženirja za delo v tehnično-informativni službi, ki ima Vil. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri in najmanj 36 mesecev delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem področju. Zaželeno je znanje angleškega ali nemškega jezika in poznavanje tehnično-tehnoloških lastnosti proizvodov TIM ter opravljen vozniški izpit B kategorije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s poskusno dobo 3 mesece ter z mož- nostjo zaposlitve za nedoločen čas. Po potrebi bomo organizirali predhodni preizkus znanja. Pisne prijave z dokazili o izpoljnjevanju pogojev pošjite v roku 8 dni od objave na naslov: TIM. Tovarna izolacij- skega materiala. Kadrovska služba, Sp. Rečica 77, 63270 Laško. Sklep o izbiri bodo kandidati prejeli v 8. dneh po njego- vem sprejetju. Št. 5 - 4. februar 1993 18 NOČNE CVETKE • Ata Maks je pravi čuvaj svoje brhke hčere. Ko se je v po- nedeljek, 25. januarja po- noči, neznanec obesil na hišni zvonec, je Maks za- slutil, da iz te budnice ne bo nič dobrega. Pa se je do- mislil zvijače in neznanega vztrajneža prijavil policiji. Možje postave so tam res našli trubadurja Marka, ki je po prijateljskem prepri- čevanju odnehal in šel domov. • V torek, 26. januarja opoldne so poklicali iz go- stilne Ojstrica. Neka huda gospa je v telefonsko slu- šalko povedala, da se je pri njih pravkar zadrževal neznan moški, ki mu je go- stilniško osebje streglo z jedačo in pijačo, pa je de- dec potem, ko je imel poln želodec in mehur, zginil ko kafra. Za protivrednost 800 tolarjev, kolikor jim je bil »gost« dolžan, so mu za- segli bundo, v kateri pa ni bilo ne dokumentov ne de- narja. Policisti so potem zvedeli, da je bil možakar dolžan tudi Ribiču, kjer je prav tako pil in jedel in prav tako nič plačal. Je pa tam pustil svoje dokimien- te na ime Ciril R. Moškega brez bunde, ki se je prišel v Celje gostit iz Kranja, so policisti zlahka izsledili. To pa je še en dokaz, da tista stara modrost o go- renjski ohmiji še vedno drži. • Istega torka ponoči je poklicala tudi Jerneja, ki jo je njen lastni atek spet raz- veselil s staro vižo. Potem, ko se je primajal domov, je začel robantiti in vznemir- jati ženski del svojega gnezdeča. Po tem sporočilu so šli policisti na teren, a sta jih ženski že prehiteli. Tečnega soproga in atija sta postavili pred vrata in naredili mir v hiši. • V sredo, 27. januarja zvečer je za posredovanje zaprosila gospa Mara. V njeno stanovanje je na vsak način hotel vstopiti moški, ki pa je bil pri teh poskusih nenavadno vztra- jen. Policisti so se potem srečali z Lojzem, Marinim sosedom, ki je imel očitno težave z orientacijo. Svetu- jemo mu, naj si za tovrstne nevšečnosti nabavi kom- pas, saj ima stanovanjski blok zares preveč vrat. • Gospod Tone je v nede- ljo popoldne sporočil, da mu bližnji sosed življenj- sko ogroža njegove kure, ker jih obmetava z različ- nimi predmeti. Eno kuro, ki je bila hudo ranjena, je moral pred par dnevi za- klati, enako pa se bo zgodi- lo še eni kuri. Nedeljskih kurjih žup se je Tone res že preobjedel, dovolj pa mu je tudi soseda, ki ga z obme- tavanjem kokoši sili h kla- nju. Policisti so Tonetu svetovali zasebno tožbo na sodišču. • V sredo ponoči je pokli- cala gospa Suzana in pove- dala, da ji je v dopoldan- skem času nekdo vlomil v sobo. Možje postave so si sobna vrata skrbno ogleda- li in ugotovili, da ni šlo za noben vlom, saj je bila po- škodba na vratih že zelo stara. Z vrati je torej vse v redu... M. A. Varnost v Vojniku ni ogrožena Mnogi občani se pritožujejo, ker oMelka PP Celje nI več Racionalizacija v prid učinkovitosti je ena stalnih nalog slovenske policije, s tovrstnimi nalogami pa se ukvarjajo tudi na Upravi za notranje zadeve Ce- lje oziroma na policijski postaji Celje. Ena od nalog v smislu racionalizacije je bila tudi predlanska ukinitev poli- cijskega oddelka v Vojniku. Oddelka v Vojniku ni več, je le še na papirju, saj do uradne oziroma for- malne ukinitve še ni prišlo. Na celjski policijski postaji so mnenja, da takšni oddelki danes, ob vsej tehniki, sodob- ni tehnologiji in komunikacijah, niso potrebni. Policijski oddelki, kjer je potrebno zagotoviti ustrezen stalen kader z vso administracijo in kjer se vsa opravila podvajajo s tistimi na sedežu v Celju, so pre(h-agi, razen tega niso dovolj mobilni in zato tudi manj učinkoviti. Za ponazoritev naj pove- mo, da je na območju oddelka do uki- nitve delalo približno deset policistov (od teh sta bila dva vodstvena delav- ca) in ena administratorka. Z ukinitvijo vojniškega oddelka celjske policijske postaje se je celotno vodenje z administracijo vred prene- slo v Celje. V Celju so zdaj stalne poli- cijske ekipe, ki so sposobne ob sleher- ni potrebi hitro in učinkovito reagira- ti in intervenirati. Da imajo ljudje v tem delu celjske občine boljši obču- tek varnosti, pa so na policijski posta- ji poskrbeli tako, da je na območju Vojnika stalno, noč in dan, razporejen policist, ki nadzoruje teren. Občane pa bržkone najbolj moti to, da nimajo več stalnega in neposrednega stika s policistom in da ga ne morejo, če se pojavi potreba, ob vsakem času obi- skali na sedežu policijskega oddelka. Ta problem so v Celju rešili tako, da bo trikrat tedensko v isti zgradbi od- prta policijska pisarna. Ob ponedelj- kih bo odprta od 12. do 16. ure, ob sredah od 8. do 10. ure in ob petkih od 10. do 12. ure. Ta čas, ko bo občanom na voljo poUcist, je skladen z uradni- mi urami na sedežu krajevne skupno- sti Vojnik. Za podobne oblike policij- skih pisarn pa se lahko odločijo tudi občani v drugih krajih (na primer na Dobrni), njihova naloga pa je le, da zagotovijo ustrezen prostor. MARJELA AGREŽ Kakšni tujci so med nami? Pred kratkim so policisti Policijske postaje Celje obrav- navali dvanajst tujcev in v vseh primerih ugotovili, da gre za kršitve določil zakona o tujcih. Tri, tujce so prisilno odstra- nili z ozemlja Slovenije, ker niso izpolnjevali osnovnih po- gojev, da bi se lahko zadrževa- li pri nas. Celjski policisti tudi )tavljajo, da je v celjski ob- al razmeroma veliko tujcev (gre predvsem za ljudi iz delov bivše Jugoslavije), ki ne izpol- njujejo zakonsko določenih pogojev, se pa dlje kot tri dni zadržujejo pri občanih oziro- ma slovenskih državljanih. S tem kršijo zakon, prekršek pa stori tudi oseba, ki tem lju- dem nudi zatočišče in jih ne prijavi pristojnemu občinske- mu organu. Zaradi takšnih ugotovitev bodo policisti po- gosteje nadzorovali tista me- sta, kjer se tujci z neurejenim statusom največkrat zadržuje- jo. To so predvsem tržnica, av- tomobilski in svinjski sejem ipd. Eno takšnih akcij so izpelja- li tudi 21. januarja v času med 8. in 13. uro na tržnici v Celju. Sodelovali so trije policisti, oblečeni v civilna oblačila. V času nadzora so legitimirali šestnajst oseb, moških, od ka- terih so štirje kršili določila po zakonu o tujcih, eden po zako- nu o blagovnem prometu (za- segli so mu pet ročnih ur in devetnajst zavitkov cigaret), v treh primerih pa so ugotovili kršitve po zakonu o delovnih razmerjih, ko je šlo za zaposli- tev brez sklenjene pogodbe o delu. V vseh primerih so za- deve predali pristojnim občin- skim inšpekcijskim službam. M. AGREŽ PROMETNE NfZGODE Na nasprotni pas Na lokalni cesti v kraju Grobelce se je v ponedeljek, 25. januarja zvečer pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodova- ni, dve lažje, na vozilih pa je nastalo škode za okoli 550 ti- soč tolarjev. Božidar Oprešnik (27) iz Brezja pri Dob j jC vozil oseb- ni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Grobelc proti Šentjurju. V bližini stanovanjske hiše Grobelce 27 a je v dolgem le- vem ovinku zapeljal na levo stran vozišča, v času, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 36- letni Alojz Veber iz Loke pri Žusmu. Vozili sta čelno trčili, pri čemer je Orešnikovo vozilo obrnilo za 180 stopinj, Vebro- vo pa za 90 stopinj v desno. V nezgodi sta hude telesne po- škodbe utrpela voznik Opreš- nik in sopotnica v Vebrovem avtomobilu, 10-letna K.V. iz Loke pri Žusmu. Lažje poško- dovana sta bila voznik Veber in njego^ druga sopotnica, sedermri. a T.V. S ceste na travnik Na magistralni cesti v Stra- nicah se je v četrtek, 28. janu- arja zvečer pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana in ena lažje, na vozilu pa je škode za okoli 3 milijone tolarjev. Andrej Koren (52) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Celja proti Slovenskim Ko- njicam. Ko je v Stranicah pri- peljal v oster desni nepregled- ni ovinek, ga zaradi neprimer- ne hitrosti ni mogel speljati, zato je zapeljal naravnost čez cesto na travnik, kjer se je vo- zilo večkrat prevrnilo in na- zadnje obstalo na kolesih. V nezgodi se je voznik hudo telesno poškodoval, lažje po- škodbe pa je utrpela njegova sopotnica, 2 7-letna Darinka Juhart iz Slovenskih Konjic. Trčii v tovorniak v petek, 29. januarja po- poldne se je na magistralni ce- sti, izven naselja Šentrupert, pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hudo telesdo poškodovan, gmotna škoda pa znaša okoli 240 tisoč tolarjev. Franc Lopan (41) iz Črnega vrha je vozil osebni avto iz smeri Latkove vasi proti Go- milskem. Ko je pripeljal v kri- žišče z lokalno cesto, je zape- ljal v levo na nasprotni vozni pas in trčil v tam stoječi tovor- ni avtomobil, ki ga je upravljal Jožef Pencelj (43) iz Sentru- perta. Voznik Lopan je bil v nezgodi hudo telesno poško- dovan. Zdrs v jarek Na magistralni cesti v kraju Prožinska vas se je v soboto, 30. januarja popoldne pripeti- la nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, gmotna škoda pa znaša okoli 250 tisoč tolarjev. Margareta Salobir (49) iz Jakoba je vozila osebni avto- mobil iz smeri Štor proti Šent- jurju. Ko je v Prožinski vasi pripeljala iz desnega ostrega ovinka, jo je pri zaviranju pri- čelo zanašati, tako da je zape- ljala na levo stran ceste in v ja- rek ter se pri tem hudo telesno poškodovala. Padel s strehe v nezgodi pri delu se je v ponedeljek, 25. januarja popoldne, hudo telesno po- škodoval 27-letni Alojz Ac- man iz Nove Loke na Mo- zirskem. Tega dne se je Acman povzpel po 4 metre dolgi lestvi, da bi na strehi svoje stanovanjske hiše namestil manjkajoče slemenjake, ki jih je prejšnji dan odnesel močan veter. Ko je prišel do polovice strehe, mu je na mahu, ki je poraščen po strehi, zdrsnilo in je padel s strehe oziroma z višine 3,40 metra na betonsko ploščo. Hudo telesno po- škodovane^ Alojza Acma- na so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolniš- nico. Nezgoda v CeUu Na magistralni cesti v Celju se je v soboto, 30. januarja po- noči pripetila nezgoda, v kate- ri je bila ena oseba hudo teles- no poškodovana, gmotna ško- da pa znaša okoli 150 tisoč to- larjev. Albin Preložnik (22) iz Celja je vozil osebni avto iz smeri Čopove ulice proti Mariborski cesti. Ko se je približeval kri- žišču, je zavil na levi razvrstil- ni pas, pri zaviranju pa je vo- zilo zaneslo v levo, kjer je trči- lo v robnik. Voznik je nato za- peljal z vozišča na zelenico, kjer je vozilo trčilo v drog električne napeljave. Voznik Preložnik je utrpel hude teles- ne poškodbe. M. A. gorelo je... Gorei drog v sredo, 27. januarja zjutraj, so policisti mejne postaje Ro- gatec opazili, da v Rogatcu go- ri eden od drogov električne napeljave. O tem so nemudo- ma obvestili domače gasilce, ki so ogenj uspešno pogasili. Z zbiranjem obvestil in pri ogledu kraja požara je bilo ugotovljeno, da sta za požar odgovorna zakonca Ervin in Terezija L., ki sta prejšnji dan na tem območju kurila suho travo in po končanem delu od- šla, ne da bi se prepričala, če je ogenj popolnoma ugasnil. Žer- javica pa je tlela vso noč, pri tem pa se je vnel in zagorel tamkajšnji drog. V Elektro Ce- lje so ocenili, da znaša škoda okoli 160 tisoč tolarjev. Ogenj v otroški sobi v sredo, 27. januarja po- poldne je izbruhnil požar v stanovanjskem objektu na Dobrni, v stanovanju, v kate- rem živi Drago Zadravec s svojo družino. Goreti je pričelo v otroški sobi, najverjetneje zaradi teh- nične napake na električni pe- či. Iz otroške sobe se je ogenj začel preko lesene predelne stene širiti še na ostale prosto- re. Zgorelo je pohištvo, dva te- levizijska sprejemnika, video rekorder, radijski sprejemnik in drugi predmeti. Požar so pogasili gasilci iz PGD Dobr- na, škode pa je za okoli 2 mili- jona tolarjev. Avto v plamenili Ko se je minuli četrtek zve- čer Aleksander Kumer iz Šo- štanja peljal z osebnim vozi- lom fiat tempra po magistralni cesti, je v kraju Skomo pri Šo- štanju zagledal, da je vozilo zajel ogenj. Pravočasno je ustavil in skočil iz avtomobila, ki je potem, kljub posredova- nju gasilcev, v celoti zgorel. Avto je bil vreden okoli pol- drugi milijon tolarjev. Nesreča pri kurjenju v ponedeljek, 1. februarja popoldne, je začel goreti trav- nik v Gradišču pri Podsredi. Tam je 85-letni domačin Jo- že B. kuril suho travo in drač- je, ogenj pa je nenadoma zajel večjo površino travnika. Jože B. je, ves prestrašen, začel ogenj sam gasiti, pri tem pa je se je hudo opekel po večjem delu telesa, predvsem po hrbtu in rokah. Hudo telesno poško- dovanega so pripeljali v celj- sko bolnišnico. Pojasnilo v novički Gorelo ostrešje, objavljeni v prejšnji številki Novega tednika smo zapisali, da so požar v Kristan vrhu po- gasili šmarski gasilci in pri tem mislili na gasilce iz različ- nih društev v tej občini. Prvi so začeli gasiti gasilci GD Kri- stan vrh, ki so jim priskočila na pomoč sosednja Gasilska društva - Šmarje, Pristava, Mestinje in Podčetrtek. M. A. GOSTILNA 'PRI GASILCU' V matkah zopet odpira svojo vrata! Vabimo vas na veselo otvoritev 6. februarja ob 17. uri. ^oleg pestre ponudbe piace in irane, vam pr prav lamo tudi sobotne pese. Vab jeni! št. 5 - 4. februar 1993 19 Talove mikajo tudi naši čeki Da IB po toči zvonlil prepozno, opozarjajo v Ljubljanski banki Ena pomembnih pridobitev sodobnega časa je tudi poslo- vanje s pomočjo bančnih če- kov. Občan, ki enkrat spozna vse prednosti tekočega računa, si niti zamišljati ne more več, kako bi lahko živel brez če- kovne knjižice v žepu ali tor- bici. Praktičnost, varnost in zanesljivost so v stalnem spo- padu s časom tisti atributi, za- radi katerih se vse več Iiudi odloča za te vrste odnos z ban- ko. Žal je omenjenim predno- stim treba dodati tudi pasti poslovanja z bančnimi čeki. Vanje pa se ujamemo pravilo- ma sami, z brezbrižnim odno- som do majhne drobne knjiži- ce in lističev v njej. V Ljubljanski banki Splošni banki Celje opozarjajo, da se v zadnjem času vse pogosteje srečujejo s pruneri prijav iz- gubljenih čekov, ki so pravilo- ma tudi ukradeni. Torej so tu- di tovrstna kriminalna dejanja na pohodu. V zadnjih treh me- secih je takšnih prijav kar okoli petdeset mesečno, kar daje slutiti, da so tudi imetniki tekočega računa pozabili na tista določila, pod katera so se podpisali, ko so sklenili po- godbo z banko. Podobni očitki veljajo tudi trgovcem, ki so prepogosto v zmoti, ko mislijo, da delajo kupcu uslugo, če nje- gove bančne kartice ne preve- rijo. Treba je predvsem vedeti, da za škodo, ki nastcme zaradi vnovčenja izgubljenih ali ukradenih čekov, odgovarja imetnik tekočega račima sam. Preklic oziroma blokado takš- nih čekov je mogoče izvesti le v sistemu banke (v tem prime- ru Ljubljanske), ki je med eno- tami terminalsko povezana, na poštah, v trgovinah, bencin- skih servisih, ipd pa je bloka- da nemogoča. Tega se tatovi prav dobro zavedajo, zato je zelo verjetno, da bodo z vnov- čitvijo ukradenih čekov pohi- teli. Sh pa bodo v trgovino, na pošto, na bencinsko črpalko - v banko nikoU. Bitka za iz- gubljene (ukradene) čeke je to- rej lahko že vnaprej izgublje- na, če se imetnik tekočega ra- čuna ne zaveda tistega varo- valnega mehanizma, na kate- rega pa vse pogosteje pozablja. Bančno kartico je namreč tre- ba nositi ločeno od čekov (blanketov). Če občan svoje čeke izgubi ali mu jih kdo ukrade in potem vnovči, bo prav z bančno kartico v rokah lahko dokazal, da krivda za izgubo (vnovčenje) ni njegova, ampak (denimo) trgovčeva. Občan torej lahko toži trgov- ca, ki ni ravnal skladno s pred- pisi. V izogib jezi in finančnemu šoku Ljubljanska banka Splošna banka Celje imetni- kom tekočih račimov svetuje: poleg že omenjenega razdvoje- vanja kartice od čekov, je var- neje, da imate pri sebi le toliko čekovnih lističev, kolikor jih nameravate tisti dan porabiti. Tudi ni priporočljivo puščati torbic z dokumenti (tudi čeki) v avtomobilih, četudi zakle- njenih. Nikoli ne veste, kje vas čaka izkušen vlomilec oziroma tat. Čekovni lističi naj ne bodo vsem na očeh (npr. na prodaj- nem pultu), pri dvigovanju go- tovine iz bančnega avtomata na prostem pa se je treba zne- biti osebe, ki vam morebiti gleda pod prste. Najprej jo za- nima le vam znana številka, potem pa vam bo nemara sle- dila in izkoristila vašo nepaz- ljivost. In še nasvet trgovcem: Naj vam ne bo nerodno zahtevati, da se vaš kupec na ček podpiše pred vašimi očmi. Tatovi če- kov namreč skrbno vadijo (po- narejeni) podpis, v vaši prisot- nosti pa se bodo gotovo zmedli. mini KRIMIČI Sladko maščevanje? v času od 23. do 25. januarja si je neznanec privoščil osnov- no šolo v Preboldu. Zakaj je bil nanjo jezen tako zelo, da je v notranjost priplezal skozi priprto okno in potem zalučal po tleh televizijski sprejemnik, nam ni znano. Ve se le to, da je bil televizor, ki je zdaj »raz- stavljen« na prafaktorje, vre- den okoh 40 tisoč tolarjev. NI lovil ribic v noči na 26. januar je nek- do vlomil v ribjo restavracijo na Žalskem, imenovano Tol- mun, v bližini ribogojnice. Najprej je splezal na balkon, potem je razbil okensko ste- klo, odnesel.pa je okoli dvajset zavitkov cigaret ter nekaj ste- klenic najbolj znane škotske pijače. Pridaniča Da danes že otroci kradejo kot srake, ni nič presenetljive- ga. Skrbi pa predvsem dejstvo, da se nekateri poslužujejo že pravih roparskih prijemov. Primer iz Celja, žal, ni osam- ljen. Tako sta se 27. januarja zve- čer dva desetletnika peljala na kolesu z motorjem in dohitela 66-letno Marijo K. iz Celja, ki se je nič hudega sluteč vračala 2 nakupov proti domu. V hipu sta ji iz rok iztrgala nakupo- valno vrečko, v kateri je imela spravljeno denarnico, očala in kupljena živila. Iz železne omare v sredo, 27. januarja po- poldne, je neznani storilec vlo- mil v stanovanje Rizvana I. na Mariborski cesti v Celju. Tam je poiskal železno omaro, jo na silo odprl, iz nje pa ukradel dve lovski puški, okoli sto na- bojev, približno 20 tisoč nem- ških mark, vse skupaj pa je vredno okoli dva milijona to- larjev. Dirka z mercedesom Minuli četrtek ob 2.40 uri je pohcijska patrulja v Podčetrt- ku hotela ustaviti voznika čr- nega mercedesa z reg.št. KR F5 850, pa le-ta na ustrezni znak ni reagiral. Zapeljal je proti policistu, ki je moral imeti zelo dobre reflekse, da je še pravočasno odskočil. Nez- nani voznik se }e nato spustil v dirko v smeri Mestinja in Šmarja, potem pa je za njim izginila vsakršna sled. Čez pri- bližno eno uro pa so policisti našli isti avtomobil, ki je, pre- vmjen na streho, obtičal v ne- kem grabnu v Stopčah. Kaj kmalu so v tamkajšnjem nase- lju izsledili tudi voznika Mira- na A. iz Kranja, ki je polici- stom spet poskušal pobegniti, a je bil tokrat v slabšem polo- žaju, saj je bil peš. Zoper sto- rilca bodo policisti sestavili kazensko ovadbo, moral pa bo še k sodniku za prekrške. Limuzina z napako Izpred gostišča Špital v Ce- lju je minuli petek popoldne nenadoma izginil osebni avto mercedes 190 D bele barve, z registrsko številko CE C5 400. Po vozilu se toži lastnilcu Zvonetu S., ki bi ga kraja pravzaprav ne smela čuditi. Njegov avto je imel namreč kar dve napaki: bil je nezakle- njen, v ključavnici za vžig mo- torja pa so počivali kontaktni ključi. »Cepljeni« šofer Minuli petek popoldne so policisti v Šentjurju ustavili voznika osebnega avtomobila in opravili kontrolo - tudi voz- niškega dovoljenja. Drago D. iz Trobnega dola jim je ponu- dil v pregled dovoljenje za ka- tegorije A,B,C in E., potem pa se je izkazalo, da je dokument ponarejen. Drago je poUcistom izdal, da je ponarejeno vozni- ško dovoljenje kupil v Gospiču na Hrvaškem za okroglih 300 nemških mark. Tok tat v Elektro Celje so ugotovili, da jim je v času od 4. do 29. ja- nuarja Boris O. kradel elek- triko. Boris se je vselil v opuščeno stanovanjsko hišo v Aškerčevi ulici. Ker so delavci Elektra pred tem odmontirali števec, je Boris uredil tako, da si je v »svoji« sobi lahko grel, kuhal in svetil. V slabem mesecu dni je pokuril za okoli 3 tisoč to- larjev električnega toka. Tudi talčšne zgodbe piše to naše da- našnje življenje. Presenečeni avtošolar v petek, 29. januarja zvečer je bil Silvo V. v avtošoU v La- škem, kjer se je učil abecede cestnoprometnih predpisov. Do stavbe na Valvasorjevem trgu se je pripeljal s svojim motorjem, kjer je vozilo tudi parkiral. Ob koncu predava- nja pa je k njemu prihitel sošo- lec, ki mu je povedal, da je njegov motor ves v ognju. So- šolec mu je še povedal, da sta se okoli motornega kolesa smukala dva mlajša moška, ki sta snela cevko za dotok gori- va, potem pa pritaknila vžiga- lico. Lastnik vozila je ogenj pogasil z gasilnim aparatom, škode pa je za okoli 10 tisoč tolarjev. Preventiva šentjurski policisti so prejš- nji teden Aleksandru K. iz Dolge gore zasegli dve lovski puški in mu odvzeli orožni Ust. Za to dejanje so se odločili za- to, ker je Aleksander 17. janu- arja ponoči stal pred stano- vanjsko hišo Slavka K. in ga pozival naj stopi iz hiše, da ga bo ustrelil. Bržčas je mislil ze- lo resno, saj je imel pri sebi tudi orožje. Preveč vozil in voznikov brez iiib Pravilo, da je le brezhibno vozilo tudi varno vozilo, še vedno velja, žal pa se ga vozni- ki premalo zavedajo. Za mar- sikatero nezgodo v prometu so namreč krive prav tehnične pomanjkljivosti vozil. Če k te- mu dodamo še razmeroma sla- be ceste in parado vozil, ki bi jih glede na letnik proizvodnje lahko uvrstili med »old timer- je«, potem se res ni čuditi šte- vilnim prometnim dogodkom, ki se žalostno končajo. Preverjanju tehničnega sta- nja vozil na naših cestah je bi- la namenjena tudi akcija, ki so jo na celotnem celjskem ob- močju izvedli prometni polici- sti UNZ Celje minuli četrtek, v času od 7. do 12.ure. Dvainštirideset prometnih poUcistov je tega dopoldneva ustavilo 1.073 vozil, med pre- verjanjem tehničnega stanja pa so policisti beležili še druge kršitve udeležencev v prome- tu. Od vseh kontroliranih vozU jih je bilo kar 206 tehnično oporečnih, sicer pa so skupno zabeležili 309 prekrškov. Zo- per 54 kršiteljev bodo podaU predloge sodniku za prekrške, na kraju prekrška je denarno kazen poravnalo 154 kršite- ljev, dvainšestdesetim vozni- kom pa bodo izdali plačilne naloge. V 108 primerih so bUi policisti mnenja, da bo zaleglo le opozorilo, slabše pa se je godilo tistim dvainštiridese- tim voznikom, ki so jim odvze- li vozniška dovoljenja. V času akcije so prometniki zasegli še osebno vozilo golf, za katerega je bUo ugotovljeno, da je ukra- deno, sicer pa so spotoma opravili še 410 tehničrdh pre- gledov vozil. M. A. Na podlagi 77. člena zakona o dohodnini (Uradni list Repu- blike Slovenije, št. 48/90 in 34/91) izdaja Ministrstvo za finance Republišica uprava za javne prihodke IZPOSTAVE CELJE, LAŠKO, SLOVEN- SKE KONJICE, ŠENTJUR IN ŠMARJE PRI JELŠAH POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohod- nine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1992 DO 28. FEBRUARJA 1993 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 1. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1992; 2. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem v letu 1992, ki po pogodbi traja najmanj eno leto; DO 31. MARCA 1993 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 3. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1992 Če je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podvrsto dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v 15 dneh od dneva prejema odločbe. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke pri davčnem organu občine, na območju katere so vpisani v register zasebnikov; - zavezanci iz 2. točke za dohodke iz nepremičnega premo- ženja pri davčnem organu občine, na katerem območju nepre- mičnina leži, za dohodke iz premičnega premoženja pa pri davčnem organu občine, kjer imajo zavezanci stalno prebiva- lišče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke z oddajanjem premič- nega premoženja v najem in niso rezidenti Republike Slove- nije, vložijo napoved pri davčnem organu občine na območju katere so bili dohodki doseženi; - zavezanci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri davčnem organu ot)čine, na območju katere imajo stalno prebivališče, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri davčnem organu občine, na območju katere so imeli začasno prebivališče. Napoved za odmero dohodnine in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohod- nine se dobi v knjigarnah, drugi obrazci napovedi pa pri posameznih IZPOSTAVAH REPUBLIŠKE UPRAVE ZA JAVNE PRIHODKE. Zavezanec - posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev za prekršek v zvezi z opravlja- njem dejavnosti pa najmanj 50.000 tolarjev: - če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu; - če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero. Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohod- nino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nena- povedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja. Celje, dne 22. 1. 1993 MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke IZPOSTAVE CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR IN ŠMARJE PRI JELŠAH Št. 5 - 4. februar 1993 Sola za giavo, srce in roke Slovita Waiaortska šola znal deluje tudi v SlovenUl v prostorih osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani deluje od lanskega septembra da- lje po vsem svetu znana in priznana waldorf- ska šola, ki je obenem tudi prva zasebna šola v Sloveniji. Šolo obiskuje šestinpetdeset otrok, polovica jih je v prvem razredu in polovica v drugem. Naslednje šolsko leto bodo prav tako odprli en oddelek prvega razreda, nato vsako leto še po enega, da bi postopoma prišli do osemletke. In potem še do srednje šole, kajti waldorfska pedagogika v svoji osnovi pokriva predšolsko obdobje ter obdobji osnovnošolskega in sred- nješolskega izobraževanja. Šola v tovarni cigaret Waldorfska šola je bila ustanovljena leta 1919 v Stuttgartu. Lastnik tamkajšnje tovar- ne cigaret Waldorf Astoria se je tega leta obr- nil na Rudolfa Steinerja, ki danes velja za pedagoškega utemeljitelja waldorfske šole, in ga zaprosil, če bi lahko za otroke delavcev omenjene tobačne tovarne ustanovil šolo. To je bil za Steinerja velik izziv. Ker je šola delovala v okviru tovarne, je po njej dobila tudi ime. Sicer pa so te šole v svetu poznane tudi kot Steinerjeve šole oziroma šole Rudolfa Steinerja. Danes obstajajo že po vsem svetu, zadnja leta so jih začeli ustanavljati tudi v vzhodni Evropi. V deželah tako imenovanega socialističnega bloka je prva waldorfska šola nastala na Mad- žarskem, potem pa še na Češkem oziroma na Slovaškem, na Poljskem, v Romimiji, te šole so tudi v zdajšnji Rusiji, Litvi, Estoniji in še kje. Povsod so to zasebne šole, njihovo organi- zacijsko delovanje pa je različno glede na to, kakšen je odnos med državo in zasebnim šol- stvom. Marsikje so waldorfske šole, prav za- radi tradicije in rezultatov, ki jih dosegajo, v nekolikanj privilegiranem položaju v okvi- rih zasebnega šolstva, kar je najbolj očitno na Švedskem in na Norveškem. V Sloveniji so se vrata zasebnemu šolstvu odprla z zakonom o financiranju in organiza- ciji vzgoje in izobraževanja, s tem, da vsaka šola na področju osnovnega šolstva potrebuje soglasje (koncesijo) države. Ker pa ta odnos pri nas še ni povsem urejen, je ljubljanska waldorfska šola deležna enake državne fi- nančne pomoči kot vse ostale redne osnovne šole. Torej je razlika le v ustanoviteljstvu. Medtem ko je ustanovitelj rednih osnovnih šol občina, je ustanovitelj waldorfske šole dru- štvo prijateljev waldorfske šole. Ker je usta- novitelj šole nekdo drug in ne država, je zato mogoč drugačen način dela. Ta drugačnost pa lahko preživi in se razvija ali pa ugasne. Wal- dorfska šola je, glede na svojo tradicijo in ugled povsod po svetu, tudi pri nas na lepi poti, da obstane in da osvoji »tržišče«, ki je s togostjo didaktičnih in metodičnih princi- pov v tako imenovanem klasičnem šolstvu ne- zadovoljno. Ta naša šola je namreč nesposob- na slediti številnim sodobnim dognanjem v prid harmoničnemu psihičnemu in fizične- mu razvoju otroka v procesih vzgoje in izo- braževanja. Zaradi glomaznosti in togosti si- stemov je tovrstno prilagajanje, kljub vsem prizadevanjem, prepočasno. Naš učitelj, ki je sposoben in voljan v procese vzgoje in izobra- ževanja vnašati novosti, se takoj znajde pod lupo institucionalnega preverjanja, marsikje pa pade v nemilost že v lastni šolski zbornici. Ob obisku v waldorfski šoli v Ljubljani smo se pogovarjali z voditeljico tega programa go- spo Branko Strmole, ki nam je povedala: »Prvotna zamisel je bila dvanajstletno splošno izobraževanje: obdobje osemletnega osnovnega šolanja, ko je glavni nosilec peda- goškega dela učitelj-razrednik, ki je z istimi učenci vseh osem let in poučuje večino pred- metov, drugi del pa je šolanje od osmega do dvanajstega razreda, ko razred vodi tu tor v smislu današnjega razrednika na srednji šoli in je poučevanje predmetno. Mi imamo zdaj dovoljenje (koncesijo) za tri leta in v tem ob- dobju so naša spričevala povsem verodostoj- na. Vsekakor pa težimo k temu, da se program potrdi za osem let, da lahko speljemo osnov- nošolski program, hkrati pa računamo na ustanovitev naslednjih štirih letnikov, torej na srednjo šolo waldorfskega tipa. Naravna selekcila Za vvaldorfske šole je v svetu veliko zani- manje, zlasti v najrazvitejših evropskih deže- lah, kjer za tem imenom stoji poseben imidž, ki ni dostopen vsakomur. Pri nas je vse skupaj še zavito v kopreno skrivnosti, strahu pred neznanim. Pa vendarle se je ob lanskem jesen- skem vpisu »ojimačilo« razmeroma veliko Ljubljančanov, ki z utečenim osnovnošolskim sistemom izobraževanja niso zadovoljni. Po- klicanih pa je bilo veliko več, kot jih je bilo izvoljenih. Pravzaprav so se odbrali kar sami. Na vprašanje, ali so se na šolo prijavih pred- vsem nadpovprečno nadarjeni otroci, je Bran- ka Stmole odgovorila: »Hvalabogu so to bili povsem normalni otroci,« in v zvezi z vpisom nadaljevala: »S strani šole ni bilo selekcije pri vpisu. V končni fazi je bila družina tista, v kateri se je selekci- ja odvijala. Marca lani smo razpisali informa- tivni vpis, na katerega je prispelo nekaj manj kot devetdeset prijav. Potem smo za starše teh otrok organizirali več predavanj, na katerih smo jim povedali, kam sploh otroka vpisujejo. V maju je bil nato redni vpis, na katerega pa je prispelo petinštirideset prošenj za vpis v prvi razred in petindvajset za drugi razred. Sledili so razgovori s temi starši, kjer se je odvijala naravna selekcija, ko je bil na primer eden od staršev za in drugi proti. Pravzaprav je šlo za to, ali nam otroka zaupajo ali ne. In prav takšno selekcijo smo si mi na šoli želeli.« Previdno v svet odrasllii v čem je pravzaprav skrivnostni uspeh vval- dorfske šole in v čem je ta šola toliko drugač- na od »klasične«, da je iz stuttgartskih tovar- niških klopi izpred dobrih sedemdesetih let prodrla v svet in svoja načela ohranila vse do danes? Njena drugačnost ni le v tem, da se znanje učencev preverja le v zadnjih razredih ose- mletke in da so kontrolne naloge prej izjema kot pravilo. Tudi ni bistvo njene drugačnosti v domačih nalogah, ki jih učenci vvaldorfske šole skorajda ne poznajo. Navdušenje naših šolarjev bi bilo ob teh dejstvih sicer razumlji- vo, ne more pa biti to waldorfsko »razkošje« razumljivo ob sočasnih ugotovitvah, da so do- mače naloge za naše šolarje velika mora, ki vsak dan okupira tudi ostale člane družine. Tudi ne more biti razumljiv strah naših šolar- jev, ko so postavljeni pred dejstvo, da pokaže- jo, kaj so se v šoli (doma) naučili. Dan za dnem, uro za uro (tudi po pet, šest ur dnevno) so naši otroci izpostavljeni travmatičnim učinkom preverjanja znanja. In v strahu se tresejo tako odličnjaki kot manj uspešni učen- ci. Naša šola očitno ne razmišlja o vplivih strahu in napetosti na občutljivo otrokovo du- ševnost. Žalostno pri tem pa je, da je preverja- nje znanja marsikdaj le učiteljeva maska, za katero se skriva njegova nesposobnost učiti in naučiti. In tako se rojevajo nove in nove gene- racije nervoznih, vase negotovih ter plahih ali pa razdiralnih otrok, nagnjenih k nasilju. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da motnje v otrokovem mentalnem zdravju ostanejo, znanje, pridobljeno v takšnih okoliščinah, pa. prehitro izhlapeva. Ko bi ga bilo treba upora- biti za življenje, ga skorajda ni več. »V waldorfskih šolah težimo k temu, da otroke postopoma pripravljamo na vstop v svet odraslih, hkrati pa izhajamo iz otroko- vega načina doživljanja sveta. Znano je, da intelektualni način doživljanja in sprejemanja sveta otrokom ni primaren. Takšno doživlja- nje jim postane primarno šele proti koncu obdobja pubertete. Otrok pred to dobo doživ- lja svet prek čustev, zato je naš način dela usmerjen predvsem na otrokovo doživljanje. Preko doživljanja in neposrednega dela otro- kom pomagamo odraščati. Zato se je udoma- čila ocena, da je vvaldorfska vzgoja vzgoja za glavo, srce in roke. Pri tem poskušamo urav- notežiti vse tri glavne komponente: čustvova- nje ter mišljenje in voljo. Redna šola pa, za razliko od naše, zelo poudarja intelekt in s te- ga vidika otroku podaja znanje. Pri nas je šolska snov podana z drugačnega zornega ko- ta, otrok se z učno snovjo drugače poveže, jo res sprejme vase in tako postane del njega. Ce se otrok s snovjo ne poveže, je preko stalnega drila sicer mogoče doseči znanje ter dobre številčne ocene, je pa takšno znanje ponavadi kratkotrajno. Zato pri nas tudi ni klasičnega načina ocenjevanja - izjemoma pride v poštev v višjih razredih osemletke - in ker delo od prvega do tretjega razreda poteka izključno s skupino učencev, učitelj mora vedeti, kako kakšen otrok dela v skupini. Ocenjevalni pa- niki ob posameznih obdobjih in na koncu leta se mi izognemo tako, da ima otrok ves čas istega razrednika. Razrednik ima tako ogrom- no možnosti, da dobi informacijo, kakšno in kolikšno je otrokovo znanje. Zaradi preverja- nja znanja res ni treba otroka izpostavljati. To je mogoče doseči preko igric, v katerih otrok aktivno sodeluje. Ob tem se mu veča besedni zaklad, hkrati pa se otrok nauči pisati, risati, peti ali recitirati pesmice, šteti, seštevati... pri nas se otrok na tak način nauči poštevanke že v prvem razredu. Starši naših otrok tudi opažajo, da se otrokom hitreje razvija domi- šljija, ki pa ni prazno fantaziranje, ampak tista domišljija, ki je povezana s svetom real- nosti. Tovrstne razlike opažajo predvsem starši tistih otrok, ki so prvi razred obiskovali na klasični osnovni šoli, drugega pa zdaj obi- skujejo pri nas.« Učni načrt? Marsikateri osnovnošolski učitelj (zlasti) na nižji stopnji, takšen, ki je pri svojem delu kreativen in razmišljujoč, bi veselo zaploskal ukinitvi učnih načrtov in bi se obenem rade volje odpovedal svojemu »velikemu mentorju« - Zavodu za šolstvo in šport. Resda so današnji učni načrti bolj ohlapni od tistih izpred nekaj let in dajejo učitelju več svobode, manj pa je raztegljiva šolska didaktika in metodika po- učevanja. Sodobna znanstvena spoznanja se v šolski sistem najtežje in najpočasneje vraš- čajo. Marsikateri ravnatelj, ki v paleto življe- nja na šoli vnaša nove barve, se s to oceno najbrž ne bo strinjal. Strinjal pa se ne bo zato, ker se v šolski mikro nivo (raje) ne spušča. V šolskih zbornicah je namreč še vedno preveč učiteljev, ki jim je lagodje ljubše od novosti, ki terjajo več dela, več časa in ki praviloma daje- jo rezultate na daljši rok. Kdo pa je na wal- dorfski šoli tisti, ki določa načrt učenja in ki nadzoruje delo učiteljev ter uresničevanje uč- nih načrtov? Ob tem vprašanju se gospa Bran- ka Strmole le rahlo nasmeje: »Učni načrt bi bil za vsakega našega učite- lja prava mora. Osnovni učni načrt sicer ima- mo, izdelali so ga učitelji waldorfskih šol, predvsem tiste prve v Stuttgartu. Ta načrt učitelju ne daje smernic, kaj naj dela, ampak mu pove, kakšne so potrebe otroka v določeni starosti. Na osnovi teh potreb je izdelan naš učni načrt. V Ljubljani ga seveda moramo Št. 5 - 4. februar 1993 20, 21 lo\< nskim značilnostim, dejstvu, •nci, da živimo v Sloveniji, hkrati troku občutek pripadnosti člove- a tudi ne potrebujemo kakšnega Istvo. Nad sabo imamo predvsem ta vsakodnevna vprašanja. Odgo- jedagoško delo nosi celoten uči- [j in ker je naš kolektiv zelo maj- notranjega preverjanja ogromno, no tudi pomoč iz tujine, ko nas itor. ki prihaja iz Nizozemske.« v drugem razredu bere iz knjige ende Leonarda da Vincija. Avtor pomemben mož, a ni bil edini, ki i, slikati, kipariti, pisati in še kaj. je veliki možje tistega časa. In ker i basni nastopajo štiri želve (otro- iljubljeni ninja turtles), je dobila svoje ime: Leonardo, Donatello, 0 in Raffael... Domišljiji otrok je osto pot in se ji sproti prilagajati, iznavanje narave in družbe lahko abaven šolski predmet. In kori- . Kakšen pa je običajen dnevni TBi oziroma drugega razreda na oli v Ljubljani? 1 drugem razredu imajo učenci tri ovenščino, matematiko ter spoz- ave in družbe. Posebnost pa je predmete poučujejo v tri-ali štiri- :iiih obdobjih. Ko je v obdobju se približno mesec dni ukvarjajo »matiko, druga dva predmeta pa asiednji obdobji. V čem je pred- a umika oziroma mesečnika? , ačin neko snov v globalu obdela- ' i jo tako bolje zapomni, bolje jo ; učno snovjo lahko zaživi. Po treh,.: ; damo to snov na stran, da lahko j uleže,« razlaga ravnateljica ljub- ; lorfske šole. i ra ' lan se začne z »glavno uro«, ki t) in tričetrt, brez odmora. Začne lo desetimi minutami splošnega > učenci povedo vse tisto, kar jim [in kar se je prejšnji dan zanje I zgodilo (izgubila se je muca, imela rojstni dan ipd.). Na tak Ki »sčistijo«, da lahko potem ne- jemajo šolsko snov. Potem je na v, ki mu sledi ritmični del, ta pa ogu, ko otroci štejejo, izštevajo, pri tem usklajeno gibljejo. Ta del lajst do dvajset minut. Sledi po- i od prejšnjega dne in nato nova inskim in individualnim delom, lavne« ure je pravljica. Na vrsti je kar štirideset minut traja, ko ajo in gredo v lepem vremenu na lovni dan se zaključi z učenjem [ali z ročnimi deli. ga razreda dalje se naši učenci ijih jezikov, angleščine in nemšči- A na sporedu trikrat tedensko in Jčna ura, dolga petdeset minut, je a angleški in nemški del, pri ce- lino to, da se snov obeh jezikov »ja. Tisto, kar so otroci poslušali angleščini, poslušajo potem še jeziku. Se pa ta del pouka odvija eko igric in preprostih vprašanj v. Prevajanja ni, gre predvsem za osvojijo melodijo, duh jezika, kar pu zelo težko.« a in copati fska šola glede na to, da je zaseb- na? Si jo lahko vsakdo privošči? cija staršev znaša od dva do šest esečno. Pri tem upoštevamo soci- otrokove družine. Imamo tudi ih starši so ostali brez dela. Zanje lj. Ob tem pa je treba povedati, da jo vse, kar potrebujejo za šolo, i morajo priskrbeti le torbico in ge, zvezki, risalni listi, pisala, čo- te, vse to je strošek šole. Starši ijo le v tem smislu, da nam omo- )e po ugodnejših cenah v smislu nanstev. V okviru šole, oziroma iteljev vvaldorfske šole imamo fi- ino, ki jo sestavlja šest staršev in a skupina ureja tovrstne odnose rši-šola in je vključena v proces odenja šole,« je odgovorila Bran- n dodala, da je v programu šole ije otrok na zdrav način prehra- •ska kosila so brez sladkarij, meso tu zelo poredko, pa še to v glav- s pa zato v izobilju zelenjava in njavo so bile sploh težave in bile ve male borbe za tisto eno samo waldorfska šola, ki smo jo želeli Časa za temeljitejši vpogled je remalo, bilo pa ga je čisto dovolj e ne bomo dali. MARJELA AGREZ Foto: EDI MASNEC Oslova senca okoli Klica v sili Za Klic ¥ slll v celiskem Zdravstvenem domu nI več prostora, čemur ustanoviteljica le-tega odločno nasprotuje v okviru Psihiatričnega dispanzerja je v Zdravstvenem domu v Celju šest let deloval Klic v sili, telefon, na kate- rega lahko pokličejo ljudje, ki so v du- ševni stiski. Konec decembra, tik pred novoletnimi prazniki, pa je Klic v sili »mrknil«. Na oni strani žice se tistim, ki vrtijo znano številko, ne oglasi nih- če. Zakaj? Kot smo izvedeli v začetku januar- ja, se je zgodba začela zapletati konec decembra, ko je na naslov Psihiatrič- nega dispanzerja v Zdravstvenem do- mu v Celju prišla odredba prim. dr- . Braneta Mežnarja, direktorja Zdrav- stvenega doma o tem, da se Klic v sili iz Psihiatričnega dispanzerja prestavi v drug prostor. Odredba Brigita Požek, ki je ustanovila agencijo SOS, pri Klicu v sili pa delu- je že od vsega začetka, je tridesetega decembra dežurala. Ko je prišla na Psihiatrični dispanzer, je ugotovila, da Klica pravzaprav ni več. »Tistega dne sem prišla v Zdrav- stveni dom. Telefonska linija je bila že odklopljena, telefon ni več delal. Nik- jer ni bilo nobenega obvestila, tako da sem bila precej izgubljena. Potem je prišla sestra, ki dela v tajništvu pri dr. Pahljinovi. Rekla je, da Klica ne bo več. Da je bil zadnji dan devetindvaj- setega in da se vse prestavlja v Pedop- sihiatrični dispanzer. Potem je klicala tja, vendar pa telefon še vedno ni bil priklopljen, tako da tisti dan sploh ni bilo nobenega dežurstva. Prostor, ka- setofon in telefon še niso bili priprav- ljeni. Vse to smo dobili potem, na- knadno - med prazniki, če se ne mo- tim, skupaj s sporočilom, da se Klic prestavi in da ne bo več deloval na Psihiatričnem dispanzerju. Zdelo se mi je čudno, da je to obve- stilo prišlo kar tako na >en, dva, tri<, čeprav je dr. Pahljina nekaj dni prej rekla, da bomo verjetno prestavljeni. Vendar pa to takrat še ni bilo fiksno določeno. Takrat sem bila zaradi tega malo zrevolitrana. Sedaj je od takrat minilo že kar nekaj časa, pa še vedno ne vemo, pri čem smo. Dr. Pahljinova se dogovarja s Karitasom in z našim, celjskim županom, vendar pa mi še vedno ničesar ne vemo.« Nove prostore, ki so vam jih name- nili v Zdravstvenem domu, ste že vi- deli? Menite, da so neprimerni? »Videla sem jih in ti prostori so vse- kakor neprimerni. To pa predvsem za- to, ker je dr. Pahljinova imela klice od zjutraj - to je od sedmih ali od pol osmih, neprekinjeno do desete ure zvečer. Zdaj, kd se je to prestavilo, bi dopoldanski klici odpadli, vendar pa bi dejavnost motila admnistracijo. V teh prostorih imajo namreč raču- nalnike, na katerih v dopoldanskem času delajo, zato bi bila linija izklop- ljena. Potem, v popoldanskem času, ko bi prišel kdo od naših svetovalcev, bi Klic deloval od petnajstih do dva- indvajsetih. So pa nam v >naših novih prostorih< že takoj povedali, da obiski niso zaželeni, kar smo v Psihiatričnem dispanzerju imeli. Ne vedno, ampak včasih se je pa vendarle zgodilo. Tam tega ne bi smeli imeti, razen tega pa bi se morali zaklepati v pisarno. To seve- da še ni problem - večji problem je v tem, da bi morali paziti, da ne bi česa zmanjkalo, da ne bi bilo kaj na- robe. Sicer smo že pred šestimi leti, ko smo s Klicem v sili začeli, vedeli, da to ne bo večno trajalo, saj ta dejavnost ni bila v sklopu Zdravstvenega doma. Vendar pa je trenutno težko dobiti prostor. Do našega Klica sem pričako- vala večjo naklonjenost, saj smo pro- stovoljci in mislim, da je v današnjih časih zelo malo ljudi, ki bi bili pri- pravljeni delati prostovoljno. Tudi v tem delu je namreč veliko psihične- ga napora. Marsičemu se moraš odre- či, poleg tega pa smo si morali dodat- na izobraževanja kriti iz lastnega že- pa. Svetovalci Klica v sili sicer dela- mo samo dvakrat na mesec, ampak to kljub temu je delo. Nekateri dobijo. zanj plačano; sploh v Ljubljani, kjer sicer delajo v okviru Zdravstvenega doma.« Dr. Pahljinova: I. Prvi petek v januarju je dr. Cveta Pahljina, predstojnica Psihiatričnega dispanzerja in ustanoviteljica Klica v sili, sklicala sestanek sodelavcev Klica. Sestanek je bil za novinarje za- prt, kljub temu pa je dr. Pahljinova tisti dan (pred sestankom) izjavila: »Kakšnih večjih podrobnosti ne bi povedala, lahko pa rečem, da imamo tehnične težave, zaradi katerih je naša služba onemogočena oz. ni mogoče, da bi v doglednem času delo opravljali... Upam, da bo Klic v sili začel spet kmalu delovati. Če bomo naše težave razvozlali, mi- slim, da o njih ne bo zanimivo kaj bolj natančno govoriti. Sicer pa smo že po poklicu optimi- sti, zato smo prepričani, da se vedno najde izhod iz krize.« Vendar pa ga tokrat očitno ni bilo. Klic v sili sedaj, ko je od premestitve minil že več kot mesec dni, namreč še vedno ne deluje. Dr. Mežnar Prim. dr. Brane Mežnar je povedal: »V Zdravstvenem domu je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb in spremembe hišnega reda. V ta na- men smo prestavili prostore, v katerih je Klic v sili deloval do sedaj, v druge, v katerih smo zagotovili vse tehnične pogoje, ki so nujno potrebni za nemo- teno delovanje te službe. Tehničnih razlogov za nedelo Klica v sili v taki obliki sedaj torej ni več. Morda pa so določeni organizacijski razlogi, ki jih bomo v teku nekaj dni skupaj rešili. Klic v sili ni služba, ki sodi v redno dejavnost Zdravstvenega doma, ampak je v bistvu prostovoljno zasnovana in jo vodi psih. dr. Pahlji- nova, ki je odgovorna oziroma lahko kaj več pove o tem, zakaj ni mogoče takoj nadaljevati z delom Klica v sili.« Kako pa so v Psihiatričnem dispan- zerju vašo odredbo sprejeli? »Z odredbo je bil seznanjen tako predstojnik dispanzerja kot vse oseb- je. Mislim, da po tej plati ni nobenih nesporazumov ali karšnih koli drugih ovir. Res pa je, da je bila dr. Pahljino- va v času, ko je ta odredba prišla, na dopustu. To je bilo pač ob koncu leta in je takrat vzela svoj redni letni do- pust. S tem, da se obetajo spremembe in da bo najbrž prišlo do premestitve prostorov oziroma lokacije Klica v si- li, pa je bila seznanjena že pred mese- cem dni. V ta namen smo priskrbeli tudi spremembo telefonske številke, kar je bilo povezano z nemajhnimi organiza- cijskimi spremembami, tako da je ista številka zagotovljena tudi v novih prostorih, kjer je vezana na drugo centralo. Prav tako pa so tudi prostori taki, da omogočajo nemoteno delovanje te službe oziroma dejavnosti.* Dr. Pahljinova: II. Tridesetega januarja smo se spet odpravili k dr. Pahljinovi. Povedala je: »Zal še vedno niso rešeni problemi, ki so pripeljali do tega, da je Klic prenehal delati. V prostorih, v katerih smo delali do sedaj, ne moremo več delati, ker Zdravstveni dom tega ne dovoli. Intenzivno pa iščemo nove prostore v Celju izven Zdravstvenega doma, vendar pa je za to potreben določen čas. Zelo mi je žal, da je prišlo do prekinitve te dejavnosti, ki v Celju deluje že sedmo leto - zlasti zaradi ljudi, ki so v stiski in so se do sedaj obračaU na nas. Upam pa, da se bo v Celju našlo dovolj ljudi, ki so za to zainteresirani in ki nam bodo poma- gali, da bomo rešili problem v naj- krajšem času.« Vendar pa vodstvo Zdravstvenega doma ni odpovedalo sodelovanja z va- mi, pač pa so vam Klic v sili samo prestavili v drug prostor. Je ta prostor neprimeren? »Vodstvo Zdravstvenega doma ni naklonjeno tej dejavnosti in mislim. da je potem najbolje, da gremo ne- kam, kjer bodo čutili, da je ta dejav- nost potrebna in nas bodo želeli imeti , zraven ali vsaj, kjer bodo podpirali in " pomagali razvijati to dejavnost. Vsa- ka dejavnost, ki se enkrat osnuje, se namreč sčasoma začne razvijati in preraščati prvotno obliko. Morda je to postalo moteče... Vendar vseeno mislim, da je to služ- ba, ki se bo ohranila, ki se bo v Celju lahko razvijala.« Je prostor, ki vam ga je vodstvo Zdravstvenega doma namenilo sedaj, neprimeren? »Ne, nikakor ni primeren.« Zakaj? »Debata o tem teče že znotraj Zdravstvenega doma, tako da o po- drobnostih ne bi govorila. Mislim, da je bolje, če se določene stvari razčisti- jo znotraj hiše.« Sicer pa ste bili v zvezi s tem na pogovoru tudi pri županu. Kaj sta se dogovorila? »Tam sem čutila popolno razume- vanje našega problema z željo, da nam pomagajo to dejavnost v Celju ohrani- ti. Zato računam na gospoda predsed- nika. Upam, da bomo to dejavnost čimprej spet lahko vmih v življenje.« Kdaj, menite, vam bo to uspelo? »Mislim, da bi se morala v enem mesecu stvar urediti.« AnIceta Mnenja sodelavcev Klica v sili v zvezi z zapleti okoli le-tega, so ra- zlična. Nekateri vedo zakaj gre, drugi ne. Vsekakor se vsem zdi neprimerno že to, da je Zdravstveni dom Klic sploh prestavil. In kaj so povedali? Anton Ratej, bolniški kurat: »Oseb- , no sem zaradi Klica v sili zelo razoča- ran. V prvi vrsti zaradi tega, ker pri Klicu sodelujem, potem pa tudi zato, ker je KUc v sili potreben. Tistega, ki je za te stvari odgovoren, resnično ne raziunem. V zvezi s Klicem v sili smo že imeli sestanek, doktor Pahljinova se zelo trudi, da bi res dobili primeren prostor. Morda v prostorih Psihiatrič- nega dispanzerja prostor res ni bil najbolj primeren. Vsekakor čutim, da bi za opravljanje te dejavnosti morali imeti svoj prostor. Klic je deloval v sklopu Zdravstve- nega doma in mislim, da je to na nek način do sedaj odgovarjalo. Tisti, ki je v stiski, mora vedeti, kam lahko pride. Mi smo se do sedaj morali držati neke- ga reda, bili so razni problemi, kar je bilo zelo neprijetno. Zato mislim, da je prav, da dobi Klic v sili lastne pro- store. Upam, da se bodo našli razumni možje, ki nam bodo dali prostor, da bftmo lahko samostojno delali. Ta stvar sedaj poteka že šesto leto in mi- slim, da smo si po vseh teh letih svoj prostor resnično zaslužili. Težko bi rekel, ne bi si upal trditi, da je Zdravstveni dom Klicu v sili nenaklonjen. Če bi bilo tako, tam na- mreč niti teh šest let ne bi mogli delo- vati. Lahko pa bi rekel, da ima vod- stvo Zdravstvenega doma morda v zadnjem času malo manj razumeva- nja za to dejavnost.« Franc Zabukovšek: »Pogoji za Klic so trenutno res bolj težki. Na nekate- rih srečanjih, ki smo jih imeli v Celju, smo ugotavljali, da bi bilo potrebno ustvariti celo nekakšno zavetišče za ljudi, ki pridejo v krizo. Vendar pa do tega nismo prišU, takrat širša družbe- na klima namreč še ni bila tako usmerjena. Sedaj je pa prišlo celo do tega, da je bila premeščena tudi naša dejavnost. Upam, da bomo kmalu na- šli rešitev — morda celo boljšo, kot je bila do sedaj. V novih prostorih, ki nam jih je Zdravstveni dom namenil, so pogoji za delovanje neustrezni. Mislim pa, da bi morali stopiti skupaj vsi sodelavci - od družbenopolitičnih (skupščine) do zavarovalnice, ki na tem področju preventivno deluje in pa zdravstvene službe. Tu bi se morala najti tudi sredstva za pokrivanje stroškov, za funkcioniranje, izobraževanje... Sa- mo delo so namreč svetovalci različ- nih strok; od zdravstvenih, psiholo- ških do socioloških, pripravljeni opravljati prostovoljno. Mislim, da bi morali ravno zaradi tega tej dejavno- sti posvetiti še večjo prednost in po- zornost.« Mira Iskrač, ekonomski tehnik: »In- formativno sem z zapleti v zvezi s Kli- cem v sili seznanjena. Čudim se, da lahko direktor Zdravstvenega doma nasede nekim >rekla-kazala<, sploh pa se sprašujem, kako je takšen človek lahko direktor. Prostora, ki nam je po novem namenjen, sicer nisem videla, odlok sem prebrala, kakšno je pravo ozadje vsega skupaj, pa ne vem. Mi- slim, da bi lahko, če bi se pogovorili skupaj, rešitev našli že prej. Sploh pa imamo pri nas malo čuden sistem: povsod drugje skrbijo za narkomane, pri nas pa skušajo onemogočiti celo Klic v sili, katerega sodelavci svoje delo navsezadnje opravljamo brez- plačno. Dekret v zvezi s premestitvijo Klica v sili, ki smo ga prejeli, sem sprejela kot nekakšno grožnjo, ki bi sodila med šolarje. Ni namreč na nivoju. Sploh pa je znano, da je socialno in duševno ogrožene ljudi lahko obsoja- ti; težje pa je za njih kaj narediti.« Pri »aferi Klic v sili« gre v bistvu torej za to, da sodelavci le-tega niso zadovoljni z drugo lokacijo, ki jim jo je namenil zdravstveni dom (četudi je niso niti videli). Ob tem se je ugotovi- lo, da je na celjskem Klicu v sili res mnogo težav, ki so prišle na dan šele- sedaj, ob neposrednem povodu. Kljub vsemu besedovanju in prepi- ranju, pa bi bilo dobro, če bi se vsi tisti, ki se s Klicem v sili ukvarjajo, uskladili vsaj toliko, da bi ponovno delovanje te humanitarne organizaci- je čimprej spet vzpostavili. Kljub tež- kim pogojem dela. Rešitve so, kot pra- vijo, na obzorju. Do takrat pa bi Klic v sili moral delovati - pa čeprav tre- nutno v nezaželenih prostorih. Že možnost, da je s Klicem v sili rešen en sam človek, je namreč dovolj. Vredno je nadaljevati. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER Št. 5 - 4. februar 1993 22 Brezobzirno do bolnika iV. Že od rane mladosti sem bil pravi magnet za bolezni in sem zaradi tega doživljal številne konfliktne situacije pri iska- nju zdravstvenih uslug. Po letu dni služenja vojnega roka sem staknil vnetje skle- pov in srčnih zaklopk. Po ne- potrebnem so mi populili vse kotnike, čeprav je bilo očitno, da se je vnetje razširilo iz več- krat izpahnjenega gležnja. Glavni krivec pa je bila do skrajnosti razvrednotena vo- jaška hrana. Danes vemo, da še tako trdovratno revmo lah- ko ozdravimo isključno s pre- hodom na zdravo hrano. Nei- skušen sem poslušal očetov nasvet, da je v mleku in kruhu vse, kar naš organizem potre- buje, žal pa oboje spada med manj zdrava živila, vsaj v obli- ki, ki je dostopna meščanom. Zaradi take prehrane sem do- bU gastritis, močno zaprtje in rano na želodcu. Zdravnica se je do mene obnašala, kot da je za vse kriv alkohol in mi brez pregleda želodčne kisline pri- poročala povzročitelja težav - mleko. Zaradi nepoučenosti sem zdravnikom dovolil, da so me vrteli na rentgenu kot da gledajo TV nadaljevanko. V svoji nepoučenosti sem sku- šal pogoste želodčne krvavitve ublažiti s pomladitvijo krvi kot krvodajalec, pri tem pa so me zaradi slabo prekuhane igle pri kontrolnem odvzemu krvi okužili s hepatitisom (zla- tenico). Opravičili se mi niso. svetovali pa so mi nemastno hrano in čist zrak, tako da sem bil primoran opustiti komaj pričeto obrtno dejavnost, ki je zaradi styrolovih hlapov zah- tevala zdrava jetra. Ko so za preglede želodca pričeli uporabljati gastrosko- pe namesto škodljivega rent- gena, sta se enkrat pred mano skregala dva zdravnika, češ »čiji je ovi bolesnik«, drugič pa je zdravnica v Rogaški Slatini rekla sestri, da je rana »krva- rila kao prašiča«. Na kirurga v izolski bolnišnici me je opo- zoril sobolnik, ki si je krajšal čas s štetjem trupel po neuspe- lih operacijah. Postalo mi je' jasno, da ni vseeno, komu pri- deš pod nož. Števila razočaranja so mi rešila življenje, saj sem postal nezaupljiv in mazačem nisem več dovolil eksperimentiranja. Ktf mi je do starostne upokoji- tve manjkalo še 15 let, mi je patolog pri viziti povedal, da imam hudo obliko levkemije - imunozitom v četrtem stadiju in da ni rešitve. Strah me je bilo, dokler nisem naletel na Breusovo knjižico in kasneje podobno švicarskega pisca Giinterja. Da bi pomagal obu- pancem, sem jo prevedel v slo- venščino, a stiskati mi je niso omogočili, saj so bolniki očit- no potrebni. Sam bi se lahko uvrstil po številu na naraven način oz- dravljenih bolezni v knjigo re- kordov. Živimo v času, ko med sodniki ni Salamonov in med zdravniki ni Hipokratov. Dru- gače se ljudje ne bi bali raka- vih obolenj, ki spadajo med najlažje ozdravljive. Sam sem to doživel, znani pa so tudi drugi primeri. Danska zdrav- nica dr. Cristtne Nolfi si je karcinom dojke pozdravila s prehodom na zdravo presno hrano. Kmalu za tem so usta- novili sanatorij, znan po vsej Evropi, kjer zdravijo večino »neozdravljivih« bolezni brez medikamentov in operacij. Torej drži ugotovitev enega najnaprednejših zdravnikov iz Nemčije, da bolezen ni nič drugega kot informacijski problem. ANTON MULEJ, Celje Brezobzirno do zdravstva Moj sosed me večkrat sezna- nja s pismi bralcev v Novem tedniku. V zadnjih številkah sem osupmla nad kritiko po- Seimeznih zdravstvenih delav- čev v bolnišnici in nemalo nad profesionalnostjo uredništva NT, ki v pravnem pomenu že zastarele in le delno doktmien- tirane zadeve iz zdravstva sprejema. Obveščenost ima pristno in moralno razsežnost. Pravilna obveščenost je potemtakem moralna zahteva, ki izhaja iz človekovega dostojanstva kot svobodne in moralno odgovor- ne osebe. Ker je od kvalitete informacije bistveno odvisno odločanje tistih, ki jim je ta informacija namenjena, je ra- zumljivo, da mora biti infor- macija kar se da celovita. Če je informacija samo delna, je lahko že dezinformacija. Zato v civilizirani družbi, v katero naj sodi tudi naša, človek s kvalitetnim in kultur- nim odnosom do zdravstva po- išče najprej pojasnilo za napa- ke pri predstojniku ali ravna- telju zdravstvene ustanove v času, ki je v skladu s pritož- nimi roki v pravno urejenem svetu, preden daje informacijo v javnost. K temu ga vzpodbu- jajo uredništva časopisnih hiš z visoko profesionalnostjo za- radi izogibanja morebitnih obravnav na sodišču (kar je v družbi z že urejeno zdravni- ško zbornico samo po sebi imievno). V.se pa kaže, da v kvaliteti in kultiiri odnosa tudi do zdrav- stva in javnosti še cepetamo za pravno urejenim civiliziranim svetom. Zahvale nekaterih svojcev ali bolnikov v medijih pa le vzpodbudno kažejo, da celjsko zdravstvo ne zaostaja za zdravstvom drugih zdravstve- nih regij. Potrudimo se, da ga s pravo- časnim, kvalitetnim in kultur- nim odnosom v opozorilih ob pomanjkljivostih ob pravem času in na pravem mestu še izboljšamo v korist nam vsem, ki bomo prej ko slej poiskali pomoč v njem. V naravnem zakonu je, da ni večno mladih in večno zdravih ljudi. Da pa je bil, je in bo človek z zdravim načinom živ- ljenja prvi zdravnik samemu sebi. ŠPELA SOBOČAN, Celje Uredništvo: Veseli nas, da ste opozorili na pomanjkljivost objavljenih kritik zdravstva v pismih bral- cev. Strinjamo se, da je lahko delna informacija že dezinfor- macija, vendar informacij, ob- javljenih v pismih bralcev, ne preverjamo. Zanje v celoti od- govarjajo avtorji pisem, ki imajo pravico do objave svoje- ga mnenja. Z vašim pismom tudi zaključujemo serijo pisem »Brezobzirno do bolnika«, saj zaradi zastarelosti in nepopol- nosti informacij resnično ne prispevajo niti k dobri obveš- čenosti niti k izboljšanju raz- mer, na katere opozarjajo. PREJELI Naši jubiianti V preteklem koledarskem letu so praznovali visok jubilej trije člani Društva upokojen- cev Dobrna. Jubilante smo obiskali predstavniki društva upoko- jencev, socialne komisije pri krajevni skupnosti ter pred- sednik in podpredsednik KS Dobrna. Marija Vanovšek s Klanca 39 je izpolnila 95 let. Našli smo jo na domu veselo in ži- vahno. Nazdravili smo ji in pripovedovala nam je dogodke iz svojega življenja, ki segajo daleč v njeno mladost. Prijetno smo se počutili in se čudili vitalnosti, ki jo kaže kljub starostnim nadlogam. Noge ji ne slvižijo preveč do- bro, je pa bistrega duha in ima še vedno spretnejše roke kot marsikdo mlajših. Še vedno kvačka in svoje lepe izdelke podari vnukom in prijateljem. Lepo jo je bilo videti sredi toplega doma s hčerko in nje- no družino. Življenje sprejema takšno kot je in se ga še vedno veseli. Želimo ji, da bi doživela še veliko lepih trenutkov in da bi bila še naprej tako vitalna. Dogovorili smo se, da jo obiš- čemo, ko bo stara sto let in strinjala se je. Visoko obletnico sta praz- novala tudi Amalija Kolaržik in Franc Mastnak z Dobrne. Oba sta izpolnila 90 let. Tudi njima smo zaželeli vse dobro v preostalih letih življenja. Za DU Dobrna MAJDA AMBROŽ Baikan pri nas doma Nekako sem pričakoval, da bo o naslednji zadevi kaj napi- sanega, pa ni bilo nič. Decembra so nam pred lo- kale postavili kakšno grdo pločevinasto pošast, ki se lah- ko imenuje tudi kiosk. Tako je bUo v Celju, pa tudi po ostalih mestih - od Murske Sobote do Kopra. In to naj bi bil božični sejem. Tak kiosk vzame svetlobo, prepreči dostop, dovoz v vašo trgovino, gostilno, butik... Sejem odvzame promet doma- čim trgovcem, ki so med nami s priimki in naslovi. Celo leto pobiramo od njih prispevke, davke, jih lahko kontroliramo, preganjamo, rubimo. Potem pa pridejo pred vaš lokal za- služkarji (tudi z Balkana) z dvomljivo robo. Zmenimo se med seboj! Če so to mednarodni sejmi, pova- bimo še Avstrijce, Italijane, ki imajo tudi kaj lepega za ponu- diti, če pa to niso, jih ukinimo. December je mesec trgova- nja, prometa, izdatkov in vsi ga pričakujemo, da bi leto morda le zaključili uspešno. Potem pa neko jutro kiosk pred vrati, bife pred vašo go- stilno ... Obrtna zbornica pa nič. Na- mesto da bi ščitila interese svojih krmiteljev (članov), se rajši ukvarja s politiko. Od mrtvih je obudila »rdeči« SOPS - za naš denar, za denar obrtnikov! Tudi občine bi se morale od- ločiti ali bodo ščitile domače trgovce (davkoplačevalce) ali tuje kramarje. Tako pa nam za božič in no- vo leto nekdo najlepše pričara Balkan, na katerega bi radi čimprej pozabili. MARJAN MANČEK, Celje Siovenska narodna zavest Pot me je vodila v mesto Ce- lje, točneje v knjižnice in celj- ski muzej. Pridem skozi pasa- žo podjetja Slovenijales v Zi- danškovi ulici in na hiši števil- ka 13 zagledam grafit: zloglas- ni kljukasti križ, simbol faši- stičnega nasilja II. svetovne vojne. V tej vojni je bilo zaradi materialnih koristi in etnične- ga čiščenja izseljenih, interni- ranih Ln pobitih na desetine milijonov ljudi. Tudi Slovenci v taikratni banovini in takrat živeči Celjani so doživeli stra- hovitno morijo. Ker mi je poz- nana ta tragedija, sem nepri- jetno presenečen in ne morem verjeti, da znaka takoj ne od- stranijo. Pred 50 leti je skoraj na istem mestu demonstriral vi- soko civilizirani »Uber- mensch« svojo ideologijo nad mučeniki - talci - Slovenci, ki so si želeli samo živeti svobod- no! Izzid te drame je znan. V epitafu, ki je vzidan nedaleč od celjske mestne občine, je posvetilo: »Tu bežali borci smo gaženi, opljuvani zroči z mrtvimi očmi v daljni svet bodočnosti... V spomin bor- cem II. grupe odredov NOV padUm na Dobro vi j ah in na tem mestu izpostavljeni no- vembra 1942 med veliko borbo za svobodo slovenskega naro- da. V živih bodo večno živeli!« Pol stoletja po tem grozljj vem dogodku imamo Slovenj in Celjani svobodno demoki^ tično državo. 26. decemb^ 1992 je bila druga obletniq slovenske samostojnosti. V di žavnem grbu Republike Slovi nije so simboli tudi vaše( mestnega grba. Zato spraši jem: Kaj mislijo celjski mesti možje, politično svobodno i voljene stranke mesta Cel policijsko varnostne slu^ mesta Celje, kultumo-pi^ svetni delavci mesta in Mestu organizacija Zveze bore« NOV o tem? MARTIN ZELENKI Slovenske Konji Organizacija in deiovanje podružnic Konference RS SSK i Ta sestavek sem pripravil j debatni večer o perspektiva SSK, ki je bil slabo obiska Zasedanje Konference B SSK, ki je temu sledilo, pa bilo množično. Ker upam, ( bo nadaljevanje seje še b( zavzeto, dajem v premislek zapis, ki je plod izkušenj p dosedanjem delu Konferenc RS in edine področne podru niče, ki jo tvorijo celjska, šen jurska in šmarska podružnic Ko razmišljam o tem, mi pred očmi SSK kot instituci civilne nacionalne združbe, ima namen povezati Slovem in ohranjati njihovo naciona no identiteto. Na ustanovitvi je referen g. Jože Bemik iz Ainerike n kel, da je to institucija, kjer i moreš pričakovati, kaj boš ( nje dobil, ampak se mon vprašati, kaj ji boš dal. Torej SSK je narodno soc ološko kulturološka instituci in kot taka tudi politična o ganizacija, pa ne v državne ali strankarskem smislu, ara pak samo v narodnostnem Narodi morajo, kljub državne sti, skrbeti za svojo nacionab identiteto in svoj razvoj. Slovenci smo dokazali, i smo žilavi tako na področ matične domovine kakor tu v svetu, kjer so se osnovale n cionaLne celice. SSK posku povezati slovenstvo. V SSK ne govori o političnem, ve skem ali nazorskem preprič nju ali usmeritvi, ampak izl ljučno o nacionalnem interes ki je kot programska deja nost zapisan. Temelj SSK so Konferenc Konferenca v RS bi bila lahl najmočnejša po številu članO poleg tega pa ima organizaci sko najlažje možnosti, saj d luje v okviru slovenske držav Zaradi tega pa ni večvredi ali pomembnejša. Nasproti - po dosedanjem razvoju i lahko uči od drugih Konferel (po zavednosti), poleg tega [ ima v tem prehodnem obdob iz totalitarizma v demokracj veliko pasti, ki so posledi( perfidno prikritega nasilja. 1 je pokvarilo naše razmišljali in odnose in se kaže zlai v naših društvih in društve organiziranosti, pa tudi stral karstvu. Konferenca SSK I po programu ne more biti k( pija naših društev in društv ne organiziranosti ali stral karstva. Konferenca mora biti eno na, toda ne centralistična, za mora biti svet sestavljen tak da pokriva celo Slovenij Kulturno politični potenci v mestih, področjih ali regija pa naj ima možnost, da se o ganizira kot področni ali p družnični odbor. Podružni« zaradi tega ne sme biti pravi oseba, niti ni potrebno, da vO svoje finančno poslovanje. Pri delovanju članstva in o ganov je primarna prograS ska zasnova SSK in enotno ali bolje složnost v različnost saj gre za svetovno slovenstv toda ne iz šovinističnih naf bov, ampak iz mednarodnih 9 komimikacijskih interesov, ^ izhajajo iz nacionalnih karak' Št. 5 - 4. februar 1993 23 teristik (žilavosti) in želje po odprtosti v svet in vzajemno- sti. Ta pa je možna in uspešna, če smo zasidrani v sebi, kar so naši ljudje že dokazali v svetu in to opravičuje in pogojuje naš SSK. FRANC ZABUKOŠEK Jutri bo lepše Znanci, ki vedo za moje vse- stranko prosvetno delo: uspeš- no igranje zahtevnih vlog, pi- sanje iger za odrasle, pred- vsem pa za otroke, lutkarska dejavnost v občinskem in šir- šem merilu..., me sprašujejo, kako da z zadnjo otroško igri- co »Jutri bo lepše« nisem uspel. Saj mi je težko, opravi- čujem se vsem mladim igral- cem, ki so se besedila tako re- koč čez noč naučili, potem pa niso mogli na oder. Bila je voj- na in v dvorani so bili vojaki. Misleč, da bo to moja zadnja otroška igra, bi se skoraj raz- jokal, ker iz vsega truda ni bilo nič. Zal tudi odgovorni za kul- turno življenje v kraju niso bili na moji strani, tako kot ne pred leti, ko sem igro napisal za centralno šolo. Drugače pa imam lepe iz- kušnje iz drugih krajev Šale- ške, Zadrečke in Mislinjske doline. Kadar sem prišel v stik z ljubitelji odra, smo se hitro zmenili za moje igre. Kjerkoli so jih igrali, so me povabili kot avtorja. Vesel in presrečen sem bil pri polni dvorani in aplav- zih. V domačem kraju pa ni bilo nič. Mislim, da je bila vmes zavist, nevoščljivost in nečimemost. V časopisu Delo je nekdo napisal kar lepo kri- tiko. Ker je sam znan pisatelj, verjamem njegovim kritičnim in pohvalnim stavkom. Nekdaj smo imeli od pro- svetne oblasti naročilo: »Vsa- ka šola sleherno šolsko leto eno celovečerno igro.« To smo dolgo zvesto izpolnjevali. Mlad človek se ob taki igri na- uči več pravilne izgovorjave in samostojnega nastopa kot pre- ko celega leta v razredu. V me- ni še tli ta iskra iz osnovne šole. Poznejše šole mi niso ni- česar podobnega dale. Čeprav sem v letih, me ljud- ski oder še vedno privlači. Mimo lahko zapišem: »Viharil sem viharje, previhariti jih ni- sem mogel, nekaj pa bi še vse- eno rad dal na oder. Mogoče se mi bo posrečilo v Šeščah, kjer zdaj stanujem in kjer sem po- leg pokojnega g. Drča dosegel lepe uspehe. Tale sestavek sem napisal, ko sem sUšal besede novega prosvetnega ministra: Kultura krajanov, utrip kulturnega življenja, se začenja na ljud- skem odru. Začeti pa je treba z najmljašimi. Njegovih besed se bom, dokler mi bo zdravje naklonjeno, še držal in tudi ne bom pozabil besed velikega pesnika: »Kultura in prosveta, to naša bo osveta.« DRAGO KUMER, Prebold Uubljanslie formule nI mogoče kopirati Slovenci smo v ponedeljek, 25. januarja 1993 dobili tretjo večstrankarsko vlado v Slove- niji. Vlado, ki jo vežejo interesi in nuja, ne pa medsebojna lju- bezen. Tudi Celjani bi radi po več kot polletnem odstopu Mirka Krajnca sestavili novo vlado. Kaj veže celjske stranke, da enoglasno kandidirajo Jožeta Zimska na mesto celjskega mandatarja? So to interesi, nuja, ljubezen ali pa izhod v sili kot zadnji izraz nemoči celjskih političnih veljakov? Je to zgolj analogno in nekritično prenašanje (nepreizkušenih) vzorcev iz Ljubljane v Celje ob hkratnem sprenevedanju, da se izidi volitev iz leta 1990 v Celju (kljub posameznim prestopom poslancev) le niso spremenih. Izgleda, da posamezni poli- tični veljaki v Celju še vedno ne vedo, kaj početi z volilno zmago iz leta 1990! Dobiti vo- litve in ne vedeti, kaj to pome- ni, hkrati pa prepustiti ključne politične funkcije nasprotni (ne sovražni!) strani, lahko pomeni le, da so volilci volili naključno prisotne ljudi v po- litiki, torej, da so volili napač- ne ljudi. Ta teža vzdrži tudi ob kakršnikoli drugi argumenta- ciji. Ena izmed možnih razlag bi bila tudi kadrovska nepri- pravljenost na prevzem vodil- nih oblastnih funkcij v Celju. Sedanja vprašljiva podpora precej spornemu kandidatu Zimšku to tezo ne samo, da potrjuje, ampak kaže tudi na to, da so danes nekoč Demoso- ve stranke še bolj konfuzne. Kako si sicer razlagati nji- hov pristanek pod marelo LDS? V trših časih nismo pri- stajali pod marelo Socialistov, čemu danes pod marelo Dr- novškovih liberalov? In v čem je logika tokratnega strankar- skega (večstrankarskega!) do- govarjanja izven parlamenta? Se na ta način skuša še vedno prikrivati lastne slabosti oz- . nekatera napačna pojmova- nja vloge večstrankarske de- mokracije? Popolnoma nesmi- selno pa je takšno psevdospo- razumevanje med levimi in desnimi strankami tudi v luči pomanjkljivih in večkrat od- sotnih komunikacij znotraj vodstev posameznih strank in njihovega članstva. Identiteta nekdanjih Demo- sovih strank v Celju ostaja ta- ko še nadalje nerazpoznavna prav po zaslugi njihovih stran- karskih vodstev. Odveč je pov- praševati za mnenje njihove volilce. Ti so svoje povedali na Miklavževo nedeljo, ko so na stranski tir postavili vse upe politikov s slabim posluhom za težave volilcev. Kljub temu nekateri ostajajo neprizadeti in se izmikajo potencialni možnosti eventuelne zamenja- ve tudi s strani lastnega stran- karskega telesa. Spogledovanje z Drnovško- vimi liberali bo aktualno na- mreč le toliko časa, dokler ne bo prišlo do nujne in potrebne postavitve (ne zgolj prenove) slovenske in celjske desnice. Pri tem nikakor ni nujno opravičevanje in prepisovanja Dmovškove ljubljanske for- mule. In končno: Zimšek le ne more biti Dmovšek. S. D. Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo krajšali v uredništvu tako, da ne bo prizadet smisel sporočila. zahvale,i pohvale: Šempeterske vzgojiteljice za upokojence Ne mine teden, da ne bi ime- li v Domu upokojencev Celje kakšne prireditve. Pretekli te- den so nas razveselile vzgojite- ljice Vzgojno varstvenega za- voda iz Šempetra z igrico Mi- školin, ki so jo sicer pripravile za otroke ob novoletnem času. Da pa bi bilo ob veseli igrici še več zadovoljnih, so jo predsta- vile tudi nam upokojencem, so dejale. Ob veselih obrazih in smehu so gotovo ugotovile, da smo v njihovi igri uživali. Hvala in še kdaj nasvidenje! ALOJZIJA UNFERDORBEN, Celje PRIREDITVE LEDALiŠČE Slovensko ljudsko gledališče Celje bo jutri, v petek 5.febmarja ob 17. uri za abonma 3. šolski in izven uprizorilo Molierovega Namišljenega bolnika, komedijo, ki jo je režirala Katja Pegan; v četrtek, 11; februarja ob 11. uri pa za abonma 5. šolski igro Viktor ali otroci na oblasti. V kulturnem domu v Tmovljah se bodo v torek, 9. febmarja ob 19.30 z igro Amaterskega gledališča Vrba Prihajajo glumači, pričela l.Novačanova gledališka srečanja ob kultumem praz- niku, ki bodo trajala do četrtka. V sredo ob 19.30 bo gostovalo gledališče Tone Čuf ar z Jesenic s komedijo Podeželanka, v četr- tek, 11. febmarja pa gledališki ansambel Zarje iz Tmovelj s komedijo Branislava Nušiča Mister DoUar. V Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 10. in 16. uri za lutkovni abonma in izven gostovala lutkovna skupina Uš iz Ljubljane s predstavo Črviva zgodba. V Kulturnem domu v Tmovljah bo jutri, v petek ob 19.30 zadnja uprizoritev komedije Oskubite jastreba, avtorja Toneta Part- ljiča v izvedbi amaterskega gledališkega ansambla Zarja iz Trnovelj. V prostorih Slovenskega ljudskega gledališča v Celju bo nocoj ob 19.30 plesno gledališka predstava z naslovom Veronika in v izvedbi Plesnega Fomma iz Celja ter koreografinje Gordane; Stefanovič- Erjavec. OMCERTI V prostorih Strelskega društva v Sedražu bo v nedeljo ob 18. uri v počastitev kulturnega praznika koncert Moškega pevskega zbora Sedraž. V Kulturnem domu Vojnik bo v soboto, 6. febmarja ob IS.vui koncert Godbe na pihala KUD Ljubečna, ki jo vodi Janez Šabac. V KLjUBU bo v soboto ob 21.iu-i koncert Jazz kluba Mie Žnidarič in prijateljev. V dvorani zdraviliškega doma na Dobrni bo v ponedeljek ob 19.30 koncert Revijskega tamburaškega orkestra Akord iz Celja in Mešanega pevskega zbora Zdravilišča Dobrna. V Zadmžnem domu na Liubečni bo jutri, v petek ob 19. uri koncert Plesnega orkestra Žabe, ki ga vodi Tomaž Grintal. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo nocoj ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga vodi Alenka Korpar. AZSTAVE V Osrednji knjižnici v Celju bodo danes, v četrtek ob 17. uri odprh razstavo z naslovom Gradovi na Slovenskem. V Sa\'inovem likovnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek 5. febmarja ob 18. uri odprli razstavo akvarelov in risb akadem- skega slikarja Milana Lorenčaka. V gla\'ni jedilnici Cinkarne Celje bodo jutri, v petek ob 13. uri odprli razstavo likovnih izdelkov žganih na les avtorja Marka' Podpečana iz Polul, ki bo na ogled do prihodnjega petka. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju razstavlja; slike Jože Ciuha. Razstava bo na ogled do 23. febmarja. ^ V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled razstava španskega slikarja, založnika in umetnostnega kritika Alberta Estrade Vilarassa iz Španije, ki jo je posredoval Narodni muzej iz Ljubljane. V Muzeju novejše zgodovine bodo v ponedeljek ob 18. uri odprli razstavo likovnih del članov Dmštva likovnikov amaterjev Celje, ki bo na ogled do 13. febmarja. V avli Kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bodo v ponede- ljek ob 19. uri odprli razstavo likovnih del Zlatka Praha, člana likovne sekcije Svoboda Slovenske Konjice. Razstava bo na ogled do 18. febmarja. V avli hotela Dobrna bo do ponedeljka odprta razstava likovnih del učencev Doma Mihe Pintarja-Toleda, od torka, 9. febmarja dalje pa bo odprta razstava likovnih del slikarskih kolonij, ki so bile na Dobrni zadnjih pet let. V Likovnem salonu v Celju do 10. febmarja razstavlja akadem- ska slikarka Alenka Pirman iz Ljubljane. Razstava nosi naslov Skate muzej. V Cafe galeriji razstavlja risbe in grafike Igor Koprivnik-Biggl. Razstava bo na ogled do 13. febmarja. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko do jutri, petka 5. febmarja ogledate mednarodno grafično razstavo Grafika in libro, na kateri sqdeluje 8 slovenskih in italijanskih grafikov. I M O Celje Union 4.2. Osmi potnik 3 - ameriški film; od 5.2. Prvinski nagon — ameriški film. Mali Union do 8.2. Mesto upanja - ameriški film. Metropol 4.2. Moja pimca - ameriški fibn in Smrtonosni trenu- tek - ameriški fibn; od 5.2. Moja punca — ameriški fibn. Šentjur Kino Dom 6.2. Prvinski nagon — ameriški film. Žalec Kino Žalec 5. in 7.2. Smrtonosni trenutek - ameriški fihn. T A L O V osnovni šoli Lažiše nad Rimskimi Toplicami bo v nedeljo, 7. febmarja ob 10. uri glasbeno dopoldne, kjer bodo sodelovali Moški pevski zbor Lažiše, mladi člani šole, Branko Jovanovič, vodja skupine Don Juan in mlada Haidi Korošec, izkupiček od prirediteve pa je v dobrodelne namene šole. V zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, v petek ob 20. uri folklorni večer mladinske folklorne skupine Porabskih Slovencev v počastitev kulturnega praznika. V soboto, 6. febm- arja pa bo slavnostni koncert ob kultumem prazniku ob 20. uri. V dvorani Gasilskega doma v Novi Cerkvi bo v soboto ob 18. uri proslava kulturnega praznika, na kateri bodo sodelovali Otro- ški pevski zbor OS Dobrna in Moški pevski zbor PD Toneta Tomšiča iz Nove Cerkve. V Narodnem domu v Celju bo v soboto ob 19.30 osrednja proslava kulturnega praznika občine Celje. Sodelovale bodo Flavte brez meja in Komorni moški zbor Celje. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri ob 20. uri večer šansonov z naslovom Ne smejte se, umrl je klovn, v izvedbi Vite Mavric -Ruič. V knjižnici v Velenju bo jutri, v petek ob 19. uri kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika z gostjo Vido Jeraj-Hribar, Slovenko leta 92 in avtorico knjige Večerna sa- mota. V Šentvidu pri Planini bo v soboto, 6. febmarja ob 18. uri nastop folklorne skupine učencev osnovne šole iz Gornjega senika na Madžarskem, v nedeljo ob isti uri pa osrednja slovesnost ob kultumem prazniku šentjurske občine. V Zdravilišču Laško bo danes, v četrtek ob 17. uri predavanje z diapozitivi alpinista in popotnika Francija Horvata, ki je potoval po Pemju. V soboto ob 20. uri bo v Zdravilišču zabavni Št. 5 - 4. februar 1993 2^ Z dobro voljo po Sloveniji Pred dobrim mesecem je an- sambel Vinka Cverleta iz Vo- dul pri Dramljah izdal novo kaseto »Z dobro voljo«, ki jo je posnel v studiu Zlati zvoki v Kisovcu pri Igorju Podpeča- nu, ki je bil tudi aranžer vseh dvanajstih skladb. Gre za izredno prijetne viže, ki so de- lo neumornega in glasbi do skrajnosti predanega Vinka Cverleta, ob katerem v ansam- blu še igrajo in pojejo žena Mi- ra ter Darko Dobrotinšek, Zvonko Skorja, Stanko Ropo- tar in Franc Tanjšek. Vinko Cverle je kaseto naj- prej predstavil poslušalcem Radia Celje, januarja pa je obiskal še štirinajst radijskih postaj od Maribora do Jesenic in Murske Sobote do Kopra. Tako je večina Slovencev in Slovenk, ki imajo radi domačo slovensko glasbo, slišala Cver- letove viže. Ansambel pa ne počiva, saj že pripravlja gradivo za tretjo kaseto s pretežno zabavno glasbo. V programu je tudi CD, oboje pa bodo po vsej ver- jetnosti izdali v studiu Zlati zvoki, kjer so odlični pogoji za dobro delo in dober izdelek. Januarja smo jih uvrstili tu- di na našo lestvico, kjer so se takoj uvrstili v sam vrh. Tudi to je dokaz, da igrajo prijetno glasbo za vsako veselo prilož- nost. Na veselicah in podobnih prireditvah ob glasbi poskrbi- jo tudi za humor, tako da ni- komur, ki jih pride poslušat, ni dolgčas. Letošnje leto naj bi minilo v čimveč nastopih do- ma, novih posnetkih in tudi kakšnem gostovanju, zlasti v Nemčiji. TONE VRABL Primorsica fešta v Izoli Vse kaže, da bomo tudi na Primorskem dobili glasbeno prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, namenjena pa naj bi bila izključno dobri do- mači glasbi. Teh prireditev je po notranjosti Slovenije že kar precej, žal pa je ni bilo na Pri- morskem oziroma v mnogih zanimivih obmorskih krajih. Primorski fantje, ki so lani dosegli izjemen uspeh na šte- vilnih nastopih po Sloveniji, so zbrali toliko poguma, da bodo podobno prireditev pri- pravili tudi ob morju, za uvod v Izoli. Član ansambla Bogdan Fras je o prvi prireditvi po- vedal: »Krst bo v soboto, 6. febru- arja ob 20. uri v Gostinski šoli v Izoli, prireditvi pa smo dali naslov Primorska fešta. K so- delovanju smo povabili naj- starejši slovenski aktivni do- mači ansambel Štirje kovači, pa Tržaški narodni ansambel, ki je lani zmagal na Ptuju in Vinka Štmeka kot voditelja. Nastopilo bo nekaj mladih glasbenikov in naša skupina.« Vsekakor je takšna odloči- tev Primorskih fantov dobr; saj gre za popularizacijo do mače glasbe v turističnih ob morskih krajih, vprašanje sa mo je, če ne bi kazalo priredi tev pripraviti poleti, ko je oba la polna turistov. Sicer pa j pomembno, da so Primorsl fantje, ki bodo prihodnji tede začeli snemati drugo kaseto ii se pripravljajo za nastop rt koncertu revije Kaj, kjer so bi li izbrani za četrti najboljj ansambel v Sloveniji za let 92, prebili led. TONE VRAB; Foto: S. RAJ] Basist Dough Wimbish, tre- nutno član ameriških funk- metalcev LIVING COLOURS, kljub povabilu Micka Jaggerja ne bo zamenjal Billa Wymana, ki je pred kratkim zapustil skupino Rolling Stones in se, kot kaže, tudi dokončno poslo- vil od glasbe. Living Colour sicer pričakujejo izid singla »Leave It Alone«, ki mu bo kmalu sledil še album z naslo- vom »Stain«. Po nepričakovanem uspehu singla in videospota »Dogs Of Lust« skupine THE THE, so fantje iz tega že skoraj odpisa- nega benda te dni izdali še al- bum »Dusk«. Njihov naslednji projekt pa bosta dva EP-ja s priredbami songov velikana coimtry glasbe Hanka Willi- amisa in mojstra bluesa Rober- ta Johnsona. ALICE IN CHAINS so mo- rali odpovedati velik del svoje prihajajoče evropske turneje, ker jih je zapustil Mike Starr, basist in eden izmed ustanovi- teljev benda. Začasno ga bo zamenjal Mike Inez, sicer član spremljevalne skupine Ozzya Osbouma. Večina velikih bendov, ki je prej delala pri neodvisni za- ložbi Factory, je ob stečaju te že našla nove založnike. Sku- pino HAPPY MONDAVS je pod svoje okrilje vzela založba London Records, duo ELEC- TRONIC, ki ga sestavljata Johnny Marr (ex Smiths) in Bernard Summer (New Order) - na sliki - pa je podpisal po- godbo z multinacionalko EMI. ELECTRONIC po lanskem mega hitu »Dissapointed«, pri katerem je sodeloval tudi Neil Tennant (Pet Shop Boys), nista naredila skoraj ničesar, te dni dni pa sta se menda le lotila snemanja meteriala za nov album. Black Francis je po nekaj- mesečnih govoricah končno le zapustil skupino PIXIES in s tem povzročil razpad te, že skoraj kultne zasedbe. Francis je nekaj zadnjih mesecev delal aa samostojnem albumu pod imenom Frank Black. SHANE MacGOWAN (ex- POGUES) je po december- skem neuspehu singla »What A Wonderful World«, ki sta ga posnela z Nickom Caveom, spet v polni formi. Pripravlja se na podpis pogodbe z založ- bo ZTT, posnel je tudi nekaj demosov. Bomo videli (in sli- šali) kaj bo iz tega, saj tisti, ki so jih že slišali pravijo, da so Shaneovo najboljše delo do- slej. 24. februarja bo že 35. pode- litev grammyev, ki v svetu glasbe veljajo prav toliko, kot oscarji filmskim ustvarjalcem; Največ nominacij za letošnje- ga Grammya je zbral ERIC CLAPTON. Kar devet jih je, od tega štiri za pesem »Tears In Heaven«. Angleški izvajalci prednjačijo predvsem pri no- minacijah v alternativni glasbi (CURE, XTC, MORRISSEY) in za najboljši album leta (U2, ANNIE LENOX, ERIC CLAP- TON), medtem ko pri ostalih nominacijah prevladujejo ameriški glasbeniki. Najo- strejša konkurenca bo prav gotovo v kategoriji za najboljši hard ročk bend, kjer so poleg NIRVANE nominirani še GUNS & ROSES, RED HOT CHILI PEPPERS, PEARL JAM, FAITH NO MORE in ALICE IN CHAINS. STANE ŠPEGEL Enim čas, drugim mraz Kakorkoli že, na poti v novo tisočletje, ki nam jo diktirajo katoliški koledarji in se zaradi njihove zadrtosti pač ne da nič preskočiti, bomo morali cenje- no bralstvo pretrpeti še marsi- katero bridko, pri tem pa niti za hip kloniti. Potovanja skozi čas, kot mamljive fantazijske fuzlarije, so seveda poleg vse- ga lepega, lahko tudi usodna, saj se muhasti vrtinci tako imenovane prihodnosti, ki se pojavljajo tako nenadno in si- lovito, da ti zvije vrat, radi ne- izkušenemu in površnemu potniku ovijejo okoli nog, po- tem pa je treba plesati in ple- sati, dokler se pač Luciferju zdi. Pa potem ljudje o takih izletnikih govorijo najrazhč- nejše štorije, saj se te hitro pri- me lepljiva preroška smola, ki te potem za vselej prilepi na sedanjost in adijo potovanja. Torej, previdno! In če vprašate mene, je bil pretekli teden zopet eden naj- lepših in to predvsem po za- slugi zimskih šolskih počitnic, ki so kot nekakšna pajčevina bivšega sistema ostale nekje v zgornjem kotu januarja. Zi- ma nas je razveselila že z dru- gim vzorčkom snega in otroci so spali objeti s sankami, pa naslednji dan že ni bilo več sledu o beli odeji, o kateri so nesrečniki tako željno sanjali. In če bo držalo kar pravi šem- peterska babica, ki se dobro razume v pratiko, lahko priča- kujemo še eno, morda le zajet- nejšo pošiljko belih sanj. V stari hiši na deželi smo tako ložili peč cel teden in Sanjska se je z Maretom resno lotila raziskovalne naloge. Da- leč od televizorjev in časopisov smo vdihavali sveži zrak in sprva me je še držalo, da bi skočili do Ljubljane, kjer so prejšnji teden gostili dve zani- mivi zasedbi, vendar je na koncu zmanjkalo tako časa kot denarja. Po radiu Študent sem s krušne peči spremljal igrive viže, ki so jih v klubu K4 godli Marc Ribbot in zasedba Shrek. Kot razglednica iz New Yorka je izgledal torkov di- rektni radijski prenos koncer- ta in še nič me ni koštalo. Poz- navalci in oboževalci sodobne njujorške scene so si seveda neolikano oblizovali prste po časopisju že celih štirinajst dni, sedaj pa imajo tako za cel mesec dovolj mase za glasbene čevapčiče. No, druga kulinarična po- sebnost prejšnji teden pa je bil nastop medkontinentalnega tria, ki se je v Kudu predstavil pod šifro Woodoo Freicore. Ta sadež berlinskega glasbenega drevesa, ki mu veje segajo tudi preko oceanov, je v nekakš- nem krvnem sorodstvu z odlič- nimi Stan red fox ki smo jih imeli priliko v Sloveniji videti že nekajkrat. Potem pa je pri- šel po sili mesar Janez in ga ni nič brigalo, če nimamo niti za koncert, kaj šele za asfalt, s katerim so oblekli gozdno ce- sto mimo njegove hiše, po ka- teri bomo mogoče nekoč le vo- zili les. Še en mesec nam je dal. Freicorci pa so odfrčali in zo- pet je zavladal mir. Hvala- bogu! V Celju se po pripovedova- nju ni zlomila nobena od stra- nic zaboja, zato vam želim, da bi lahko še naprej uživali v za- pakiranosti, saj je tako vse skupaj en kline, kajneda! Mraz z vami in ždite v miru! Pod Mengešico marelo Tudi letos bo godba na pihala iz Mengša pod novim vodstvom Janeza Petrača pripravila Srečanje pod menge- ško marelo, katerega posebnost je, da lahko nastopijo samo tisti domači ansambli, ki imajo v svojih vrstah vsaj enega glasbenika, ki je to pot začel v omenjeni godbi. Prireditev bo v nedeljo, 7. februarja v mengeški kinod- vorani, zaradi velikega zanimanja pa bodo pripravili kar tri nastope ob 14., 17. in 20. uri. Ob godbi bodo nastopih ansambli Alpski kvintet, Marela Intemacional, Slovenski kvintet. Nagelj, Stoparji, Mengeški zvon, Boris Razpotnik in Tomaž Novak ter kot gostje iz Ziljske doline v Avstrije kvintet pevcev. Vodenja programa tokrat niso zaupali ne Vinku Šimeku ne Borisu Kopitarju, ampak Sašu Hribarju, ki bo pripravil tudi scenarij. To bo Hribarjev prvi takšen nastop. T. VRABL Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. WHO'S GONNA RIDE YOUR WILD HORSES - U2 (4) 2. RUN TO YOU - RAGE (6) 3. STEP IT UP - STEREO MCS (2) 4. FEEL NO PAIN - SADE (2) 5. SOMEDAV - LISA STANSFIELD (3) 6. 7 - PRINCE & NPG (5) 7. TEMPTATION - HEAVEN 17 (5) 8. STEAM - PETER GABRIEL (1) 9. EX-TERMINATOR - SNAP (1) 10. HEAL THE VVORLD - MICHAEL JACKSON (4) DomaČe zabavne melodije: 1. KO NOČ ZAMENJA DAN - DON MENTONV BAND (8) 2. HEY MERV - NERON (5) 3. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (5) 4. UUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX (2) 5. KONEC JE - ALENKA GODEC (6) 6. USODNA IGRA - ŠUM (4) 7. PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (10) 8. GENERALI - TOMAŽ PENGOV (2) 9. PREDEN SE PREBUDIM - JAN PLESTENJAK D.O.O. (1) 10. BODIVA SKUPAJ - FARAONI (1) Narodno-zabavne melodije: 1. CIGANKA GLEJ - AVSENIK & HELENA BLAGNE (4) 2. NAŠA DOMOVINA - ANS. LOJZETA SLAKA (4) 3. Z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA (4) 4. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (4) 5. PŠENIČNI LASJE - HMELJARSKI INST. KVINTET (4) 6. FANTOVSKA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (4) 7. VESEUE NA VASI - BRATJE IZ OPLOTNICE (3) 8. Z NAMI VSI NA PLES - MAK + EDVIN FLISER (2) 9. NEVESTA - ANDREJA ZAKONJŠEK (1) 10. POSTAL SEM PENZIONIST - PODKRAJSKI FANTJE (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: IT'S GONNA BE A LOVELV DAY - S.O.U.L S.Y.S.T.E.M. IN THESE ARMS - BON YOVI Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI GOSPODAR - AVTOMOBILI Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: IZ BLEDA V BOHINJ - SLOVENSKI KVINTET BRŽ MUZKA NAJ ZAIGRA - ANS. SREDENŠEK Nagrajenca: Timeja Koreni, Na Zelenici 7, Celje Vida Remenih, Zalog 1b, Drami je Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MclOdija v Cankarjevi ulici v Celju. Št. 5 - 4. februar 1993 251 Čvek intermezzo na agropopovski žurki Člani prillubllene skupine Agropop so za ženske In za avtoceste Na podelitvi priznanj naj- boljšim športnicam in športni- kom Celja je za zabavo godla slovenska žurerska skupina i Agropop, ki vselej spravi ob- '. činst\'0 v dobro razpoloženje in poskakovanje v ritmu agro muzike. Tudi v Celju ni bilo drugače. Aleš Klinar in Barba- ra Serbec, bolj znana pod umetniškim imenom Šerbi, sta prijazno dahnila da in v enem izmed odmorov svojo pozor- nost namenila tudi bralcem Novega tednika. Ker smo se ravno mudili med celjskimi športniki, je Aleš Klinar o svojem športnem udejstvovanju povedal: »Moj šport je zelo naporen. Ko pri- dem z nastopov domov, sem tako utrujen, da se najraje ule- žem v horizontalo in se igram truplo. Torej počivam. Na na- stopih veliko skačemo, pleše- mo in se maksimalno rekreira- mo, tako da pridemo izmučeni domov. Če bi se rekreirali še med tednom, bi bilo proble- matično. Kondicija za žure pa je pogojena že z nami, ki smo univerzalna ekipa, izbrana iz- med 6 tisoč prijavljenih. Osta- lo nas je šest, ki smo že po naravi vzdržljivi, simpatični, mladi in dobro izgledamo, za- to ne potrebujemo dodatne kondicije. Za nastope je na- mreč potrebna posebna kondi- cija. Pridobiš jo z leti, s kilo- metrino. Gre za neke vrste psi- hosomatsko motnjo.« Na avdiciji je kot selektori- ca nastopila Šerbi, pravi Aleš, in okoli sebe zbrala šest pravih moških, s katerimi se lahko dniži in ki so ji simpatični. Ona pa njim, seveda. »Ona je kot naš mentor, cenzor, ona je... ona je naš sponzor,« je vzhičeno dahnil Aleš Klinar. ' Agropopovci radi vidijo na svojih žurih obiskovalke. »Všeč so nam, ampak danes, v Celju, se bomo pa nazaj dr- žali. Sicer pa imamo ponudb toliko, da jih ne moremo sproti obdelati.« Na vprašanje, zakaj se bodo v Celju nazaj držali, je Aleš sramežljivo odvrnil: »Tu so simpatične športnice, kar pa ne pomeni, da niso živahne. Vendar mi postanemo po 12. uri živahni na drugačen način. Mi smo vsi neobreme- njeni, svobodomiselni. Obsta- jajo dekleta, Id z nami zdržijo več kot 14 dni, ali pa deset let. Ampak te so se že navadile, se vdale v usodo. Nas tolerirajo.« Agropopovci žurirajo vsak vikend, zato je treba paziti, pravijo, da se ne bi zgodilo, da bi jim žur postal muka. Do kratkega stika pride le takrat, kadar tečejo z nastopa na na- stop in vmes ni časa niti za spanje. Agropopovci na odru niso nikoli zateženi. Kaj pa sicer? »O, ja, smo, ob nedeljah zju- traj, ko nas kdo pokliče,« po- jasnjuje Aleš Klinar. »Vendar imamo odzivnike, na katerih naredimo selekcijo. Predsignal zazna, ali je na zvezi moški ali ženska. Če je ženska, se klic preveže na posebno disketo in iz te nato po abecedi urejamo punčke. Če kliče moški, v teh nevarnih dneh, pride na vrsto absolutno šele od ponedeljka dalje. Mi smo najlepši ansam- bel in se tega dobro zavedamo, zato nas zunanji videz punčk ne moti.« Aleš Klinar pravi, da so Agropopovci že marsikatero minuto osladili tudi zdomcem v tujini. Trenutno se dogovar- jajo za nastope v Argentini. »Dosti smo ga že mednarodno biksali in ga bomo še,« je pre- pričan. Zadovoljni so tudi s prodajo svojih kaset in plošč. »Očitno imamo Slovenci imidž, da smo zaprti vase, da smo svetobolje, da nismo ži- vahni. Ampak mi smo vse to demantirali, ker se tudi naše I kasete in plošče prodajajo v zlati, nekatere pa v platina- sti nakladi. Zelo smo zadovolj- ni, ljudje pa tudi.« Februarja bodo izdali novo kompaktno ploščo, na kateri bodo skladbe z zadnje kasete in še nekaj novih. Spomladi pa nameravajo posneti video ka- seto. Šef ženske Uge v ansamblu je Polde, pravi Aleš. »Šerbi ima čez moške, Polde pa je šef ženske lige. On odbere vse - za košarko, za gimnastiko, za ko- silo, po kosilu, zajtrk, tajnica, kelnarca, pevka, karkoli. Mi ves denar, če nam ga kdo kaj da, zapravimo na ženskah in na lastnih oblačilih.« Agropopovci pijejo vse po spisku, kar jim dajo, zagotav- lja Aleš, o hrani pa: »Jemo tudi vse po spisku. Mi smo zelo za vse. Fantka ali punčko, kloba- so ali zrezek, šnops ali vino, mi smo širokopotezni.« Agropopovci dirkajo po Slo- veniji z osebnimi avtomobili in trkajo na les, ker se jim, na srečo, doslej še ni nikoli nič pripetilo. »Veseli smo, da smo fajn šo- ferji, fejst ljudje.« Na vpraša- nje, ali so za avtocesto čez Tro- jane, pa Aleš odgovarja: »Ab- solutno. Mi glasujemo za vse avtoceste po Sloveniji, ker za nas prevoz pomeni velik pro- blem, saj skačemo z enega konca Slovenije na drugega, po teh norih cestah.« Alešev oče je priznani slo- venski sociolog. Toda v prime- ru Klinarjevih je jabolko pad- lo daleč od drevesa. »Sociolo- gija me zanima manj kot moje- ga fotra. S sociološkega vidika sem se poglabljal samo v pro- blem preživetja mladega glas- benika v Sloveniji.« In kaj pravita ata in mama na Agro- pop? Aleš Klinar izda: »Oče je fulla fan. Doma hodi v irhar- cah in bere knjige o Agropopu. Mama je pa zadolžena za to, da se v nedeljo nafutram, po- tem pa mi da žepnino, da lah- ko punčke ven peljem.« Medtem ko sva kramljala z Alešem, je Šerbi vestno pre- birala Antenino rubriko Skrivnosti mladih src. Na vprašanje, kdo je njen sonček, se je rahlo zdrznila in odgovo- rila: »Mojega sončka ni. Moj je na nebu, kadar sije. Vendar je to pozimi redko.« Šerbi pravi, da se na agropopovskih žurih izvrstno zabava. Tu in tam pa se vendarle zgodi, da ni tako. »Se je že zgodilo, da smo na odru počeli vse mogoče, valjali smo se že po tleh, ljudje pa so gledali kot tele v nova vrata in to me tako razkajfa, da bi šla kar z odra, kar domov, če ni odziva, ko se res trudiš. Na Primorskem, predvsem, te gle- dajo, buljijo vate, in to je grozno.« Na ulici je oboževalcev že vajena. »Ljudje neprestano la- jajo vame. Šerbi, pojdi z mano na kavo, se derejo mulci čez cesto, da bi pred prijatelji iz- padli frajerji. Jaz jim malo po- maham in se nasmehnem, po- vabil pa ne sprejmem. Ženske nanu-eč moški drugače obrav- navajo. Bom zelo grdo rekla, ampak če bi ženska kaj takš- nega naredila, bi vsakdo rekel, da je lahka, jaz pa imam o sebi bolj visokoleteče mnenje.« Serbi še vedno čaka na prin- ca na belem konju. »Priznam, da sem zelo zahtevna. Sama zelo veliko dam in od moškega zahtevam precej. Problem je še v tem, da po šestih mesecih vsak pobegne, ker sem vsak vi- kend odsotna. Jaz bi se morala najbrž odpovedati igranju, če bi se hotela poročiti in imeti otroke, zato bi se moral poja- viti res nekdo, v katerega bi bila močno zaljubljena. Saj sem, vsake kvatre, ampak ta pravi se sploh ni pojavil. Mor- da se sploh ne bo. Če bom na- šla pravega, bi se zaradi otrok odpovedala glasbi. Gotovo pa bi hotela še tu in tam na oder. Oder ima namreč svoj čar. Na- stopala sem že, ko sem bila stara komaj dve leti. S starši smo bili na nekem obisku, ko je na televiziji prepevala Ci- nquettijeva, twist. Baje so starši in prijatelji ležali na tleh, da ne bi padla s kredence, na kateri so me oblačili in kjer sem ob tej glasbi poplesavala.« Nad plesom se je navduše- vala še kasneje. »Čeprav mor- da hecno zveni, ker sedaj ni- sem baletniški tip, je res, da sem včasih obiskovala balet, plesala sem tudi pri folklori. Ja, sedaj kakšnega Labodjega jezera ne bi mogla plesati, kaj- ne? No, pri baletu se je bilo treba učiti še klavirja. Ker sem bila bolj lena, sem zato balet opustila. Pri folklori sem bila pa do osmega razreda. Na gimnaziji je bila folklora čisto demode. To je bilo nekaj tako groznega... kaj hujšega že skoraj ni moglo biti, kot da si plesal pri folklori, zato sem tu- di to opustila.« Od Serbi vsi pričakujejo, da bo nasmejana. Pa ni vedno ta- ko. »Kadar sem močno slabe volje, znam biti močno tečna in znam težiti. Takrat dobim zelo strupen jezik in samo še revskam in bevskam. Načelo- ma sem bolj dobrovoljna. Če pa sem že slabe volje, se za- prem v svojo sobo, kaj berem in poslušam glasbo, ki mi je všeč. Rada imam glasbo črn- skih izvajalcev, takšno, bolj soft.« Kadar je prosta nedelja, je videti približno takole: »Ce pridemo relativno zgodaj s spila, spim do enih, če pride- mo pa po peti uri zjutraj, vsta- nem šele po tretji uri, tako da je dneva že skorajda konec. Ponavadi nato pojem kakšno kosilo, se zvalim pred televizi- jo in gledam satelitske progra- me aU kakšen film na videu. Morda grem še na kavo k pri- jateljem, ki jih imam malo, včasih kaj pečem, kuham, od- visno od tega, kakšne volje sem.« Šerbi pravi, da je bilo, odkar nastopa, verjetno najbolj hec- no takrat, ko je padla skozi oder. »Tisti, ki so to videU, so se metali po tleh. Meni ni bilo zelo luštno, ampak potem pa- deš tudi sam v smeh. To, da sem padla skozi oder, se mi je zgodilo dvakrat. Enkrat sem si pa na odru nogo zlomila, ko sva plesala s Poldetom. Zgod in nezgod je veliko. Nekoč sem nameravala o tem napisati knjigo. Agropop je namreč že neke vrste institucija, ne le an- sambel. Dejansko se nam je zgodilo na poti in v življenju že toliko stvari, da bi bilo tre- ba to na papirček spraviti, vendar so se fantje zbali, da ne bi njihove punce kaj čudnega prebrale.« Šerbi pravi, da fantje iz Agropopa dobro vedo, da ji lahko marsikaj zaupajo in da jih nikoli ne izda. »Mi smo skupaj, mi se imamo radi in smo velika družina. Včasih sem njihova zaupnica, pa pri- dejo: Šerbi, socialna služba, daj, pomagaj, kaj ti misliš, kaj naj naredim... Potem skušaš pomagati, pa tudi oni meni, kadar sem v krizi.« Da bi kdaj odprla zasebno socialno ustanovo, Šerbi ne razmišlja. »Zadosti imam teh svojih fantičkov. Že tako ali tako pogosto na nastopih pri- de kdo, ki ga sploh ne poznam, in mi zaupa svoje težave. Ne vem, ali res tako zaščitniško in tako toplo delujem.« S fanti iz Agropopa se Šerbi rada druži, ubogajo pa je ne vedno. »Včasih,moram biti že nekoliko nesramna, potem pa... no, ja, slabo, ker sem edina med temi mojimi zlatimi fantički.« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC PRED 5. LETI: 1. heaven is a plače on eart...................................... belinda carlise 2. housearrest................................................................................ krush 3. ifound someone............................................................................ cher 4. alldavandallofthenight........................................ stranglers 5. stutterrap......................................... morris minor & the majors 6. signvourname............................................. terencetrentd'arby 7. comeintomvlife ................................................................ jovcesims 8. ithinkwearealonenow........................................................ tiffanv 9. alwaysonmymind....................................................... petshopbovs 10. father figure........................................................... george michael PRED 10. LETI: 1. youcanthurrylove................................................. philcollins 2. a winter's tale......................................... david essex 3. save YouR love...................................................rene&renato C- ........................................... moder Rose 5. all the love in the vvorld..................................... dionne warwick 6. orrvillessong............................................ keithharris&orville 7. peace on earth - little drummer ^^'e* bing crosby o Viiic .................................................................................. madness 10. buffalogais.«.^.................................................... malcom mclaren PRED 15. LETI: 1. mullofkintyre............................................................................ vvings 2. love'sunking............................................................... donnasummer 3. floral dance.......................... brighouse & rastrick brass band 4. how deep is your love.................................................. the bee gees 5. it'saheartache ............................................................. bonnietyler 6. let'shaveaquietnightin............................................... david soul 7. dontmakemybrowneyesblue............................ crystalgayle 8. uptovvn top ranking.................................................. althia & donna 9. ivvill................................................................................... rubywinters 10. dance dance dance......................................................................... chic PRED 20. LETI: 1. jeangenie............................................................................ david bovvie 2. long haired lover from liverpool.......... little jimmy osmond 3. hi hi hi................................................................................................ vvings 4. you'resovain................................................................... carly simon 5. ball park incident................................................................... vvizzard 6. blockbuster ................................................................................. sweet 7. solidgoldeasyaction................................................................ t-rex 8. craz>'horses.................................................................. theosmonds 9. big seven............................................................................ judge dread 10. gudbuyt'jane................................................................................. slade PRED 25. LETI: 1. balladofbonnieandclyde...................................... georgiefame 2. walkaway renee.......................................................... thefourtops 3. daydream beliver........................................................... themonkees 4. hellogoodbye ................................................................. the beatles 5. everlasting love............................................................ loveaffair 6. magicalmysterytour................................................... the beatles 7. amithat easy to forget...................... englebert humperdinck 8. tmcominghome.................................................................... tomjones 9. vvorld.................................................................................. the bee gees 10. thankuverymuch ....................................................... thescaffold Glasbo iz »Časovnega stroja« lahko poslušate v sobotnem večernem programu Radia Celje med 19.30 in 22.00 uro SS Alfi Nipič smuča v Avstriji in išče variante, kako zadovo- ljiti želje svojih glasbenikov, ki so mu napovedali štrajk. Veliki glasbeni mag bo že na- šel rešitev, sicer pa glasbeniki kar čakajo, da jih povabi k so- delovanju. Franc Kompare, Id je usta- novil in nekaj let vodil danes uspešno Marelo Internacional, zdaj doma barva avtomobile in izdeluje hišne številke ter se v prostem času ukvarja z glas- bo. Kmalu bo »spravil« cez mejo v Avstrijo Vikija Ašiča ml. iz Celja, ki naj bi s še tremi Avstrijci koncem meseca od- potoval na turnejo po Kanar- skih otokih, v Disneyjevo de- želo in celo v Avstralijo. Sam Kompare pa se odpravlja v Švico, kjer bo igral »za dušo«. Pred leti izredno popularni in obetavni Stoparji so lani ja- nuarja odšli v studio, da bi posneli četrto kaseto. Pa je še do danes niso! Vzrok je v tem, da sta dva fanta medtem odšla k vojakom, zataknilo pa se je še kje drugje. Vendar brez skr- bi, Stoparji delajo in njihovi ljubitelji bodo kmalu slišali nove skladbe. V televizijskem nočnem Vi- deomehu je sodeloval Rudi Bardorfer, ki je pred kratkim praznoval 60-letnico. Bardor- fer se uvršča med pionirje slo- venske domače glasbe, žal pa njegove dobre viže današnji rodovi premalo poznajo. Rudi je bil v odgovorih na vprašanja voditelja Borisa Kopitarja izredno skrivnosten in je rekel, da je doma kar iz Savinjske doline, kako pa je bilo z dekle- ti, pa se je samo skrivnostno zasmejal. Kmalu bomo Bar- dorferjeve viže lahko slišali v izvedbi vokalne skupine Aj- da in ansambla Slovenija ter bodo pomenile prijetno osve- žitev. Št. 5 - 4. februar 1993 2( VRTIUAK Moralka Človek ne bi verjel, kako pomaga, če vas skritizira. Ozmerja. Se- suje. Po kritiki iz pred- prejšnje številke ste na- mreč začeli pošiljati šol- ska glasila in pošto. Pohvaljeni! Ampak, nečesa pa (očitno) še vedno ne ra- zumete! Vrtiljak ni več stran dopisovalcev, ni stran, namenjena poročilom o sprehodih po gozdu... Vrtiljak je stran, name- njena teenagerjem! Zato, dragi moji: če želite objaviti petnajst spisov (po možnosti z istim naslovom), se lahko še vedno prijavite za Vaš Vrtiljak. Ste vi- deli tistega v prejšnji številki? Pohvale je vre- den! Vi pa ne! Tu spodaj vas čaka še ena prijavnica za Vaš Vrtiljak. In zapomnite si, da je Vrtiljak stran, ki jo imate pred seboj zdajle in v kateri ne bo- mo objavljali dolgočas- nih poročil. Vaš Vrtiljak pa lahko oblikujete či- sto po svoje! Velja? NINA M. Murphvievih zakonih Gotovo se vam je že zgodilo, da ste si na prvi dan šolskih počitnic zlomili nogo. Ali pa se vam je v trenutku, ko ste, mi- nuto do osmih, s kolesom pri- drveli do zadnjega križišča pred šolo, na semaforju priž- gala rdeča luč... Ob vseh takšnih ali podob- nih situacijah ste najbrž pomi- slili, da se je vse zarotilo proti vam. Kar nekaj ljudi pa je, ki so v podobnih situacijah, kot je ta, v kateri ste trenutno vi, do- tuneli, da ne gre za osebno maščevanje, pač pa za višji princip, tako rekoč za telefon- sko številko Vesolja... Skrat- ka, za naravni zakon, ki je star toliko kot izum ognja ali tele- vizijska reklama za kokakolo. Svoja spoznanja, svojo slutnjo Resnice so strnili in ubesedili v aksiome, pravila in zakone, vsak na svojem področju. Nad vsemi pa se dviga nesmrtni Murphy, ki je prvi presegel meje ozke specialnosti in po- stavil temelj nove, splošne znanosti. Razumeti moramo, da je murphyologija še mlada veda in da je pričujoče gradivo predvsem povzetek opazovanj in eksperimentov, iz katerega si mora vsakdo v skladu s svo- jimi potrebami in zmožnostmi sam izoblikovati napotke za sprotno rabo. Seveda pa pušča murphyologija tudi veUke možnosti za lastno kreativ- nost. Knjiga Murphyjevi zakoni, ki je izšla leta 1977, predstav- lja izbor iz velikega števila do- mislic, ki so jih ustvarile stoti- ne murphologov iz vseh kon- cev Amerike, Arthur Bloch pa jih je zbral in izdal. Pri nas so Murphyjevi zakoni izhajali v raznih časopisih in v Pavli- hovi pratiki. Predlani pa je za- ložba Karantanija izdala knji- go Murphyjevih zakonov, iz katere je delno povzet tudi tekst, ki ste ga ravno brali. Se- daj pa še nekaj najbolj »murp- hyjevskih« Murphyjevih za- konov. Murpiivjev zalcon: če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo. 0'Toolov Icomentar Murpiivlevega zaicona: Murphy je bil optimist. Siivermanov paradoics: če lahko gre narobe tudi Murphyjev zakon, bo narobe tudi šel. Sturgeonov zalcon: Devetdeset odstotkov vsega je sranje. Vodnik skozi moderno znanost: 1. če je zeleno ali se premika, je to biologija. 2. Če smrdi, je kemija. 3. Če ne deluje, je fizika. Prvi zakon razprave: Nikoli ne razpravljaj z but- cem - ljudje mogoče ne bodo opazili razlike. Katzev zakon: Ljudje bodo ravnali razum- no šele, ko bodo izčrpane vse druge možnosti. Jeningov izrek: Verjetnost, da bo kruh padel na namazano stran, je premo sorazmerna s ceno preproge. Jolinsonov in Lairdov zakon: Zobobol se vedno začne v soboto zvečer. Prvi zakon kolesarstva: v katero koli smer boš pe- ljal, je navkreber in proti vetru. Edelsteinov nasvet: Naj te ne skrbi, kaj drugi mislijo o tebi. Prezaposleni so z razmišljanjem o tem, kaj ti misliš o njih. Jacobsov zakon: Grešiti je človeško. Zvaliti krivdo na drugega je še bolj človeško. Clieltov aksiom: če pomagaš prijatelju v s ski, si bo to zapomnil - do j slednjič, ko te bo potrebova: Zakon živlleniske poti če gre vse proti tebi, si ( napačnem pasu. Kovačev zakon Napačna telefonska številjl ni nikoli zasedena. 1 Ronove ugotovitve o najstnikih: 1. Mozolji se ne pojavijo vse 4 trenutka, ko se odpraviš zmenek s prijateljico. 2. Gramofonska plošča je ved no poškodovana na mesti kjer je tvoja najljubša sklada Vse najboljše (Kar naprej)! Too much. To res ni več res. V sobotni oddaji smo imeli glasbeni maraton. Zmagala je Whitney Houston; gospa, za katero smo si vsi Teen-valovci najmanj želeli, da bi uspela. Ampak, poraz smo viteško prenesli. In »črni Barbie«, kot jo je imenovala Nena, je uspelo. Pred koncem oddaje Tina napove zadnji komad. In to, da bo drugega februarja prva obletnica Teen-vala. »Ker je drugega torek in Teen vala ne bo, si bomo komad za naš prvi rojstni dan zavrteli kar zdajle.« Tina je najnatančnejša od vseh Teenvalovcev, o vseh od- dajah vodi natančno evidenco. Ampak, jaz jo najprej okre-r gam, ker za obletnico ni pove- dala prej. Potem pa jih vpi šam, če lahko pridejo na od<3 jo v torek. ! Pokimajo. In kljub temu, mi ni bilo niti slučajno jasa kako naj bi vse skupaj izgled lo, zavrtim telefonsko števili radijske urednice Nade. »Zdravo, Nina tukaj, a la ko imamo v torek Teen val?< » Zakaj pa?« 1 »Obletnico imamo, pr rojstni dan praznujemo!« K sreči Nada šoke dobit prenaša. Ampak, vseeno: »/ moram že kar zdajle pove- dati?« I »Bi ti bili zelo hvaležni Ravnokar namreč teče zadnji minuta oddaje.« j »Počakaj malo. Ja... v Ma[ vrici ne, Mavrica je v torek za- sedena. Lahko pa...« (Daj, Nada, zini!.)... lahko pa ob pol dveh. O.K.? »Super, hvala.« Ampak, Nada ni zadovoljna »Nekaj mi še povej. Kaj ste pa praznovali prejšnji mesec?« »Petdeseto oddajo. Tokrat pa prvo obletnico.« »Dobro, dobro.« Tako smo torej spet prazno- vali in naredili fuU žur. In še enkrat dokazali, kaj radie pravzaprav je. Medij trenutka NINA M. SEDLAI Imagine (John Lennon) Imagine there's no heaven It's easy if you try No hell below us Above us only sky Imagine ali the people Living for today Imagine there's no countries In isn 't hard to do Nothing to kili or die for And no religion too Imagine ali the people Living life in peace Yo-hoh You may say Fm a dreamer But Fm not the only one I hope some day you'll join us And the world will live as one Imagine no positions I wonder if you can No need for greed or hunger A brotherhood of man Imagine ali the people Shamig ali the world yo-hoh You may say Fm a dreamer But Fm not the only one I hope some day you'll join us And the world vviii live as one Cenzura Novembrsko, poskusno šte- vilko Cenzure, glasila Gimna- zije Lava Celje, smo dobili prejšnji teden. Vredna je ogle- da. Sploh pa je veliko vredno že to, da so se opogumili tudi srednješolci in nam poslali svoje glasilo. Pa čeprav seveda tudi v Cenzuri ni »vse popolno«. Na prvi strani (in pol) je, na primer, objavljen prispevek Janija Prgiča, ki najprej na dolgo in široko kritizira »tele- vizijskega smešno simpatične- ga, racionalno neobritega, konzervativno dolgolasega možica, ki daje nasvete v zvezi s fišanjem, trabljanjem u šu- pak, pecanjem in nasploh za- peljevanjem ženskih in mošk.« Nato izvemo, da »on pojma ni- ma, blage veze nima, neznalica jedna. Sit pošitan!« In prav zato, ker »zaupate in verjame- te ter vam avtor prispevka že- li, da bi živeli v zmoti, vam daje par koristno uporabnih nasvetov, kar se tiče fišanja,' tarabljanja u šupak, pecanja in nasploh zapeljevanja žen- skih in mošk...« Potem se človek pogimino spravi na branje petih od še- stih stolpcev omenjenega pri- spevka (prvi oziroma šesti je povzet zgoraj). Človeku, ki be- re, je vedno bolj jasno, da se avtorjevi nasveti v bistvu v ni- čemer ne razlikujejo od Jona- sovih. Le, da je v prve vplete- nih še devetnajst pirov in en »ritem is a denser od dr. Alba- na«. Ljudje, a res mislite, da ste s tem početjem neznansko izvirni? Sicer pa je cajtng Cenzura čisto O.K. Odločili smo se za objavo prispevka, za katerega menimo, da vam bo morda pri- šel še prav. Osediajte In obrzdajte svojega konja Ali ste se ob naslovu kaj za- čudili in si rekli: »Ja, kako pa, ko ga pa nimam?« Ni res. Štos je v tem, da jaz ne mislim ko- nja kot žival, s katero kmetje orjejo polja in profesionalci jezdijo na tekmah. Govorim o brzdanju vašega notranjega Jaza. Ko boste na- mreč osedlali in obrzdaU vaš notranji Jaz, bodo težave mi- nile in vaše življenje bo vsak trenutek lepo, srečno, popol- no... In sedaj ste verjetno ogorčeno pomislili: »Ah, spet ena izmed tistih budal, ki zna- jo samo filozofirati!« Ponovno vam pravim, da ni- mate prav. Vsak izmed vas mora namreč priznati, da lju- dje dandames norijo predvsem za materialističnimi stvarmi (boljši avto, oblačila, lepše de- kle ...) in popolnoma pozab- ljajo na svoj duševni svet. No, pa pustimo to. Kar sem vam hotela danes predstaviti, je ena izmed vaj meditacij, ki pripomorejo k boljšemu zavedanju samega sebe. Vsak ima sovražnika: osebo, ki je ne mara, jo prezira in je zato ne more prenašati. Pobrskajte malo po svojih možganih in se spomnite pro- fesorja matematike, ali pa mo- goče profesorice slovenščine, da sploh ne omenjamo učitelja mehanike. Tudi, če kdo doslej ni imel težav s profesorji, si naj tole dobro zapomni v bo- doče (za vsak slučaj). V tej vaji se osredotočite na to osebo. Sklenite dlani v po- ložaj za molitev (tudi, če ste ateist, morate to storiti) in jih prislonite k prsim. Jasno si vi- zualizirajte osebo in vse, kar vam na njej ni všeč (slok nos, zoprno vrešeč glas, strog, pro- dirajoč pogled, očala na koncu nosu, ki postaja ob vašem nez- nanju rdeč, ipd.). Zamislite si kozmični izvir čiste ljubezm. Naj ljubezen iz izvira teče v vas. Potem to ljubezen po- šljite v podobi osebe (glejte, da jo boste previdno in pravilno zložili v kuverto). Kot laserski žarek naj ljubezen silovito teče iz vašega srca in obraza v po- dobo, ki ste si jo zamislili (zač- nite se lepo smejčkati in jo gle- dati naravnost v oči, ponižno, kot otrok, ki si želi čokolade od svoje mame). Obliva naj jo in prodira vanjo (ljubezen, se- veda). Istočasno v mislih izgo- vorite besedo »ljubezen« (če gre za profesorico angleščine, ne pozabite tega prevesti v »love«). Izgovorite jo z viso- kim tonom. Naj energija lju- bezni teče skozi vas vsaj minu- to dolgo (lahko tudi dlje, če je profesor »zagaman«). Vajo izvajajte tako pogosto, kot čutite, da je primemo. Ze- lo učinkovito zdravi boleč in nezdrav odnos do drugih ljudi (profesorjev). Nikakor se ne smete po vaji pozabiti sprostiti in nežno opazovati svoja nova čustva. Upam, da vam bo s to meditacijo olajšana mariska- tera šolska ura. Lena (Levška Nama) P.S. Vseeno pazite, da se ne zaljubite. Št. 5 - 4. februar 1993 27 Kings cross Piše Mojca Belak Lisa Fretton je nekega lepe- ga julijskega jutra iz cvetlič- nega korita pred svojim stano- vanjem potegnila pištolo, za- i vito v plastično vrečko. Ni je zanimalo, ali je nabita, zato je kar takoj poklicala policijo. Šele ko so policisti odšli, je poklicala hčerko in ji pokazala sveže nasajene petunije, zara- di katerih se je tudi lotila pre- kopavanja cvetličnega koritca. Ko sta mati in hči ogledovaU rože, sta zasUšali nekakšno šu- menje, ki je prihajalo izza spo- menika na (hTigem koncu dvo- rišča - neki moški je z vžigalni- kom segreval heroin na žUci. Bil je lepo oblečen in dajal je vtis, kakor da mu je žal, da moti, toda kljub temu so ga stanovalci s skupnimi močmi vendarle vrgli na cesto, na drugo stran napisa »samo za stanovalce«, nato pa so poči- stili dvorišče, ki ga je lepo oblečeni mož nastlal z injek- cijskimi iglami in bruhanjem. Uro kasneje je Matt Fretton kar z okna poklical ženo, ki je bila nekje na dvorišču in ji svetoval, naj se ne vrača v sta- novanje, ker si pet ne ravno uglajenih mladeničev vbrizga- va drogo na njihovem stopniš- ču in bi bilo varneje, da jih nihče ne moti. Spet so poklica- li policijo, toda peterica je za- pustila stopnišče še pred pri- hodom policistov. Ob železniški postali Takšen je torej dan na ob- močju londonske železniške postaje Kings Cross, enem naj- temnejših predelov britanske prestolnice. Prebivalci živijo v stalnem strahu pred nasi- ljem, ki je na ulicah okoh Kings Crossa nekaj povsem običajnega. V predelu, ki je znem predvsem po tem, da sko- raj nima stalnih stanovalcev, živi deset tisoč ljudi. Poleg revnejšega prebivalstva, ki se ne more odseliti kam drugam zaradi predragih najemnin, je tam še precej študentov - ti obiskujejo bližnje šole in dela- jo v bolnišnicah - ter več kot sto hotelov in domov, v katerih prebivajo nezaposleni in brez- domci, ki so večinoma pripo- tovali v London s severa (že- lezniška postaja Kings Cross je izhodišče za potovanje proti Yorku in Edinburghu) v upa- nju, da bodo v prestolnici končno našli kakršno koU za- poslitev. Žal se takšne želje kmalu razblinijo, kajti tudi v Londonu je izredno težko najti delo. Za vse preveč ljudi je postal Kings Cross prista- nišče obupanih in razočara- nih. Vsakdo, ki pristane na tem območju, se slej ko prej zave, da je padel na dno druž- bene lestvice. Ni jasno, kako je v takšnih razmerah domačinom, ki vztrajajo v stanovanjih okoli postaje, uspelo ustvariti zares tesno povezano sosesko. Julija in avgusta lani so skoraj vsak konec tedna organizirali dru- žabno prireditev - od latinsko- euneriškega dneva do različnih festivalov in zabav za otroke, odrasle in upokojene s široko paleto glasbene ponudbe. To- da domačini žal niso tisti, ki bi vplivali na videz in sloves svo- jega okrožja - to vlogo je prev- zela skupina kakih sto »začas- nih stanovalcev« - prostitutk, zvodnikov, preprodajalcev mamil. Njihovo število se ves čas spreminja kot plima in oseka - ob policijskih akcijah se občutno zmanjša, potem pa spet bliskovito naraste. Ob- močje je preveč »strateško po- membno«, da bi ga ti temni gostje hoteli za vedno zapusti- ti - na razmeroma majhnem prostoru so kar tri železniške postaje, šest podzemeljskih postaj in kar 50 avtobusnih li- nij, ki dovažajo vedno nove kliente in omogočajo, da tem- na trgovina neovirano cveti. Živahno poletje 92 Poleti 92 so »posli« na Kings Crossu še posebej cveteli, ob njih pa seveda tudi kriminal; policisti so se enkrat kar na ulici spopadli s prestopniki, nekaj žrtev je »slučajno« padlo pod tovornjake, ki so drveU po cesti mimo postaje, nekoga so v pretepu razkosali z mesarsko sekiro, povsod se je našlo kakšno truplo, žrtve preveli- kih količin zaužitih mamil pa so se večkrat zavlekle na otro- ška igrišča ali v stranišča že- lezniške postaje. Statistika kaže, da se je število žrtev ma- mil v severnih občinah Cam- den in Islington (kamor spada tudi Kings Cross) v zadnjih štirih letih podvojilo. Policisti so poskušali razgnati prepro- dajalce mamil - februarja 92 so aretiraU več kot sto osumlje- nih in za nekaj časa je tudi ob Kings Crossu vse potihnilo - toda ne za dolgo. Posli so pač posli in »podjetniki« so se ved- no pripravljeni vrniti, ko mine neurje. Pa tudi če bi policiji uspelo zajeti vse prekupčeval- ce, bi se vedno našli novi, ki bi zasedli njihovo mesto. Minulo poletje so se domačinom v tej obrti pridružili še tujci - zlasti Italijani, ki jih doma ovirajo precej ostri zakoni. Po rim- skem in neapeljskem podzem- lju krožijo letaki o tem, kje v Londonu lahko kupijo ali prodajo mamila in celo sez- nam hiš v določenih ulicah, ki so primerne za nasilno vseli- tev. Razseljenost očitno posta- ja značilna za vso Evropo. Prekupčevalci in prijateljice noči Prekupčevalci z mamili predstavljajo trd oreh za bri- tansko policijo; droge večino- ma hranijo v ustih, tako da jih je skoraj nemogoče aretirati. Če hoče policist izvesti »intim- no preiskavo«, potrebuje do- voljenje svojega nadrejenega, preiskavo pa lahko opravi sa- mo zdravnik v bolnišnici ah na policijski postaji. Toda preden zagotovijo vse pogoje za prei- skavo, osmuljeni običajno že pogoltne svojo varno zavito robo. Želodec mu lahko iz- praznijo samo, če je bolan ozi- roma če bruha, sicer pa ga mo- rajo po 24-umem priporu spet izpustiti na uUce, kjer takoj nadaljuje s svojo dejavnostjo. Veliko hvaležnejša tarča so prostitutke, ki so kar naprej na policiji, čeprav se oblasti zavedajo, da so tudi same močno izkoriščane. Večinoma so odvisne od nasilnih zvodni- kov in najstarejša obrt jim je bila izhod v sili, če so se hotele izogniti beračenju. Njihovo delovno mesto so ulice okrog Kings Crossa in slej ko prej jih vidite pri delu v kakšnem stopnišču, samotni ulici ali v kotu zapuščenega dvorišča. Ne preveč svetla prihodnost že pred desetimi leti ni po- plava policistov na lilicah okrog Kings Crossa dosegla želenega učinka — kriminal se je celo še razmahnil, zato stal- ni stanovalci na tem območju postajajo vedno bolj pesimi- stični. Nihče ne ve, kako bi razrešili ta pereč problem - jasno je le to, da bodo morali nekaj ukreniti še preden bodo na Kings Crossu odprli nov terminal za železniško poveza- vo z Evropo, ki bo potekala po predoru pod Rokavskim preli- vom. Če bo Kings Cross takrat še vedno zbirališče londonske- ga dna, se utegne ob večjem prilivu potnikov spremeniti v človeško smetišče evropskih razsežnosti. TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 12. nadaljevanje Največja je mera je bil tovor ali trije šetrtinjeki, kar je bilo enako petnajstim velikim ve- drom ali 1574,40 litra. I V novem veku so malo gra- 1 ško vedro zamenjali z dunaj- skim ali avstrijskim vedrom, ki je merilo 56,59 litra, dunaj- ski štrtinjek pa je meril 10 du- najskih veder ah 565,90 litra, in dunajski polovnjak, ki je meril 5 dunajskih veder ali 283 litrov. ŽIvljenie z vinogradom Vinograd ni isto kot njiva pšenice, kjer sicer uspeva zlato klasje za naš vsakdanji kruh. Toda pšenico pose j emo jeseni, poleti jo žanjemo in tako rekoč lahko takoj jemo kruh in ob letu osorej sejemo že za na- slednje poletje. Vinograd pa je draga nalož- ba, ki posebej za vložek terja mnogo in prvič rodi v najbolj- šem primeru šele v tretjem, ponavadi pa v četrtem ali v pe- tem letu. Vinograd je torej do- brina, ki jo moramo skrbno varovati in negovati, mnogo vlagati v zemljo na različne načine in še več v trto, ki raste iz te zemlje. Vinogradi so posebne celote, ki dajejo svojemu okolju, po- krajini in včasih vsej deželi poseben, značilen videz. Pre- den se je proti koncu prejšnje- ga stoletja pojavila trsna uš, so bili naši vinogradi drugačni. Večinoma so bUe vrste pome- šane med sabo, tudi teras še niso poznali. Vse nove spre- membe so vplivale tudi na po- dobo ali na arhitekturo vino- gradov. To je bilo značilno zla- sti za vinograde velikih pose- stev, še danes pa lahko vidimo manjše zasebne vinograde po starem. Med značilne pojave vino- rodnih krajev v Sloveniji sodi- jo tudi brajde, čeprav jih mno- gi ne jemljejo resno in jih sploh nimajo za vinogradniško sestavino, temveč bolj za ne- kakšen folklorni ostanek do- movanja hibridov, ki pa niso primerni za vino. Takšno gledanje nas seveda pripelje v svojevrsten položaj, ko trdimo za določena območ- ja, da niso vinorodna, na njih pa raste brajda, na brajdi grozdje, grozde trgamo, sti- skamo, dobimo mošt in iz mo- šta p)0 alkoholnem vrenju — vino... Brajd pa je v Sloveniji veli- ko. Domala je ni domačije, ki ne bi imela v bližini, če ne že kar ob hiši tudi brajdo, ki je svojevrstna arhitektimia eno- ta. Na brajdah pa niso samo hibridi, torej šmamica, kvin- ton, izabela in druge samorod- nice. Ljudje jih radi gojijo, ker z njimi ni veliko dela, čeprav v zadnjih letih vse bolj škropi- jo tudi samorodnice, ker tudi te niso več tako odporne proti raznim škodljivcem, kot so to bile nekdaj. Mnogi imajo na brajdah tu- di cepljeno trto, nekateri pa se že ukvarjajo s tako imenova- nim biovinom, to je pridelek s trte, ki ni bila škropljena ali pa le najmanj, kolikor je mo- goče. A ostanimo še nekaj časa pri vinogradu. To je pač njiva, brez katere ni grozdja. Včasih so vinograde obdelovali dru- gače kot danes. F*rav je, da se spomnimo tudi tega, kajti z nespametnim ravrianjem ob vinifikaciji pridelka lahko iz- ničimo ves trud, ki smo ga prej vložili v vinograd, to pa je zah- tevno delo. Že ko smo govorili o vini- čarjih, smo zapisali, da so vi- ničarski otroci nosili gnoj v jerbasih na glavi, toda gnoje- nje z gnojem se je v vinogradih uveljavilo šele proti koncu prejšnjega stoletja. Vinograde so dotlej gnojili torej z vejni- kom, pa tudi s kompostom, ko- ruzno slamo, plevami in razni- mi odpadki. Gnoj so v vino- grad nosili s škafih, v koših in jerbasih, v Kapelskih goricah pa so gnoj vlačili tudi v poseb- nem koritu, ki so ga imenovali čuna. Kjer vinograde še okopava- jo, počnejo to spomladi po re- zanju trte. Ko odganja trsje, okopavajo drugič, ah kakor pravijo temu - opravijo drugo kop. Okopavanje vinograda je težko delo, zato je to že od nekdaj moško opravilo, čeprav vemo iz nekaterih literarnih del, da se je kdaj izjemoma lo- tila tega dela tudi ženska roka. Kopači so razporejeni v pare in prvi kopač je janar, tako mu pravijo v Slovenskih goricah, ta velki krajač pa na Kozjan- skem, zadnji kopač pa je repar ali mah krajač. Vinogradniki opravijo še danes večja dela s pomočjo drugih vinogradnikov, sose- dov in prijateljev, razen za ri- golanje, ko najamejo posebno delovno silo ali pa težko me- hanizacijo. Kako so včasih na Sloven- skem obdelovaU trto ne vemo natanko, saj so podatki s tem radodamejši šele od 19. stolet- ja, pa tudi več literature je na voljo o tem. Zanimivo je ta dela primer- jati zaradi današnjih časov, kjer so se ponekod ohranila še v opisani obliki, drugje pa so spet drugačna, spremenjena v duhu sodobnejše tehnologije, orodja in mehanizacije. (Dr- . Marija Makarovič: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, MK 1978) »Večinom obrezujejo trto v februarju in marcu. Rez, re- zatev opravijo rezači. Trto obrazujejo tako, da ostanejo na rezniku tri očesca. F*ri zelo krepkih trsih puščajo na Koz- janskem šparone ali ločne na osem očesc. Po Brdih pravijo, da plevejo život trte. Za rezatev so splošno upo- rabljali nekako do sreitine 19. stoletja, ponekod tudi kas- neje, v Halozah še do druge svetovne vojne, nekoliko ukrivljen nož vinjek (Prek- murje. Štajersko), tudi noras, rznik za vinograde (Dolenjsko, Šentrupert) ter kosir (Kopr- sko), kljukec in fovč (Brda). Za to delo so morali imeti rezači vsekakor že nekaj vaje, da so mladike pravilno rezaU. Danes že splošno režejo z železnimi škarjami. Rožje, kot navadno poimenujemo porezano trtje, pustijo, ga zakurijo v vinogra- du ali pa ga zvijejo v pušelne (Kozjansko), znosijo domov in z njim podlcurijo krušno peč. Drugje ga spet podkopavajo v vinogradu za gnoj ali kurijo z njim pozimi v hramu. Po opravljeni rezatvi, delo- ma tudi že med njo, trsje kolijo ali kot pravijo precej splošno poraklajo, drožijo (Brda). Za kolje uporabljajo najrazličnej- še vrste lesa - kostanj, akacijo, smreko, lesko ipd. Kolje pri- pravijo večinoma že pozimi in ga po potrebi še posušijo na enojnih ali dvojnih kozah. Za nameščanje tako novih kot starih kolcev, ki jih predhodno ošilijo, z večjimi vinjeki-ren- čelicami (Goče, Vipava), upo- rabljajo koničasto železno pa- lico štango (Osp, Koprsko). Od konca junija do sredine julija sledi vezanje, vez, veza- tev trte. Starejši menijo, da so za prvo vez, opravljeno po prvi kopi, uporabljali visoko travo, posamezniki pa še danes veže- jo trto h kolu z navlaženo rže- no slamo. Na vzhodnosloven- skem vinogradniškem območ- ju so pri vezanju s slamo upo- rabljali hlapca, to je rogovilo iz bukovega, gabrovega ali le- skovega lesa, v katero so polo- žili uravnano slamo, jo pre- pognili in zvezali pod rogovilo na palici. Pripravo je rezač sproti zasajal poleg sebe v zemljo. Pri zavijanju slame uporabljajo na Kozjanskem in v Slovenskih goricah lesen kli- nec, dideldajc. Vezač namreč vzame dve do tri slame in jih razpolovi na klinu, nekajkrat zavije klin ter napravi z njim pentljo. Poleg pšenične slame je v navadi tudi vezanje z meko- vimi trtami (Kozjansko), na- dalje z beko (Primorsko, Do- lenjsko) in seveda splošneje z rafijo, juto aU z že navedeni- mi vezivi. S tretjo vezjo trto dokončno pritrdijo, vežejo mladje pri vrhu trte. Do uvedbe današnjega nači- na škropljenja in žveplanja proti peronospori in oidiju so posamezniki preganjali smod (Kozjansko) tako, da so nama- kali v posodo z galico, škaf ali brento, brinjevo vejo, pa tudi resje in slamo ter z njo škropili po vinogradu. Temu opravilu pravijo po Brdih, da gredo me- tat u drju. V Prekmurju so si nekateri pomagali tako, da so v galico pomakali krtačo, jo nato držah nad trto in drgnili po njej z nožem, da je rosilo na trs. Vsekakor je z žveplanjem in rednim škropljenjem veliko dela in tudi stroškov. Zato v marsikaterem kmečkem vi- nogradu, predvsem na Dolenj- skem in v HalozEih, vzdržujejo samorodne, za razne bolezni in škodljivce odporne trte. Nadaljevale ]^rihoogost pojav pri ljudeh, ki izločajo veUko loja. Akne se odpravijo zelo težko ali sploh nikoli. Ker na vnetje kože vplivajo številni vzroki, je potrebno vzpostaviti sploš- no ravnovesje organizma. Po- leg diete, ki jo uživate, je po- treben tudi notranji mir, ker akne lahko nastemejo tudi za- radi hormonskih, živčnih ali psihičnih motenj. V zadnjem času dosegajo odlične uspehe z oljem iz se- mena dvoletnega svetlina. Olje vsebuje veliko gama linolen- ske kisline, ki je našemu orga- nizmu potrebna bolj kot ostale nenasičene kisline. Ureja sin- tezo prostaglandinov, ki so po- membni za mnoge vitalne fimkcije. Vplivajo na mnoge vnetne procese, zlasti tiste, ki sproščajo tako imenovani ne- vrodermatitis. Ker ste že obiskovaU koz- metičarke in dermatologe in ste Ucimazali kožo z razUčnimi mažami in losijoni, morate svoji koži privoščiti tudi poči- tek. Obnoviti morate kisli zaš- čitni plašč. Če imate čas, si lahko pripravite tople obklad- ke iz zdravilnih rastUn, kot so amika, sivka, kamilica, rman, rožmarin, žajbelj in si jih tople polagate na kožo. S tem boste razširili kožne pore in iz kože izmili več nesnage. Šele takšno kožo lahko čistimo z iztiska- njem zrelih mozoljčkov. Za lunivanje uporabljajte kislo tekoče milo, ki vamje kisli kožni plašč. Za razkuževanje obraza lahko uporabljate 70-odstotni alkohol samo takrat, ko si izti- skate gnojne mozolje. Dmgače pa si obraz čistite z losijonom, ki si ga lahko sami pripravite iz listov jetičnika, trpotca, ka- milic, sivke, destilirane vode, alkohola in mlečne kisline. S tem losijonom si umivajte obraz, ker zdravilne snovi na- štetih rastlin kožo čistijo, utr- jujejo, razkužujejo. Mlečna ki- slina daje preparatu primemo kislost. BORIS JAGODIC Št. 5 - 4. februar 1993 33 vtokotiček Zvezda Je rolena Renault twingo, na lanskem pariškem avtomobilskem salo- nu predstavljeni avtomobil, postaja tudi stvarnost. Čez ne- kaj dni bo v dveh Renaultovih tovarnah (v Franciji in Špani- ji) namreč stekla serijska izde- lava tega avtomobila, medtem ko bo dejansko na trg zapeljal v Franciji konec marca, drugje - tudi pri nas - pa junija ali bolj verjetno septembra. In sploh ni dvoma o tem, da je twingo (na sliki) svojevrstna avtomo- bilska revolucija v rezredu najmanjših avtomobilov. Pri Renaultu pravijo, da twingo ni le povsem nov avto- mobil, pač pa gre pri tem za povsem nov, svež in drugačen pristop. Na voljo bo samo v eni karoserij ski obliki (pa tudi v različici s platneno streho oziroma kot soft top), z eno samo opremo in motorjem, pa naprodaj po samo eni ceni (v Franciji bo stal nekako 54 ti- soč frankov ali približno 16 ti- soč mark). Zunanja podoba v marsičem spominja na veliko večji renault espace. Zanimiva je oblika prednjih, polokroglih luči, izvirna je zamisel o na- mestitvi radijske antene na pecelj levega stranskega ogle- dala, medtem ko veliko in do- kaj položno vstavljeno prednje steldo briše le en sam brisal- nik. Twingo ponuja navzven veliko novega, izvirnega in do- miselnega, je v marsičem po- učna lekcija vsej konkurenci. Tisto, kar je pri twingu še posebej očitno in uporabno, je notranja prostornost. Kljub skromni medosni razdalji 234 centimetrov je dovolj prostora za štiri odrasle potnike. Zad- njo sedežno klop je mogoče v celoti pomakniti naprej ali nazaj (kot pri citroenu ZX), kar je v korist notranjemu udobju, ne pa tudi velikosti prtljažnika. Notranjost je ved- no le v eni barvni kombinaciji, armatura pa je tako kot zuna- njost zanimiva in izvirna. Skratka, twingo bo kljub vse- mu uspešen avtomobil. borza cen rabljenih avtomobilov Zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju bi lahko označili kot povprečnega, čeprav je se tudi tokrat na njem pojavilo preko 700 vozil. Prodanih je bilo 40, kar je nekoliko pod običajno ravnijo. Na sejmu je bilo možno kupiti tudi razno dodatno avtomobilsko opremo in avtokozmetiko, vendar je bila ponudba dokaj majhna. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. MATJAŽ MARKETING POLZELA, tel.: 721-052 IZJEMNA CENA VOZIL TAURIJA: 547.677 SIT ZASTOPSTVO ZA FORD, SUBARU IN DAIHATSU Nekaj cen vozil SUBARU: justi102wd 11.600 dem legacysedan2wd1,8 19.800 dem legacv ranger 4wd 2,8 28.100 dem RABUENI AVTOMOBILI: TIP LETNIK CENA 126p 86 1.800dem jug045ax 87 3.000 dem jugo 55 koral 88 4.300 dem jugo 55 gvl koral 89 4.800 dem bmw320 76 4.500 dem r4gtl kamionetfurgon 91 7.900 dem alfarome0 33 4 x 4 87 12.400dem golf diesel 88 13.500 dem Ford mondeo kot globalni avtomobil čez nekaj tednov bo Ford vsaj novinarjem prvič uradno predstavil novi ford mondeo (na sliki). To bo zamenjava za res zelo ostarelo, sicer pa v vsem tem času tržno uspešno sierro. Ob tem pravijo tudi to, da bo ford mondeo nekakšen koz- mopolitski avtomobil. Takšen, kot bo naprodaj v Evropi, bo na voljo tudi v Ameriki, pa na Japonskem in vsepovsod drug- je. Kot kreditna kartica, ki jo poznajo na vseh celinah in v večini držav. Skratka, mon- deo bo nekakšno globalno vo- zilo, ki bo na voljo v treh karo- serijskih izvedenkah (kot kla- sična limuzina, kot petvratni hatchback in kot karavan), s pogonom na prednji kolesni par ali na vsa štiri kolesa, pa s štirimi motorji (trije bencin- ski in 1,8-litrski turbo dizel) in ročnim petstopenjskim oziro- ma štiristopenjskim avtomat- skim menjalnikom. Avtomobil bodo izdelovali tako v Evropi kot tudi v Ameriki, pri čemer naj bi iz Fordove evropske to- varne v belgijskem Genku vsak dan na cesto pripeljalo po 2000 fordov mondeo. Avtomo- bilski časi se torej spreminjajo in Ford mondeo je eden od do- volj očitnih dokazov za to. Št. 5 - 4. februar 1993 št. 5 - 4. februar 1993 št. 5 - 4. februar 1993 št. 5 - 4. februar 1993 št. 5 - 4. februar 1993 št. 5 - 4. februar 1993 št. 5 - 4. februar 1993 Grega versus Zniago Neutrudnemu borcu za ob- stanek v SNS Gregorju Urani- ču se globoko opravičujemo, ker se nam je pred tedni tako bogokletno zapisalo, da se tru- di prikupiti strankarskemu še- fu Zmagu Jelinčiču. Tokrat objavljamo popravek: Gregor kot pokončen mož cilja veliko višje - trudi se ostati član naci- onalne stranke brez Jelinčiča. Ha, ha, bomo videli... Mimoze Na razpravo o komunalni deponiji je celjski izvršni svet povabil Tomaža M. Jegliča sa- mo kot predstavnika stranke, ne pa tudi kot mestnega urba- nista. Užaljeni Jegla je na seji to komentiral kot nov dokaz, da je urbanistična stroka v Ce- lju dekla politike. Premier Krajnc je rekel, da njegove pripombe ni čisto dobro razu- mel. Še sreča da je ni, sicer bi bil še on užaljen. Lahko bi celo - ponovno odstopil... Pukl kontra Jelinčič Vitodrag Pukl in Zmago Je- linčič se gresta zadnje čase kaj čudno tekmovanje. Ce Jelinčič prisega, da so vse glasove Slo- vencev, ki niso Slovenci, poka- sirali v LDS, je Pukl prepri- čan, da so le-ti glasovali za Združeno listo. Kaj tudi ne bi. saj po Puklovo Združena lista ni podobna evropski levici ampak je »post-komunistična stranka, ki si prizadeva za zaš- čito real-socialističnih prido- bitev in za ohranitev starih odnosov.« Kaže, da se bosta še resno sprla zaradi teh glasov, ali pa bosta morda družno obtožila Golobica iz republiške volilne komisije, da je bilo s štetjem glasov kaj narobe. Županska tolažba Kaže, da je predsednik SDP v Žalcu Franci Tratar že prebolel nedavne voli- tve, čeprav mu je do po- slanskega mesta v držav- nem zboru manjkalo le kakšnih 20 glasov. Tolažbo išče v dejstvu, da je zdaj že skoraj povsem jasno, da bodo njegove Griže samo- stojna občina, njemu pa se v domačem kraju obeta za- nimiva funkcija ...Še na- prej pa bo seveda ostal tudi šef Ljubljanske banke v Žalcu - in že s skromnim znanjem matematike je jasno, da bo skupna vsota honorarja in plače zelo po- dobna zaslužku poslancev v državnem zboru. Do kod sega ¥0da? Po fotografiji sodeč (nastala je v času, ko je direktor holdinga Zdravilišče Rogaška Darko Bizjak »namakal svoje grešno telo v termalno vodo iz nove vrtine«) bi lahko skle- pali, da govorice o potapljanju Rogaške niso utemeljene. Jasno je namreč videti, da Bizjak še ni do grla v vodi. Zdaj pa je vse odvisno od Igorja Trillerja, ki za Rogaško priprav- lja program nalog za uspešnejše gospodarjenje. Če ga bo bivši stečajni upravitelj Elana zamočil, bo namočil tudi Bizjaka. Za delavce pa se tako ali tako nihče ne sekira... Šifra: JML 59 Firbci te dni na veliko ugi- bajo, kaj neki se skriva za oz- nako JML-59 na registrski ta- blici avtomobila prvaka celj- skih krščanskih demokratov. Za J in L je jasno, da sta krati- ci imena in priimka lastnika. Toda, kaj dela med njima M? Zlobneži natolcujejo, da po- meni »mandatar«, kar naj bi ovekovečilo neizpolnjene ka- drovske sanje dotičnega go- spoda. S številko 59 pa je mor- da želel javnosti razodeti, ko- liko glasov občinskih poslan- cev se je nadejal, ko je lani kandidiral za predsednika celjske vlade. Marija, poma- gaj, kakšna prevzetnost... . ..da bodo učenci v to- rek, 9. februarja, štrajka- li. Pravijo, da v glavnem iz protesta, ker naslednje dneve, v sredo, četrtek in petek, ne bodo imeli po- uka, nekaj malega pa tudi zato, ker bodo tako na najučinkovitejši način združili kulturni praznik in učiteljsko stavko. ...da bo lider Sloven- ske nacionalne stranke Zmago Jelinčič-Zgago kmalu postal leder. V stranki mu namreč raz- jarjeni nasprotniki kmalu nameravajo temeljito ustrojiti kožo. ...da bo Damjan Vreč- ko-Peugeot 404 v svojem bodočem mandatu celjski OSUPVO vodil po krš- čansko. Saj veste: ne stori drugim, česar ne želiš sam sebi. ...da Jože Zimšek, da govorjeni, pa še ne pott jeni mandatar za nov, celjsko vlado, sploh še j obiskal nekaterih stranit čeprav je obljubil, da ji^ bo. Nič čudnega. Kot di rektor ZPI je pač na v« jen, da stranke obiskujejo njega. ...da je delegacija ne kakšnih Zelenih v Kali mero stilu prihrumela n LDS. Menda so hoteli sa mo nekaj reči, a so reJcJ (in govorili) nekaj in še p, još. So bili odslovljen, Jih je Polnar. Prav jim je, saj se i podpisati ne znajo. ...da je za občinski kulturniške nagrade tah pester izbor kandidatom da je joj. Kdorkoli ste že: škodi ker se niste prijavili, do bili bi nagrado, ker ste & sploh prijavili. naj muzikanti povedo Na ohcet moraš vse požrel »Jaz sem bil najprej v zeleni bratovščini. Ko pa sem dobil 100 točk sem nehal biti lovec, pač pa sem postal strasten mu- zikant,« se v šali predstavi Adam Klinar iz Gabema nad Laškim. »Ohceti se zadnje čase izogi- bam, ker imam bolj slab želo- dec. Saj veste: tam moraš vse >požret<. Veliko mojih kolegov je tudi že zbolelo na takšen način. Kar spomnite se larme, ki si jo muzikant zasluži šele takrat, ko ugotovi, pod kate- rim krožnikom je denar. Še prej, če seveda takoj ne zade- neš, moraš spiti za vsak prazen krožnik čudne zvarke, nareje- ne iz vina, popra, soli, luščin, kave... Jaz sem celo pas od ure požrl, sicer nevede. Kriva pa je bila moja žena, ki je na tisti ohceti gospodinjila. Uro mi je namreč posodila in ko se mi je utrgal pas, sem ga v šali vrgel v lopo, nič hudega sluteč naravnost v kompot moje že- ne. Mislila je, da se delam nor- ca iz njene ure in je pas vzela iz kompota, ga lepo oblekla s kurjim vratom in zraven do- dala še dve >češplci<. >Lulči< je bil pravi za naš hec in muzikanta sva bila tista, ki sva se izpostavila. Vnel se je petelinji boj, kamerad je spu- stil - jaz pa seveda nevede vse požrl. Še tri dni, me je potem bolel želodec. Svoje so dodale tudi kuhari- ce z obilno hrano, s katerimi se muzikanti še najbolj razume- mo. Mama Štefka ve o tem ve- liko povedati, saj je bila dobra kuharica in so jo vabili iz oh- ceti na ohcet. Ona je bila priča, ko so se svati tako napili, da niso mogli pravi čas v cerkev priti. Župnika je to tako razje- zilo, da jih je poslal domov, kjer so ga tako neoženjeni lo- mili celo noč, da bi drugi dan potem >kolkr tolk< normalno k ohcet prišli. Potem je šele bilo veselja. Igral sem tudi v Šentlenartu, kjer so se vsi po vrsti med sabo stepli, se po- brali, jaz pa sem ostal brez de- narja. Tako sedaj še najraje razte- gujem meh, če je kakšen do- mač praznik. Posebej veselo je pri nas na pustni dan, kc maškare iz vasi za zaklju zavrtijo ob naši peči. Imam tudi strastno občudovalko, letno hčerko, ki se še posel rada zavrti ob taktih n harmonike.« EDI MASK Ena iz Adamovega rokava »Jaz sem veliko požrl. Še hujši pa je bil moj kamt Franci. On je celo uro pogoltnil. Zadnjič sem ga zopet sri in ga povprašal, kako se kaj počuti z uro v želodcu?« »Se kar Samo nekaj problemov imam takrat, ko jo m jam,« mi je odgovoril. stran(ka) saljivcev V prejšnji številki Novega tednika ste naj- več kuponov pripisali Otroški šali, ki nam jo je poslal Simon Vidmajer iz Založ. Izžrebali pa smo tudi Rolando Kresnik iz Ronkove 10 v Celju. Oba bosta prejela na- grado Novega tednika po pošti. Šala tedna Otroška Mati s petimi otroki pravi uslužbenki pri dvigalu v ve- leblagovnici: »V otroški oddelek, prosim!« Tedaj jo pocuka za rokav najmlajši in ji potihoma rekel: »Mami, ali nas ni že za- dosti?« Pomoč Moški glas pokliče po telefonu: »Halo, Halo! Pridite brž, moja tašča hoče skočiti skozi okno!« »Oprostite, ampak klicali ste napačno številko, jaz sem mizar.« »Ne, ne, prav vas hočem: okno se noče odpreti!« NI žeje »Sosed, zakaj pa tako žalostno stojiš pred gostilno? Ali si spet brez denarja?« »Ne, o to pa ne! Zdaj imam denar, pa danes nisem žejen!« Na avtocesti Proti avtocesti Vrhnika-Postojna pelje avto. Moški šofira, poleg njega sedi žena, zadaj na sedežih pa dremlje dedek. Ob vsto- pu na avtocesto jih ustavi miličnik. Moški za volanom ves živčen odpre okno. Miličnik: »Tovariš, vi ste danes tisoči voz- nik, ki bo peljal po novi avtocesti. Dobili boste nagrado SCT v znesku 50.000,00 SIT. Mi lahko poveste, za kaj boste porabili ta denar?« Moški razmišlja, potem pa reče: »S tem denarjem si bom plačal ure vožnje za šofer- ski izpit?« Nakar se oglasi žena: »Nikar ga ne jemlji- te resno, saj vidite, da je pijan!« Medtem se je zbudil dedek, zagledal je miličnika in rekel: »No, vidiš! Saj sem ti rekel, da s tem ukradenim avtom ne bomo prišli do Postojne!« Tone v omari Mož pride nenadejano s potovanja in naj- de ženo vso iz sebe v postelji. »Kaj ti je, Polonca?« »Srčni napad, dragi.« Mož zdrvi do telefona, mrzlično išče šte- vilko, k njemu pa stopi mali Miha in mu pove: »Očka, tamle v omari se nekdo skriva...« Mož odpre omaro in v njej zagleda čisto golega svojega prijatelja Toneta. »Madona, Tone, ti ga pa lomiš! Moja žena leži zgoraj skoraj mrtva, ti pa nag okoh letaš in strašiš otroke!« Pridna žena »Imaš pridno ženo?« »Pridno. Kadar pridem pozno ponoči do- mov, ima vselej kaj v roki.« Šale so prispevali: Peter KOLMAN iz Planine pri Sevnici, Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi, Suzana FILIPČIČ iz Petrovč, Aleš KOLŠEK iz Škofje vasi, Simon VIDMAJER iz Polzele in Zinka CESAR iz Vinskega vrha. St.5 - 4. februar 1993