List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici donm poslan : za celo leto H gold., ra pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta bO sold.— Za ude nar. - polit, društva „GOIUCA" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sc prodajajo po ti sold. v tiskarni. Naročnina in dopiti naj se blagovoljno pošiljajo opravniitvo v nunskih nlicah v tiskarno Karol Mai-li ng-ovo. V*e pošiljatve naj se franktycjo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat 15 soldov. Dr. Herrman o finančnem prevdarku za I. 1876. V ponedeljek 6. t. m. začela se je v državnem zboru splošna razprava (debata) o finančnem prevdarku za prihodnje leto, ki bo gotovo živahna in viharna. Oglasilo se je nič manj kot 21 govornikov; med temi jih je 17 proti finančnemu predlogu. Po proračunu posl. Plene r-ja, narasel je državni dolg od 1. 1868, ko se je pričela v Avstriji nova doba (pa nikakor srečna), za 115 milj on o v in prihodnjega leta primanjkljej bo znašal 60 milj on o v. To ni nič veselega za avstrijanske državljane, tudi ne za ustavoverce, ki se pri drugih homatijah z lahkim posmehom pomagajo. Tu pa smeh ne pomaga, ker tako gospodarstvo so večidel zakrivili usta-vovcrci sami, to gre na njihov račun. Posl. dr. Herrman poslužil se je te priložnosti, da pokaže ustavoverskim kričačem lastno zrkalo in govoril jim je n. pr. tako : Našega političnega 'in gospodarskega propada uzrok je slabo opravništvo. Korenina vsega zla je vladni sistem, naš centralizem. Pravica in resnica ne more na dan, ker nima centralizem za-njo v sebi podlage. Gmotna in moralna sila tare ljudstvo. Njo je zakrivilo naše protinaravno opravništvo, čezmerno število nepotrebnih postav, ki so kakor huda povodenj vse dozdaj obstoječe pravo odnesle, pa ono strankarstvo, ki se je vrinilo v postave in v opravništvo. Nar teži del policije prepustil se je občinam, med tem pa ima politična oblast gendarmerie v svojih rokah, 4 LISTEK. MATEVŽ HLADNIK. (Življenjepise črtice.) Dalje. Pesniški Hladnikov duh je vse, kar je o-koli sebe vidil ali slišal, dobro ali slabo, poveličano — in superlativo — gledal. V dokaz tega bo zadosti, da omenim v kratkem njegovo prvo popotvanje čez meje Goriške nadškofije po sosedni laški deželi. Spomnil se je, da je nekje od té dežele bral, daje „das*Land, wo die Dolche bltihen". Ko je tadaj prvi dan svojega potovanja do Vidma prišel, se ni dal miru, dokler ni našel spovednika, ki je bil v stanu spovedati ga v nemškem jeziku. Bil je Hladnik takrat še kaplan v Devinu, in ni še govoril ročno italijanskega jezika. Bil je pa oblečen takó, kakor so se do teh časov sploh nosili, in se še nosijo slovenski duhovniki Goriške nadškofije, to je nosil je škornice. Zakaj je pa tako silo imel spovedati se? — „Nisem si bil sicer svest nobenega smrtnega greha11 — pravil je sam, ko je koja bi imela ravno temu nameuu služiti in kojo poplačujejo občine. Protinaravno ustrojene občine se šiloma skupej držijo, le ker je vladi bolj prav, ne pa občinam. Občine so obožale, vendar naklada se jim vsa skrb za vse potrebne in nepotrebne zavode ubogih, za bolnišnice, itd. Preveč gojene in podpirane fabrike potegnile so na-se vse delalne moči, da je kmetijstvo brez delalcev; ko pa fabrike delo ustavijo, pridejo celi tropi siromakov in beračev občinam na ramo. Občine so se morale zadolžiti, da so zadostile tirjatvam ustavo-verskega „švindelna“ z tako zvanim novodobnim „ izobraževanjem“, da so postavile šolska poslopja^ šolske vrte, itd., vendar občine nimajo nobenega upljiva do ljudske šole. Šole so sedanjemu vladnemu sistemu le sredstvo, da vlada narode pouemčuje, da rije proti kat. cerkvi. Da bi se prihranilo uradnikov, ustanovili so se biležniki (notarji), ki državo nič, ljudstvo pa veliko stanejo. Vsa sodnij ska uprava naj bo v deželi ; da so više sodnijske instancije na Dunaji, razsodbe niso bolje. Moja domača dežela (Štajersko) je o-bilna se srednjimi šolami (gimnaziji in realkami); ko bi bile v deželnih rokah, bi jih bilo le toliko, kolikor jih je treba. Tudi bi se ne ustanovljalo toliko in tako dragih viših šol, muzej, kakor dela vlada pri vsi denarni sili. Kakor je bilo pred premalo šol, tako jih je zdaj preveč. Noben ne ve, ali slišijo šole občinam ali državi ; le to vemo, občine in dežele morajo za-nje skrbeti. Stroški za ljudske šole so od dne to prigodbo svojim prijatlom pripovedoval — „ali mislil sem si : Lahi nosijo zmirom sabo bo-daleč (Stilett), in za vsako majhno reč človeka zabodejo; tu sem bil v vedni smrtni nevarnosti, tadaj moram biti vsak trenutek na smrt pripravljen". Najdejo mu spovednika, ki je za silo nemško govoril ! — Ko se začne spovedovati, vpraša ga naj popred spovednik, ali je morebiti vojašk kaplan. — „Naka 1 — pravi, — jaz sem v službi v Goriški škofiji, in sicer na deželi ; zdaj pa popotujem po teh krajih." — Kaj ? — zakriči spovednik, — duhoven pastir, in v škor-niceh ?M — „Pri nas se vsi tako nosijo." — „In vaš škof to trpe ?" — in pri teh besedah se je vzdignil, in Hladnika osupnjenega zapustil. Tako je hočeš nočeš brez spovedi naprej potovati prisiljen bil.*) Kot Devinski kaplan imel je Hladnik tudi šolo. V šali se je tista letu navadno podpisoval: Cooperator abecedarius. Bil jc pa pravi kavelj v šoli, in sploh v podučevanji otrok. Otroci so *) Tudi to prigodbo sem tako zapisal, kakor sem jo slišal iz njegov lastnih ust. do dne veči, ker jih država oskrbuje in ureduje ; v deželnih rokah bi manj stale. Današnje dni ne vemo pri čem smo, brez načela in brez cilja drvi se naprej. Država pa posamezne dežele in kronovine so si povsod navskriž. Kmetijski stan, ki vse druge hrani in izd rž nje, je p o p o 1 n e m na 11 e h innjegov obstanek visi le še na niti. Ljudska morala, in ž njo ljubezen do države in domovine pojema. Na Dunaji tiščijo že 15 let ono ustavo, ki je kriva vsega tega; naša ustava ni avstrijska..., ker devet d e s e t i n j prebivalstva vedno proti njej protestuje. Sedanji centralizem in sedanja ustava dobivata svoje privržence le iz odpadnikov, ki se odlikujejo le s sovražtvom proti cerkvi in proti vsemu, kar nosi slovansko ime. Centralizovana država je sprejela svobodnjaške šege, da je vsiluje ljudstvu, ki jih noče. Kar se pa vsiluje, stane veliko. Centralizem je kriv vsega gospodarskega propada. Druge pomoči ni, kakor da se ves centralizem z vso njegovo upravo odpravi. DOPISI. Iz Brd, 7. decembra. V 49. št. »Glasa* je nek dopisnik popisoval naše dobro duševno stanje v Brdih. Kar je gosp. dopisnik pisal, je žalibog vse istina. Želeti je pač, da bi dotični g. duhovni se poboljšali, ter skrbeli širiti omiko med prosto ljudstvo. Da gre naše duševno stanje mimo vseh drugih deželic na Goriškem, rakovo pot, je uie bili pri njem vedno veseli, ker je vedel jim vsako reč tako razlagati, da je labko vsakdo ga razumel. Posebno pa jim je znal uk sladiti z lepimi otrokom primerjenimi posveticami. Tudi poslej, ko je bil poklican k mestnim šolam, vedel je svoje učence takó učiti, da so ga bili vselej veseli, in da ga še potem izšolani ne morejo nikoli pozabiti. Devinski kaplani, pomagavci tamošnjega fajmoštra in dekana, živijo skoro le o tem, kar od ljudi dobivajo; morajo tadaj o svojem času vse podložue kraje in vasi obhoditi, 'in od hiše do hišc-le milodare pobirati. Zato pa morajo ' tudi v vseh dušnih potrebah vselej biti pripravljeni, pomagati jim, posebuo morajo velikokrat ob nedeljah iu praznikih iz Devina zdaj v to, zdaj v drugo vas itd., sveto mašo brat in pridigat. Da je to sila težavno, vsak lahko vidi, posebno pa o poletnem času v hudi vročini, in pa po potih, kakor so na kamnatem Krasu; ali pa po zimi, ko brije strašna burja, ki naj hiye razsaja v Devinski okolici. Tudi Hladnik je skusil vse te težave, in jih je prenašal celih pet let ' p ! ■ ' : ijlf jf-U , *./■...«. .» ! V .*.'>»** jasno. Žalibog! da imamo nekatere take očete, Ki zanemarjajo vsak napredek i Se celo zatirajo V Borjani, 25. novembra. Kdor je pred vsako majlmo kal, ki se v tem ali oueni količil nadih milih Brd prikaže. Sc tudi nahajajo možje na pravem mestu, škoda, da so le redki. Nada čitalnica v Kviškem gre jako dobro —rakovo pot — tako, da od due do dne ima manj udov, To kaže, kako je naše ljudstvo mlačno, ter da tiči v duševnih sponah la-h on st va, kar tudi spričuje naših fantov petje, kfr jo ne ve -da pobrano bilo v smeteh laških pipgov. Ce poje kdo kako lepo, kratkočasno rfov^nsko pesem, joj meni f naj le gleda, kje so doti, da pete srečno odnese. Tako je naše ljudstvo. ; Kličem torfej veljavnim možem : delajte na vse kri pije, do zadnjega zdihljeja, da se ohrani i obvaruje naš slovenski jezik i tuje smeti iztrebiti», da ne bodo nadležne, kakor ljulika med dobro pšenico. Pristopite kot udje k čitalnicam, da ne bodo onemogle, ter spodbujajte ljudstvo, kake važnosti so Čitalnice. Nikar pa ne odvračajte prostega ljudstva od čitalnic. |S tem boste pokazali, da ste res pravi narodnjaki i uneti za občni blagor. Vsi Vam bodemo hvaležni. Posebno gospodje župani, poprimite se v Vaših uradih slovenskega uradovanja, nikakor pa ne pripuščajte prostost sploh tujim jezikom, ker ti so strup, ki zamore naše ljudstvo duševno umoriti. Oni gospodje, ki zdaj laški uradujejo, n%j začnejo po malem slovenščino upeljati. Županstva: Medana, Biljana, Dolenje, itd. še zmirej uradujejo po starem kopitu i težko bodemo dočakali, da popustijo to grdo, sramotno navado. Čudno se mi vender zdi, da g. T. župan v M. laško uraduje, posebno ker je bil tudi on govornik na Tabor ju v Biljani. Upam zdaj, ko ima doma učitelja, bo vendar začel drugače delati 1 Nadejam se, da ne Kodo te vrstice : g 1 a s Vpijočega v puščavi ostale. Torej na delol Pravicoljub. leti hodil po uašenm Kotu, mu pač nij bilo treba p rasati, kaj da pomeni veselo streljanje in živo gibanje žc od ranega jutra po naši občini, ker zagledal je že od daleč ravno sredi pota med obema .vasicama novo cerkev, ki seje imela ravno donas blagosloviti. Še pred malo leti v Kotu nij bilo nobene lepe cerkvice ; a zdaj v novejšem času, kò se ravno po svetu naj bolj šopiri materjalizem in brezverstvo, kažejo Kotarji, da tudi napredujejo, in sicer kot katoličaui. Že stoji nekaj let v Breginji prav krasna cerkev zidana iz rezanega kamnja, v Sedli začeli so zidati pretečeno leto obširno novo cerkev in pri nas smo ravno zdaj delo toliko dokončali, da se jè mogla dauas ravno ua god sv. Katarine, kte-rej je posvečena, blagosloviti nova cerkev. Dan je bil za nas toliko bolj vesel, ker so se po kakih 301etnih zaprekah ljudje dela v prav neugodnih okoljščinah vsled slabih letiu tako marljivo poprijeli, da so ga skoraj v enem letu dokončali. Cerkev dela čast bistroumnosti c. kr. zemljemerca Fr. Krausa, kterega načrt je prav izvrstno* izpeljal zidarski mojster Daronco iz Ge-mone. Pripomagal je tudi slikar Selak, da ima cerkev na stropu iti po steuab pristojne podobe. Kritičen opazovalec zamore le pomjlovati, da ou nij živel v takih razerah, da bi bil zaraogel svoj talent na kaki akademiji izobraziti. Ob 10 uri zjutro naznani streljanje, da se ima slovesnost pričeti. Preč, g. dekan iz Kobarida spremljani od 10 drugih duhovnikov se podajo v cerkev, kjer so imeli po dokončanih 0-brednih opravilih slovesuo sv. mašo z dnevu pri mernim nagovorom. Ljudi se je bilo zbralo obilno, akoravno je bilo že zjutro vreme nevgodtio in mrzlo, med mašo pa je začelo tako mesti, da je sneg v kratkem še prod bližnje Nediže pobelil. Pogrešali smo ta dan zlasti lepo vbranih zvonov, pa vse ob enem se ne more — še kar smo dosegli, nam je v prvi vrsti naklonila bla- govoljnost Njih Prevzvišenosti knezonadškofa, ki so po 6 letih, ki nijsmo imeli tu duhovnika nam ga zopet poslali in tako naj več pripomogli, da ste si poprej navskrižni vasi zedinili. Posebno zahvala gre tudi bivšemu Tominskemu okrajnemu glavarju Winklcrju, ki je stvar vsestransko •pospeševal. Na Dunaji, 29. nov. — Ko sta oča in mati odločila otroka v šolo, da bo študiral, mu irmti- pripravi potrebno perilo in oča nakupi obleko, da mu ne bo ničesa manjkalo. Ves nov.se sinček z malo - skrinjico v mesta odpelje, kjer začne zanj novo življenje in novo opravilo. Preteče šolsko leto in deček se z dobrim redom ' domov povrača, ali zdaj gre peš, nekaj raztrgane ròbe nese na palici Čez ramo in, kar ima na sebi, je vse ponošeno. Mati ga s solznimi b{mi sprejme in na srce pritiska in od veselja še culice ne odreši. Drugi dan je bolj mirna, vidi žalostni,stan otrokove obleke in mu reče: »Ne smeš toliko poskakovati, če ne, kdo ti bo tegnil obleko ?" Leta teko in teko; deček postane mlade-neč in abiturijent, ki zapušča gimnazijo. Na sprehajališči ga sreča državen poslanec, se vstavi in gleda vanj ves osupnjen. Kaj vidi? Bledo lice, vdrte oči, šibka prša, rahlo hojo, žalosten obraz. Dobrosrčnemu poslancu se mladeneč smili, hiti domov, zdirja dvakrat, trikrat gor in dol po sobi, vzame klobuk in se vstavi, dokler ne doseže svojega mesta v zbornici. Tu odpre svoja usta in pravi: „Gospoda, mladina nam hira telesno in dušno ; ako mladina hira, hira država ; kakor smo dolžni državo rešiti propada tako nas dolžnost veže mladino rešiti pogina. Izvrsten, gotov, edini pripomoček v tej zadevi zdi se mi gimnastika ali, kakor jej Slovenci dejo, telovadba. Zato stavljam predlog naj se skakanje in zvivànje dene v eno vrsto z drugimi učnimi predmeti na srednjih in ljudskih šolah, naj ima red iz tega predmeta enako veljavo z redi iz Svojevoljin je pa tudi bil. Kar se mu je prav zdelo, od tega ni kar za las odstopil nobenemu, akoravno bi bil ves svet trdil, da nima prav. Prepričati ga, pa je tudi kaj težko bilo. Od tod se je naravno večkrat prigodilo, da je imel njegov fajmošter, in drugi, posebno kaplani, ki so bili v ožji dotiki z njim, marsiktero težavo z njim. Hladnik Matevž je bil v resnici posebnež, večkrat čuden človek, ali, kakor nemec pravi, „ein Souderling" lab pa «originale". — Želel je pa tudi on, enkrat iz Devina v kako lijema bolj primerjeno službo priti. Zato je mesca avgusta 1835 spisal v prav lepi latinščini prošnjo na takrat tako imenovani urad «k. k. Studienhofcommission", da bi se mu dala profesura na Gimnaziji Goriški, ali pa Ljubljanski, v štirih prvih razredih. Pouudil se je, da hoče eno leto z% poskušnjo učiti s samimi 300 fl., in pozneje se hoče zadovoliti s samimi 500 fl. na leto. In ker ni na to prošnjo nič vdobil, je v septembru 1836 zopet podal latinsko prošnjo za profesuro na Ljubljanski gimnaziji, pa tudi zastonj. Še le leta 1837 je dosegel službo pri Goriških šolah. Prišel je namreč za učitelja v nekdaj tako imenovani «četrti klas", ki je obstajal iz dveh razredov, in ki so jo potem, dodavši še en razred, prestrojili in prekrstili v spodno rečnico ali realko. Nastopil je pa to novo službo mesca novembra 1837 leta. Ker je bil bistre glave, in je zraven tega znal prav lepo pisati (bil je v resnici kaligraf), je dobro prestal preskušnjo, kteri se ima podvreči vsak, ki želi tako službo doseči. In od tiste dobe je vedno v Gorici i ostal noter do svoje smrti. V tistih letih, kakor je znano, so bili u-čitelji kaligrafije na latinskih šolah ali gimnazijah. Naš Hladnik kot izvrsten kaligraf^' je toraj tudi postal učitelj latinskih šoj v tej stvari. Zato pa je vselej rad vedel in ? idei, kako ta pa uni piše., Tako sem dobil med njegovimi spisi tudi list g. A. M. od 24. oktobra 1838, v kte-rem berem med drugim tudite-le besede: «Auch kannst Du daraus, meine Schrift, utn die Du gefragt, ersehen". Ko je slišal hvaliti gosp. dr. A. Z., da tako sila lepo piše, šel je nalašč v nadškofijsko pisarnico, kjer je takrat rečeni gospod pisaril, ter prosil, naj mu protokol pokaže, zakaj ? videti je želel, kako piše. In enakih bi vedeli še več od njega povedati. Da je bil Matevž Hladnik dober, skoro bi dj&l, izvrsten učitelj, smo uže zgorej rekli, in vidi se iz tega, da so njegovi učenci neizrečeno radi ga poslušali, ker je vedel uk vselej primerno z nekakimi sladčicami prijetniši delati, hočem reči : on je k vsaki stvari, ki jo je učil, vedel kaj lepèga in zanimivega povedati. Ko je bil on v šoli med mladino, bilo je vse živo ; in ker je uže njega samega smeh rad lomil, lahko | verjamemo, da je bilo tudi med njegovimi šo- larji obilo smeha. Mogoče, da je bilo kadaj tudi odveč smeha v njegovi šoli; zato so njegovi predstojniki mislili in sodili, da Hladnik ne more «Die Shulzucht aufrecht erhalten" Ali pri vsem tem, kdor ga je bolje poznal, iu vedel, kako tanjke vesti je, ni mogel, in ne more Verjeti, da bi bil Hladnik zanemarjal svoje tudi naj manjše dolžnosti v šoli. Sicer pa je tudi prigodilo se, da je pri takih priložnostih, kò so njegovi šolarji bili čez navado vestdi, ’kaj skusil, kar mu ni bilo prav po volji. Imel je med svojimi nčenci tudi jude. Eden teh judov je enkrat y šoli nenavadno razsajal, tako da se je Hladniku uže odveč zdelo; svaril gajetadaj, rekoč: »Kaj ne moreš mirovati? Ne misli, da si tukaj v sinagogi.1“ — Nič hujega ni mogel judu reči. Mladi j ud pri tej priči utihn e, v obraz zagori, resno vstane, in začne učitelja zmirjati: „To se pravi, zaničevati mejo vero ; jaz ne bom tega nikoli trpel, in tudi ne smein, ne morem trpeti. Ako se še kadaj kaj takega prigodi, prisiljen bom tožiti, kjer iu kamor gre, itd." — Sploh vidimo in skušamo, da so judje in protestanti bolj goreči za svojo vero, kakor katoličani, kakor nam tudi ta prigodek priča. Ako bi katoličani vsaki krat, kadar kdo njih vero ali svete šege zasramuje ali zauičuje, na noge čvrsto poskočili, in svojo sveto reč branili, gotovo bi naša katoliška vera bila bolj spoštovana, kakor je. (Dalje.) preveč liberalna. — 3. t. m. se je pričela razprava te postave. Dan poprej pa je nastal v poslopji, kjer zbor provizorične zboruje, požar, ki pa je bil kmalu zadušen. Da bi bil le tudi ogenj, ki se bo nnel ?% ^ kazenski postavi, ravno tako kmalu žadu-šen — pravi „Germania". — Francoska ^ narodna skupščina je o obravnavi volilne postave med drugim sprejela Hombertov predlog, da sc določi kazen za tiste uradnike, ki bi delili volilne liste ali oklice kandidatov. drugih predmetov, naj dobivajo dotični učitelji stalne plače." Mati je doma konoplje plela, ni slišala tega nasveta in, ako bi jej kdo to pripovedoval, bi ne verjela, dasi se jo v dunajskem državnem zboru v resnici stavil podoben predlog. Podpirali soga s tem, da gimnastika pridobi in ohrani mladenčem zdravlje in moč, je naredi sposobne za vojaščino in obdrži državi tiste učitelje, ki hodijo zarad boljše plače v tuje dežele. Le prof. Ed. Sues je govoril proti in je dosegel, da je predlog pri glasovanji padel. Gotovo, da tudi dobra mamka bi [bila ž njim ene misli in bi rekla : „Ne vbivajte mojemu sinu toliko reči v glavo in ostane zdrav in bo sam vedel, da je treba gibati se. Ako ga botc mučili s tolikimi tvarinami tudi gimnastika ne bo pomagala." N& Dunaji, 5. dec. — Toliko se je že govorilo in pisalo o dunajskem „krahu" od leta 1873, da marsikdo nevoljen postane, ko vidi, da še vedilo se ta zadeva premleva. Ali taka nevalja ni opravičena, ker „krah v večino listov ne prihaja zato, ker nimajo o čem pisati, ampak zato, ker so njegovi nasledki tako očividui, da ne morejo o njem molčati, akoravno bi hoteli. . Dejo mu dunajski „krah," ker je imel na Dunaj« svoj začetek, svoje gnjezdo in svoje največe žrtve ; ali lahko se imenuje tudi avstrijski »krah*" ker njegova podiralna moč se razteguje na vse av- v strijske dežele. Na StajerŠkem služi za izgled med drugimi nesrečni Brandstetter, na češkem predrzni Fritz, o kterih prinašajo časniki ra\»io zdaj žalostna poročila; ali pod tema imenoma je skritih sto in Sto revežev, ki so popolnoma ali deloma svoje premoženje zgubili. Od 3. maja 1873 (ko je „krah," počil) do danes se je nad stotino nekdaj denarnih mož po celem cesarstvu umorilo, Opeharjene družine sò brez števila grenkih solz prelile in vsakovrstnega pomanjkanja pretrpele, in še ni konec te šibe. Kakor je bil Dunaj izgled v sleparijah, ki so se pred „kra-hom" godile, tako mora tudi najbolj trdo kazen občutiti. Tu se najživejše kaže, s kako ostrimi zobmi je „krali“ svoje žrtve vščenil. O lesku in blešči, ki je pred tremi leti javne in zasebne prostore in osebe obdajal, je letos malo kaj viditu Družine, ki so denar, ko pesek, sipale, so začele varčno gospodariti ; prej niso prašale, koliko kaka reč stane, ampak kje Se dobi, zdaj pa je cena prvo prašanje, ko se kaj kupuje. Bogate pro-dajalnice, ki so hotele včasih svojo popolno neodvisnost tudi s tem kazati, da so brezbožne, nenravne, pohujšljive podobe na ogled postavljale, so zdaj zaprte. Stacunarji različnih vrst tožijo, da ni kupčije, zapirajo štacune in prodajajo po znižani ceni ali na očitni dražbi vse, kar imajo. Delalci iščejo dela in ga ne dobijo ; k sreči daje zdaj sneg nekaj zaslužka. Denar postaja vedno draži, plačevanje vedno teži ; zato se množijo tožbe in prošnje do sodnijskih oblastij, naj se dolgovi s silo potirjajo. Pri tukajšnji kupčijski sodniji je bilo vloženih 1. t. m. v dveh urah (od 9. do 11.) tisoč takih prošenj in tožeb, kar se ni do zdaj še nikoli prigodilo. Zraven kup-čijske sodnije ima pa tudi deželna kazenska sodnija dovolj posla, in celò s takimi možmi, ki so v javnem življenji vživali veliko zaupanje, kakor nek D.r S., ki je deželen poslanec in odbornik, dež. šolski svetovalec, profesor na viši kupčijski šoli, upraven svetovalec pri neki propali banki in zdaj v preiskavi zarad zakrivljene kride. Po takih prikaznih so Dunajčani zgubili že veliko vere v liberalizem in 3. t. m., ko so obhajali oo. jeznitje god sv. Frančiška Ksaverija, apostelnn indijanskega, iz Jezusovega reda, je bila njihova cerkev vsa polna vernih ljudij. OgledL. Avstrija. Nadvojvoda maršal Abrecht podal se je v Petrograd. Slavni vojskovodja je gotovo najbolj sposoben porazum-ljenje Avstrije z Rusijo okrepčati. — V državnem zboru je bila važna razprava o postavi ali nasvetu, naj se odpravi odrtija, ki dan za dnevom spravlja male kmete na boben in male obrtnike in neštevilno drugih ljudi ob vse. Govorniki pravne stranke so odkrili marsikako rano, za katero boleha Avstrija. 6. decembra se je pričela razprava o proračunu za 1. 1876. Veliko govornikov se je da1© zapi sa J. za in proti proračun. Od državnopravne stranke naj boljši govorniki. Sliši se, da postane Kut-tehker naslednik Rauscherjev, ako bo le sam sprejeti hotel to ponudbo. V Gradcu je pri sodniji obravnava proti glasovitemu Tauschiuski-u, ki je bil voditelj delalcev in je neki nameraval stva-riti posebno dclalsko močno sranko ter z njeno pomočjo doseči svoje ne ravno skoz in skoz poštene.namene. Grofa Hohen-w a r t h a bi nekteri prav radi vmes v-pledi, pa ne gre. V ogrskem državnem zboru imajo tudi proračun na dnevnem redu. Desnica pové marsikako resnico, vendar se dovolujejo posamezai oddelki proračuna in dovolil se bo gotovo tudi ves proračun. Hrvaški ban M.azuranič je šel iz Zagreba v Budapešt po vladnih opravilih. Zunanje države, z jugoslovanskega bojišča se poroča, da sta se dva turška bataljona v trdnjavi Goransko vstašem v-dala na milost in nemilost. Bosenski vstajniki so prvega vodjo izvolili Petra Uzelca. Ne samo Bosna in Hercegovina, tudi drugi kristjani mislijo na slušaj, da bo Turška morala Evropo zapustiti in se v Azijp- vmakniti. Veliko vprašanje bo potem kaj si Carigradom? Carigrad postane potem srce pravoslavnih kristjanov na jutrovem, kristjanov pa je več od 600.000. Zadnja sporočila iz bojišča vstajnikom niso kaj v-godna. Tudi črnogorski knez je dal povelje, da vojna, ki se je podala na mejo, se vrne nazaj. Vse to pa ne spremeni veliko položaja, dolgo že vre, na zadnje bo skipelo. Pričakujejo tudi posebnih prenaredb ali reform, ktere misli izdati turška vlada na blagor kristjanom, naš minister Andrassi, o kterem gre govorica, da boleha, je tudi napravil načrt prenaredb, pa ne, da je to delo turška vlada vrgla pod klop. — Nemški državni zbor bo tisti paragraf v kazenski postavi, ki se tiče pridigovanja v cerkvi, premenil in najbrže tudi poostril. Narodni liberalci bodo že za to skrbeli, da bodo le take naredbe sklenjene in sprejete, ki jim, če se ministerstvo spremeni, ne bodo nevarne, tedaj bo paragraf, ki je dober za kulturni boj, gotovo sprejet. Skonca so govorili, da z Bavarskega izvira nasvet, poostriti ta paragraf, toda tudi to je zasluga pruske vlade, ktere načelnik je nekdaj rekel, da je Pruska južnim Nemcem Domače stvari. (Odpoved in imenovanje). — P. n. monsig. dr. D. Cast e lian i je zarad mnogih opravil odložil službo knezo- nadškofijskega komisarja za veronauk na srednjih šolah - gimnazij in realka. — Prevzvišeni nadškof so za to mesto imenovali p. n. g. prof. bogoslovja dr. Jož. Ga-brijevči č-a. (F Gorici, lislopada 1875.) — Ta datum nosi listek, koji nam naznanja, da sta blagorodna gospica Pavl’na Doljak-ova v Gorici in Ja uk o Pajk, profesor in lastnik tiskarne ▼ Maribo’u — zaročena. Gospica je vrla domo-rodkinja in slovenska pisateljica, gospoda Janko Pajka tudi poznamo vsi narodnjaki. — Veliko srečo in božjo pomoč! (Dva mvtvvska lista) v kratkih dneh nam došla nam naznanjata, da je deželni uradnik g. Ernest Klavžar v kratkem času zgubil oba sinčeka Milana in Kristjana za vratno boleznijo. Vrh teh velikih zgub mu je še edina hčerka Irma neravno bolna. (France Krežma in Ana Krežma) — Slišimo, da imenovana umetnika bodeta gotovo sodelovala pii koncertu, kterega napravi „Slavec" 30. dec. v gledališči. Nektere črtice iz življenja teh mladih umetnikov podamo tu našim bralcem. Fr. Krežma je rojen 2. sept. 1S62 v Esek v Slavoniji. Prvi nauk v glasbi dobil je v Zagrebu, kamor so se preselili njegovi stariši« Leta 1871 je stopil v dunajski konservatorij; kjer je prejel vse š ir leta prva darila, zlato svetinjo in konec teui 74—75 spričevalo u-metnostne zrelosti. Dunajski listi, ravno tako graški so v svoji kritiki dali mlademu ISletnemu mladenču n^j večo hvalo bodi si glede prednašanja, izvrševanja tudi naj težih skladeb, bodisi vseh drugih tirjatev, ki se stavijo do umetnika. Kaka je bila kritika narodnih listov ljub-, ljanskih in triestcrce, se naši bralci še spomin* jajo.- — Ana Krežma, njegova sestra je umetnica na glasoviru, koja ga spremlja, pa tudi sama prednaša naj teže kompozicije. Koncerte je dal ta mladi umetnik v Eseku, Zagrebu, Ljubljani in Trstu, zdaj se poda iz Dunaja v Italijo in na Francosko. Lepši točke „Slavecu v resnici ni mogel sprejeti v svoj program, kakor da jc tega mladega umetnika naprosil, naj mu pomaga, kadar bo prvokrat zapel. Kaj da bo umetnik prednašal, povemo prihodnjič, če bo mogoče, danes pa že opozorujemo slavno občinstvo, naj se za čara preskrbi za k&k prostor v prostornem gledališči, ker takega u-metnika, kakor je Krežma na goslih, nima vsako stoletje in tudi v Gorico pogosto ne zahajajo. (Duhovne vaje v cepivi sv. Ignacija.) — Od 1. do 8. decembra so se vršile duhovne vaje ▼ najlepšem redu. Ljudstva se je prav veliko vdeležilo iu prejelo sv. s&kramente. Naj bolj muogobrojui in stanovitni obiskovalci bili so Slovenci, prostorna cerkev, posebno v nedeljo in na praznik, jih je komaj več sprejeti zarno-gla. Tudi zvečer talijanski govori so bili prav dobro obiskovani, žalibog ! da se to ne more reči tudi glede nemških govorov. Še takih, ki se poganjajo za stalnega nemškega pridigarja, ni bilo! Častita oo. Kos iu Touiazetič sta svoje naloge v resnici tako izvrševala, da sta v srcih svojih poslušalcev zbudila veliko dobrih sklepov, pa tudi storila, da so duhovne vaje gotovo obrodile veliko dobrega sadu. Spovedniki, če tudi v obilnem številu, so komaj zadostili zadpje tri dui veliki množici spovedancev. Splošno obhajilo 8. dec. ob 7 uri je trajalo celo uro, akoravno se je tudi pred prvo mašo iu pri vsaki dingi do pol ene še obhajalo. Ravno tako natlačeno polna je bila cerkev ta dan pri zadnjem govoru, pri blagoslovu in zahvalnici. Posobno naj tu javno prizuam trud pevod-je g. Komela in priprostih pevkinj, ki so veliko pripomogli, da so se vsa opravila sprera-Ijana z ginjljivim petjem vse dni zjutraj in popoldne tako lepo vršila. „Misjonske pesmi“ so se pele vsaki dan pri prvem opravilu, popoldne litanije, ktere je pela tako rekoč cela cerkev. Najlepše pa je bilo 8. dec. pri maši in splošnem obhajilu. Malo pred začetkom obhajila se je zapela stara in ljudstvu dobro znana pesem: »O vsmijjen moj Jezus". Veličastno je bilo slišati to ginljivo pesem peti iz grl na stotine pobožnega ljudstva, pripravljenega prejeti sv. obhajilo. Med obhajilom je misjonar iz prižnice govoril v talijanskem in slovenskem jeziku, vmes pa so pevkinje pele prav primerne obhajilne pesmi. Kdor ni prijatel splošnega cerkvenega petja, naj bi bil prišel te dni, posebno zadnji dan poslušat, gotovo bi bil ne samo zadovoljen, ampak navdušen zapustil krasno cerkev. Hvala tedaj Bogu in blaženi Devici Mariji za nešte-vilne milosti, hvala in Bog plačaj ! čč. oo. misjo-narjema, hvala iu srčnost za na prej pevovodji in pevkinj am ! (Seja »Stavčevega* odbora) bode prihodnji četrtek t. j. IG. decembra t. 1. ob 1. uri popol-udne v goriški čitalnici. Na dnevnem redu bode, kar je potrebnega za «Slavčev" koncert 30. decembra, in nasveti raznih gg. odbornikov. Ako bi bil Uteri p. n. gg. odbornikov zadržan osebno priti, naj blagovoljno pismeno nazuani, koliko pevcev da piide itd., da se bode vedilo za stanovanje in drugo potrebno preskrbeti. (Popravek.) V 49.št. je dop. iz srednjih Brd poročal med drugem o Fojanskem vikarju nektere reči, ki niso po vsem resnične. Nekteri Občinarji nas prosijo, da objavimo, da so s svo^ jim g. vikarjem popolnoma zadovoljni, in da ni delil nikakih italijanskih knjižic, ravno tako tudi ui imel službe božje v italijanskem ampak v lepem (?) slovenskem ježku. Razne vesti. — Judov v našem cesarstvu po najnovejših statističnih sostavah je v Galiciji 575.333, na Češkem 89.539, na Moravskem 41.644, v doljni Avstriji 51.308, sploh skupaj več kot 822.000. Vojakov judov je pa le 2020. To majhno število judov v naši armadi je osupnilo ne le politične, temuč tudi vojaške gosposke in stavilo se je zdaj na predstojnike judovsk;h občin vprašanje: Kako to, da je le tako malo vojakov judov ? Le dvojuo je mogoče : ali da se zviti judje izmuznejo vojaščini, ali pa da so take pokveke, da niso za vojaščino pripravni. Vojno ministerstvo bo to reč samo v svojo obravnavo vzelo. (NovA Pri Dunajski razstavi L 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Du-n*vji in razstavljenih. - Ces. kralj. dvorna livarna za zvonove in metale Ignacija Frizerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzer & Solin in Wiener-Neustadt.) se priporoča za narocevanje zvonov vsake teže in vsakega glasa ter tudi za vsake Za prej odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja fveč zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težk' zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po zobcih na novo izuaj-den način ; tudi se lahko presuče-jo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo. Naročila sc izgotovljajo natenčno in po ceni. Zarad plače so vgodni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kombiji drug za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vredenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelò priprosti napravi brez vseh stroškov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj po-čaši teko. Ta naprava se da posebno vgodno napraviti pri jarnili iz železa skovanih ki tekó. na okroglih zobeh po lastni c. k. izklijučijivo priv. iznajdbi. Kar ta liv. obstoji, 33 I., je vlila 2930 večih zvonov, ki so tehtali 12800 c- Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAROL KOČIJ ANCICJ, — Tiskar: MAILING v Gorici, v: Razpis učiteljskih služeb. V šolskem okraju goriške okolice raz-pisujeti se učiteljski službi cnorazrednic v šols. občinah III. vrste v Podgori (oziroma II. vrste) in v Lokavcu. Dohodki teh služeb so določeni v §§. 22, 30 in 33 postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vložijo prošnje previdene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja naj dalje do 4. januarija 1876. pri dotičnih krajnih šol. svetih. Prosilci ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošiVje po njem predpostavljenih šol. oblastih. C. k. ohraini šol. svet v Gorici 7. dec. 1875. iirJl m v pojasnenje ijjjjh kr ČUD po medicinskih pravilih prav d® C® dobro narejena zmes takih ra- t® 6® stljin, ki imajo specifičen vpljiv na Cf® kožne bolezni, kadar se vsled raz- Čffi <21'® dražene ali odstranjene harmonije C® Cii® med elektrioiteto zraka in kože bo- Čil® C® lečine čutijo, ki so dostikrat nestr- (2® <2® pijive."— Dvorni svétnik in pro- fesor Oppolzer je rekel v bolni-. (2® m šnici pri postelj i gilitičuega: Wil- belinov kričistujoči čaj zasluži (S® CII® več pozornosti, kajti veliko bol- (8BD (M) nikov, kojim sem na zahtevanje <3® ^ rabo č^ja dovolil, se je o vspehu tl® CE® močno hvalilo." (Slj Cw ^ c® Svarimo pred ponarejanjem in o® U ^ sleparijo; |g (2© PraviWi Ih elmo v antiartritični anti- C®^ (l'iWj revmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva ana* *e *z Prve mednarodne fabrikacije Wil-helmovega antiartritičnega antirevmati« V® CjIEv Čnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen Cii® P” Dunttji ftii v mojih po časnikih navede- (2© «“h nalogah. Qjflg, vJS/ Zavitek, v 8 obrokov razdeljen. '<0ij (,' iiL P° Podpisu zdravnika jiripravljen, s podu- * kom v različnih jezicih 1 gld., posebej za J® V® kolek in zavoj 10 kr. v® Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wil® Wi 1 h e I m o v antiartritični an- S® Cii® tirevmatični čaj dobiva v Gorici C® C®I Pri A. Franzoni-u lekarju, v Ko rini n u pri <2®? rprlRh Hermes Codolini-u v Trstu pri Jakob Sa- $£ rav