Leto LXX štev. 191 a V Ljubljani, v petek, 21. avgusta I942-XX Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inserate. Podrntcioai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Uhaja vsak dan z)ntra| razen p onedeljka tn dna*a po praznika, s Urednlitvo In opravai Kopitarjeva 6, L|obl|ana. = Redazione, Amministraziooai Kopitarjeva 6, Lnbiana. 1 Telefon «001-4005. Abbonamentl- Mete 18 Lire: Estero, mc-m d) Ur«, bdiuone domenlca. snoo 34 Lira, tstero 50 Lira. C, C, fj Lubiana 10 650 per gli sbbo-aainenti: 10.349 pel la InserzionL PlltaUi Novo mecto. Concessionaria escluslva per la pnhbllcitA di provenienza Italiana ed eatera: Unione PubblicitA Italiana S. A.. Milano. Angleški poskus vdora se je ponesrečil Nemška obramba je potopila tri rusiice in tri torpedovke, zajela 1500 mož, sestreljenih pa je bilo 83 letal Vojno poročilo št. 815 Angleži prisiljeni k umiku Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : V južnem odseku egiptovskega bojišča je sovražnik poskušal izvesti drug sunek, ki pa je bil takoj preprečen. Sovražnik jo hil prisiljen k umiku in je pustil nekaj mrtvih na bojišču. Po živahnih letalskih spopadih so italijanski in nemški lovci sestrelili osem angleških letal. Eno naše letalo so ni vrnilo na oporišče, Tlombniki Osi so ponovno napadli otok Malto. Nemški lovci so v bojih uničili eno letalo vrste »Beaufighter« in šest letal vrste »Spitfire«. Rim, 20. avg. AS. Angleška križarka »Cairo«, je bila med zadnjo bitko potopljena na Sredozemskem morju, ima 4200 ton in je bila oborožena z osmimi topovi po 102 mm, osmimi topovi pa 40 mm in s štirimi strojnicami. Njena hitrost je znašala 29 vozlov. V mirni dobi je njena posadka štela 440 mož. Potopljeni rušilec »Foresight« je imel 1350 ton in je bil oborožen s štirimi topovi po 120 mm, osmimi po 40 mm in osmimi cevmi za torpede. V mirni dobi je imel posadko 145 mož. General Lombardi se je rešil iz angleškega ujetništva Rim, 20. avgusta. AS. Rimski listi pišejo o izredni dogodivščini, ki se je prigodila na egipt-skem bojišču generalu Lombardiju, poveljniku italijanske divizije »Brescia«. General Lombardi je sedaj v neki rimski bolnišnici, ker je težje ranjen na roki. Ranil ga je drober letalske bombe. Na bojišču pri El Ala-meinu je hil general ujet, posrečilo pa se mu je vrniti za našo črto in je pri tem ujel Angleže, ki so ga vodili v ujetništvo. Ta izredni dogodek se je izvršil med živahno bitko. General Lombardi in njegovo spremstvo častnikov iz njegovega štaba je sovražnik v nekem trenutku bitke obkolil na prednji postojanki. Da hi jih odvedli v zaledje, so' jih Angleži spravili na avtomobilsko vozilo, ki so ga Angležem Italijani prej odvzeli in prebarvali z italijansko trobojnico. Ko so Angleži zopet dobili nazaj to vozilo, se niso zmenili zalo, da bi odstranili iiarve. Ko je to vozilo prišlo v bližino neke angleške postojanke, so začeli nanj streljati s strojnicami in puškami. Šofer je vozilo hitro spravil izven obsega strelov. General Lombardi mu je nato nakazal pot, po kateri nnj vozi in ta pot je seveda vodila med italijanske črte. Nekaj kilometrov nato je vozilo naletelo na italijanski oddelek, ki je spremljal kolono angleških ujetnikov. General Lombardi in njegovi častniki so izrabili presenečenje svojih stražnikov. Hitro so jih razorožili in jih izročili vojakom, ki so spremljali ujetnike. Budimpešta. 20. avg. AS. Uradno poročilo pravi, da je madžarski podregent Štefan Horthy umrl kot junak na vzhodnem bojišču. Novica je napravila globok vtis po vsem Madžarskem, kjer je bil sin regenta llorthy,ja zelo znan in priljubljen. Ko je Madžarska v vojni proti Sovjetom stopila na stran Nemčije in Italije, se je regentov namestnik in naslednik Štefan Horthy takoj prijavil kot prostovoljec in se je popolnoma predal Tokio, 20. avg. AS. Tomokazu Hori, zastopnik ministrstva za informacije, je imel po radiu j govor, v katerem je pozval boTce za svobodo In- t di je, da naj store vse, da se otresejo angleškega gospodstva. Hori je podčrtal, da bi Anglija mogla dati svobodo Indiji, če bi hotela in to že po prvi svetovni vojni. Zato naj danes indijsko ljudstvo nikar ne verjame angleškim obljubam. Ja- Odpor proti Angležem v $ risi naraiča Ankara, 20. avg. AS. Angleše oblasti in tiste francoske oblasti, ki so se postavile na angleško stran, so vedno bolj vznemirjene zaradi razpoloženja sirijskega prebivalstva. V Siriji so se namreč angleški vojaki in de Gaulleovi pristaši vedno bolj izzivalno obnašali proti domačemu prebivalstvu, ki se je začelo upirati in je bilo zadnje dni prirejenih več demonstracij proti Angležem. Policija je zaprla zelo mnogo oseb. Angleške oblasti so sedaj prepovedale vsa zbiranja prebivalstva in po stanovanjih se vrše stalne hišne preiskave. Te preiskave opravljajo policijski uslužbenci ob najbolj nemogočih trenutkih in z nezaslišanim nasiljem. Sirijsko prebivalstvo ne more javno protestirati in je zato začelo s sabotažo prometnih zvez. Uporniki stalno napadajo železniške vlake. Angleški visoki komisar v Palestini se silno trudi, da bi preprečil razmah uporniškega gibanja, ki se širi zlasti med delavstvom. Še več angleških generalov odstavljenih Rim, 20. avg. A. Angleške generale, ki so krivi angleškega poraza v Cirenajki in v Egiptu, še kar naprej odstavljajo. Za Auchinleckopi in Ritchijem je bil sedaj odstavljen še brigadni general Corbet, načelnik vrhovnega štaba za Rliž-nji vzhod. Na njegovo mesto je bil imenovan general Mac Cveery. Hitlerjev glavni stan, 20. avgusta. AS. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje posebno uradno vojno poročilo: Množično izkrcanje angleških, ameriških, kanadskih in de-caullovskih čet. ki so v prvem valu štele približno eno divizijo, ie bilo izvedeno včeraj zjutraj na francoski rokavski obali blizu Dieppea pod varstvom mogočnih pomorskih in letalskih sil ter s podporo tankov, ki so jih izkrcali tnkoi. Izkrcanje se je izjalovilo s hudimi in krvavimi izgubami za nasprotniku in to zaradi nastopa nemških sil. ki skrhe za obrežno obrambo. Od 16. ure dalje ni na celini več niti enega samega oboroženega sovražnika. Ta veliki uspeh ie bil dosežen, ne da bi se bilo treba tudi v najmanjši meri zateči k rezervatu vrhovnega poveljstva. Kakor kažejo poročila četnih poveljnikov in pa izpovedi ujetnikov, so izkrcevalni nastopi potekali takole: Prvi val izkrcevalnih čet ie prepeljalo na široko morje kakih 300 ali 400 manjših ladii. Dosegle so obalo ob 6.05. Varovalo iih ie 15 križark. rttšilci in mogočna skupina lovskih letal. Za tem prvim valom ie prišla rezerva s šestimi prevoznimi parniki in tremi tovornimi ladjami. boli na severu pa še skupina 26 prevoznih ladii kot operativna rezerva. Kakor se zdi, nai bi jedro izkrcevalnih sil, katere so nameravali poslati v naskok, prišlo pozneje, brž ko bi se prvemu izkrcevalnemu valu posrečilo narediti mostišče okoli Inke v Dieppeu. To mostišče pa ni bilo narejeno. Izkrcani sovražnik ie bil v boiih na kratko razdaljo povsod zdesetkan in potisnjen v morje. Dozdai so našteli 28 nasprotnikovih tankov, ki sn se izkrcali in bili uničeni. Hrabra obrežna posadka ie držala vsa oporišča. V nemških rokah ie čez 1500 ujetnikov, med njimi 60 kanadskih častnikov. Sovražnikove krvave izgube so zelo hude. Zaradi topniškega streljanja so se potopili trije rušilci. tri torpedovke in dve prevozni ladii. Letalstvo ie sestrelilo 83 nasprotnih stro-iev, potopilo dve posebni prevozni ladii in naglo oclednieo. ■> bombami nn hudo poškodovalo 5 križark ali velikih rušilcev ter tudi dve veliki prevozni ladii. Sovražnik ie pri tem poskusu za izkrcanje, ki služi zgolj in samo političnim ciljem in Ki nasprotuje sleherni vojaški doslednosti, doživel kričeč poraz, nemška obramba na zahodu pa ie dala odgovor, kakor ga ta diletantski nastop zasluži. Nemška obramba med tem pričakuje katerega koli drugega poskusa od tega nasprotnika s hladnokrvnostjo in silo vojske, ki ie v sto- boju proti boljševikom. Prevzel je poveljstvo skupine jovskih letal, ki se je odlikovala v mnogih bojih in je sam dokazal veliko drznost in spretnost. Štefan Horthy pa ni bil samo izredno dober letalec, ampak je bil tudi letalski strokovnjak, ki je odločilno vplival na organizacijo madžarskega vojnega letalstva. Ko je bila novica o slavni smrti podregenta objavljena, se je v regentsko palačo podal italijanski poslanik z vojaškim odposlanstvom in se vpisal v žalno knjigo. ponci so trdno odločeni uničiti angleške in ame-| riške sile v Indiji, kajti zavezniki hočejo iz In-I dije napadati japonske postojanke. Japonska iskreno ^želi, da bi Indija postala svobodna, kakor si to že tako dolgo želi. Lisbona, 20. avgusta. AS. Odpor indijskega prebivalstva zlasti zanima Indijce, ki živo v pokrajini Kenija v vzhodni Afriki. V Keniji živi zelo mnogo Indijcev. Položaj v Keniji je tudi tako napet, da je bil guverner Moore poklican v London na poročanje. Dnevnik »East Afrika Standard«, ki izhaja v Nairobiju, se pritožuje nad tem, da Angleži ne razumejo položaja dežela angleškega imperija in da ne razumejo vprašanj, ki se tičejo Indije. Angleži se motijo, če menijo, da bodo po vojni ohranili svoj imperij tak, kakor je. Ideja angleškega imperija je obsojena na smrt. Dunaj, 20. avgusta. AS. Na Dunaju se zelo pripravljajo za veličasten kongres nove Evrope, ki bo od 13. do 15. septembra v tej vzhodni nemški prestolnici. Države Osi so namreč sklenile, da naj se na Dunaju zbero zastopstva kontinentalnih dežel, da bi se ustanovila Evropska mladinska zveza. Zborovanj se bodo udeleževali ludi zastopniki Japonske in držav izven Evrope. Ta dogodek bo imel velik politični pomen in bo prešel v zgodovino. Na Dunaju se bodo zbrale italijanske in nemške osebnosti, prav tako pa tudi zastopniki iz drugih evropskih dežel. Za ustanovitev zveze evropske mladine so se vodile priprave že na mnogih predhodnih zborovanjih, ki so bila v Breslauu, v Milanu, Benetkah in v Berlinu. Zborovanje na Dunaju bo zato zaključek velikega dela, zbrala pa se bo mladina, ki je v prvih vrstah revolucionarnega gibanja, ki naj da svetu nov obraz. Novi svet naj sloni na harmoniji dela in socialne pravičnosti. Najbolj zanimivo pa bo, da bo v vsaki de- tinah bitk vedno dosegla zmago za svoje zastave. Berlin, 20. avgusta. AS. Današnji nemški tisk obsežno komentira izkrcanje angleških čet v Dieppu. Listi pravijo, da se to podjetje lahko imenuje »deseturni Dunkerque«. >V61kischer Beobachter« poudarja, da je nastop v Dieppu dokazal« 1. Nemške čete, ki ščitijo zahodne evropske meje, imajo ogromno moč; 2. Churchill je moral kloniti Stalinovi volji. Ki je zahteval drugo fronto in zato je moral žrtvovati angleški in ameriški zbor. List podčrtava, da so Angleži ta napad izvršili z močnimi silami, posledice dejanja pa so le malo pomembne. Berlin, 20 avg. AS. Nemški listi objavljajo še naslednje podrobnosti o napadu pri Dieppu. Listi p i še (o. da so se angleške in ameriške čete komaj izkrcale, pa so se angleške pomorske sile že pripravljale na umik, ko so ugotovile, kako močrta je nemška obrežna obramba. Nešlevilni nemški lovci in lahka Itojna letala so začela napadati angleške ladje. Na ladjah so izbruhnili ■požari in mnogo angleških vojakov je bilo ubitih. Lahka bojna letala z mogočnimi »Do 217« in »JU 88« niso dala nobenega trenutka miru sovražniku. Nemško letalstvo je hitro uveli javilo svojo premoč v zraku in več desetin angleških letal je bilo sestreljenih. Izkrcane Čete so bile kmalu brez tankov in brez sredstev za oskrbo in na obali so se množila trupla padlih Angležev. Prvi ujetniki so se predajali. Angleži niso imeli več nobene možnosti rešitve. Ker je bilo mnogo ladij potopljenih, ni bilo več možnostti za beg. Nemški protinapad se jo vedno bolj razvijal. Nasprotnik je hil pognan v morje. Ob 13 je bil hoj že odločen. Tisti, ki so se še posamično bojevali, so bili kmalu izločeni. Lahna bojna letala so sestrelila sovražna torpedna letala, mnoga nemška letala pa so sledila angleškemu hrodovju. ki se je umikalo proti Brlghtonu. Dve prevozni ladji po 3000 ton sta bili potopljeni. Mnogo drugih angleških ladij je bilo poškodovanih. Deset ur po začetku sovražnosti je bila polkovniku, ki ji branil ta odsek, sporočena zadnja vojaška vest: Položaj je vpostavljen! Lisbona. 20. avgusta. AS. Angleška uradna agencija si je dala iz Kanade in iz Amerike poročati o tem, kakšno navdušenje so tam izzvale vesti o angleškem izkrcanju pri Dieppu. Pri teh poskusih izkrcanja so sodelovali tudi avstralski in Boji na Velike sovjetske Berlin, 20. avgusta. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so včeraj nemška lovska letala v južnem odseku vzhodnega bojišča uničila 25 sovražnih letal. Berlin, 20. avg. AS. Izvedelo se je, da je bilo v torek na raznih odsekih vzhodnega bojišča uničenih 71 sovražnih letal in sicer 65 v letalskih dvobojih, 6 pa na tleh. Samo dve nemški letali se nista vrnili. Helsinki, 20. avg. AS. Pri Kronstadtu je prišlo do hudega boja med 16 finskimi lovskimi letali in skupino 60 sovjetskih letal, ki so letela proti zahodu. Finska letala so napadla sovjetsko skupino z izredno drznostjo in spretnostjo. Letalski dvoboji so trajali nad eno uro in je bilo sestreljenih 13 sovjetskih lovskih letal vrsto »I 15«. Prav tako je bilo sestreljeno eno letalo vrste »Hurricane« in dva strmoglavska bombnika vrste »PE 2«. Samo eno finsko letalo se ni vrnilo na oporišče. Na južnem delu karelijskega bojišča je finsko lovsko letalstvo sestrelilo še eno letalo vrste »Hurricane«. Eno finsko letalo je bilo sestreljeno, toda finski letalec se je s padalom rešil za lastnimi vrstami. Nad Finskim zalivom so sovjetska izvidniška letala izzvala znake letalske nevarnosii v obrežnih krajih. Sovjetska letala so brez uspeha bombardirala Sortavalo. Na kopnih bojiščih nič posebnega. Obletnica zasedbe Ukrajine Berlin, 20. avgusta. AS. Te dni bo preteklo prvo leto, odkar so nemške čete zasedle Ukrajino. Vsi listi objavljajo obsežne spominske članke, prav tako pa objavljajo tudi razgovor z nemškim komisarjem v Ukrajini Kochom. Komaj je utihnil zadnji glas topov, so že prišli upravni uradniki, da nadaljujejo delo nemških vojakov, ki so prebivalstvo rešili boljševiškega želi določen poseben krog delavnosti. Tako bo na primer Italija vodila delo na kulturnem polju, Nemčija na športnem, Hrvatska pa najbrž na polju obrtništva. Madžarska bo lahko vodila pred-vojaško izobrazbo mladine, Bolgarija pravno itd. Določeno je, da bodo visoke italijanske in nemške osebnosti prevzele častno predsedstvo nad tem delom. Zastopniki raznih narodov bodo zavzeli odgovorna mesta v tej organizaciji. Dunajsko zborovanje bo tedaj resničen in trden temelj za novi red v Evropi. Zelo važno je, da mladina bratsko sodeluje v tem delu. Nova mladinska organizacija bo mladini raznih evropskih držav omogočila najti primerno polje za vzajemno delo. Ne gre, da bi se kršile tradicije in narodni duh posameznih držav, ampak je treba spraviti v sklad nastop evropske mladino in jo usmeriti v enotno delo, ki naj ima složnost za svoj temelj. Dunajski kongres evropske mladine pripravlja gauleiter von Schirach in bo kongres imel na dnevnem redu razne prireditve v velikem obsegu. ameriški oddelki. Toda angleška uradna agencija se je znala zavarovati iu poudarja v svojih poročilih, da napad pri Dieppu ni imel namena vdreti v Evropo, šlo ]e pri tem samo zato, da se porušijo nekatere nemške naprave, nalo pa bi se angleški oddelki morali vkrcati in vrniti v Anglijo. Ameriška propaganda se popolnoma slrinja s temi angleškimi navedbami, da jc pri tem šlo samo za nekakšno »generalko«. Prav lahko se razume, da bodo Angleži in Amerikanci v zvezi s temi Reulerjevimi navedbami poznejša poročila občutili kot pravo ledeno prho. Zavezniški bojevniški oddelki, ki so se izkrcali v Franciji, so že po devetih urah bojev morali hitro nazaj na svoje ladje in nato se jo začel izvajati stari angleški klasični strateški umik. Nemška obramba jih je pa poprej porazno razredčila. Angleži sicer trdijo, da je napad izvedlo nekaj specializiranih oddelkov in ti oddelki bi morali izvesti svoj napad liho in s presenečenjem. vendar pa so se Angleži izkrcali naravnost »luksuzno«, ko so izkrcali oddelke opremljene s tanki, mobilizirali so hrodovje in priključili dejansko izredno veliko število letal. Celo angleški uradni vir pravi, da so Angležf in nii-hovi zavezniki izgubili 95 letal. Jasno je. da cilj teh napadov ni bil samo vojaški, ampak so pri tem Angleži imeli pred očmi tudi določene politične cilje. To izkrcanje bi naj potolažilo Stalinu, ki je moral na zadnjem razgovoru v Moskvi zelo zaropotati«. Ameriško govorjenje o neki generalki pa jo seveda smešno, kajti ta »generalka je bila naravnost triumfalno dejanje za nemško obrambo, ker je brez uporabe rezerv pognala nazaj sovražne oddelke, ki so bili tako številni, da so lahko reče, da je bila izkrcana približno ena divizija. Vse to je bilo vrženo nazaj v morje, del sovražnih sil. ki je bil določen za izkrcanje, se ni mogel izkrcati in se je moral vrniti domov, ne da bi bili vojaki oddali samo en strel. Normalno življenje v Dieppu Berlin, 20. avgusta. AS. Iz Pariza poročajo nemškemu poročevalskemu uradu, da je v Dieppu po porazu angleškega izkrcanja takoj naspalo redno in mirno življenje. Ze po Sesti uri popoldne so bile trgovine vse zopet odprte in prebivalstvo je v redu opravljajo svoje delo. Ves čas bojev so prebivalci Dieppa mirno gledali operacije in videlo se je takoj, da se jim zdi angleško podjetjo smešno. vzhodu: letalske izgube jarma. V tem kratkem času je bilo doseženo že mnogo uspehov in prebivalstvo si obeta mnogo blagostanja od nemške uprave. Vladni organi zlasti skušajo čimbolj podpreti poljedelstvo Ukrajine, ki naj postane prava žitnica Evrope. Premagati je bilo treba ogromne težave. Komunistični kolhozi so bili odstranjeni in obrtništvo, ki ga je boljševizem tako zatiral, se obnavlja. Prav tako so v teku velika cestna dela in grade se tovarne in elektrarne. Z vsega sveta Romunija Romunski dnevnik »Tribuna« je objavil poseben članek o osebnosti novega italijanskega maršala Ettoreja Baslica. Med drugim pravi list, da je maršal Bastico nov mož, pravi vzgled tistega naroda, čigar zgovorni dol je izražen z la-tinstvom. Hrvatska Objavljen jo bil zakonski ukaz. ki določa, da se ustanavlja enotna organizacija hrvatskega delavstva v okviru ustaškega gibanja. Dne 5. septembra bodo v Zagrebu odprli 37. mednarodni velesejem, ki 1» odprt do 14. septembra. Madžarski regent Horthy je maršalu Kvater-niku zaradi njegovih zaslug na polju madžarskih in hrvatskih stikov podelil Velik križ reda zaslug. Madžarski poslanik v Zagrebu je hil pooblaščen, da odlikovanje izroči maršalu Kvater-niku. Skupina Slovakov, ki žive na Hrvatskem, jo pod vodstvom slovaškega ministra v Zagrebu obiskala notranjega ministra in mu predložila načrt za ureditev položaja slovaške manjšine na Hrvatskem. Madžarska Vsi židovski športni klubi in vse židovske organizacije so bile z včerajšnjim dnem razpu-ščene. Vse madžarske športne organizacije morajo svoje delo nasloniti na zdrava narodna načela in pri tem zlasti upoštevati predvojaško vzgojo madžarske mladine. Za madžarski narodni praznik jo Hitler poslal regentu Horthyju prisilne Čestitke. Hitler poudarja v svoji brzojavki, da se madžarski in nemški narod ramo ob rami vojskujeta proti istemu sovražniku. Amerika Oblasti v Združenih državah so morale omejiti porabo mesa. Tako so določili nekaj dni na teden, ko se meso ne sme prodajati Ta ukrep bodo v vseh ameriških deželah začeli izvajati dne 1. septembra. Ameriško mornariško ministrstvo objavlja, da sta bili potopljeni dve angleški trgovski ladji, ki sta vozili surovine. Ladji jo potopila na Atlantiku podmornica Osi. Sin regenta Horthyja padel na vzhodnem bojišeis Junaška smrt madžarskega podregenta Japonski poziv borcem za svobodo Indije ■ — w » Kongres evropske mladine na Dunaju n zaplemb prebega in nepremičnega prsmraia opornikov \ i .>hi k»ml»ar za Ljubljansko pokrajino in noljiitk XI. Armadnega Zbora, glede na svoj raz t. dne IS julija 11(42 XX in na navodila pri-oinih višjih oblastev, objavljala: 1. Premična :n nepremična imovina upornikov e zapleni in izriči v iaat- rodbinam vojakov in drugih državnih usluž ncev pomožnih ustanov, ki sft padli v bojih ali j^lali žrlev napadov v Ljubljanski pokrajini; pohabljencem in Invalidom navedenih vrst. 2. Za imovino upornikov se smatra: imovina, ki je last ubitih v bojih, ustreljenih • li po sodnem poslopku u«tnrčenih, imovina, ki je lasi za orožie sposobnih moških starosti od vštetega 1H do vštetega 00. leta. pa i brez upravičenega vzroka odsotni iz njihovega dnega bivališča. 3 Zaplemba se razteza tudi na imovino rodbin kili članov upornikov, če bi bil upo:nik po veljavah civilnih zakonih zakoniti dedič asln kov inio-ine, in Io v razmerju, v katerem bi bil deležen jukonitega nasledstva. 4 Prednje določbe se ne uporabijo proli ose-'»111, ki se do 15 septembra t. I. pred bojem vilaio illianskim oboroženim Milani ali se povrnejo na ! oja redna bivališča in se zglasijo pri italijanskih ' oblastvih Tem osebam je poleg tega zajamčeno življenje. 5 Proti nasnovateljem, sokrivcem, podpirate-Ijem in vobče proti osebam, ki bi kakor koli dajale zavetje ali pomoč storilcem katerega izmed kaznivih dejani, kakor: a) napad na edinstvo, neodvisnost ali neokrnjenost države; b) napad nr varnost države, c) oborožena vstaja; d) prevratne združbe: e) prevratna propaganda ali hvaljenje prevratnih dejanj: f) zločinstva zoper notranjo državno ureditev; g) napad na telesno varnost ali osebno svobodo oseb, ki pripadajo oboroženim silam; h) napad na javno varnost ali na javni promet, se uporabijo čeprav gre r» bližnje sorodnike, iste kazni, ki veljajo za dejinske storilce zadevnih zločinstev. Ta razglas stopi takoj v veljavo in se objavi z nabitjem Ljubljana, dne 18. avgusta 1942-XX. Visoki komisar General Poveljnik za Ljubljansko pokrajino XI Armadnega Zbora Emili« Grazioli Marin R n b o 11 i Ime »Pri s!qm« v IpbSjsni je zgodovinsko 0 izvoru ljubljanskega imena »Sloiu, ki prav lio spada k inventarju ljubljanskega krajepisja .ikor »Tivoli«, -Zvezda« ali »čevljarski most«, namo več izročil. Dognauo je seveda, da je ta •raz že stoletja v Ljubljani v rabi. Pribito je tudi i, da se uporablja zmeraj kot line za poseben '.raj v nekdanjem Kapucinskem predmestju: za VSo št. Ki, kjer je bila že sredi prejšnjega sto-•tja gostilna »Pri slonu«. Ljubljanski kronisti so menja, da izhaja to ime od tistega dehelokožca. u je 1. 1551 prišel v Ljubljano s prtljago nad-ojvode Maksimilijana, ki se je vračala iz Spanje na Dunaj, pa je bil tudi nekaj časa v Ljubljani Po tem mnenju sodeč, ki mu doslej ni Se ihče ugovarjal, je bil ta slon v pravem pomenu ■ ede zgodovinski slon; štirinožec, ki je tako re-ič stopal vštric s tedanjo evropsko zgodovino in ■ imel v mogočni politični drami, ki je bila nje-i vsebina borba za obstoj rimskega cesarstva >.-Hiške narodnosti, podrejeno vlogo odrske opreme. Da se je takrat nadvojvoda Maksimilijan vra-" 1 iz Španije, je bilo prav posebnega pomena, i povratek je bil veliko politične važnosti. Ma-•inilijana so leta 1548, j>o dogovoru njegovega '->!a. tedanjega rimskega kralja in vladarja av-■ijske dodovine. Ferdinanda, z bratom cesarjem 'inrlom V., poslali kot državnega namestnika in ":on'a v Španijo. Ondi naj bi se bil poročil z 'antinjo Marijo, hčerjo"cesarja, in naj bi do na-•'.jne7a ne bival v Nemčiji, medlem ko nai bi ariev sin Filip, kot regent Nizozemske in ita-nskih pokraiin drživo. podedoval po smrti Fer-•'iida, nasledniku Karla V., nemško cesarsko krono, šele po Filipu naj bi bil Maksimilijan, ki so mu najprej prisodili le naslov nemškega kruliti, dosegel cesarsko čast. Kurel V. je bil mnenja, ila je vse to potrebno, saj je bil prepričan, da more bili obstoj rimske države zagotovljen le tako, če bodo v eni roki združene Nemčija, Italija, Španija in Nizozemska. Mislil je tudi, da doba zahteva takega vladarja, ki mu bo pri srcu obramba enotnosti vere iu države. To pa je bil njegov sin Filip. Ferdinand, ki je hotel pridobiti vlado države za svojo lastno družino, je le nerad soglašal z načrtom svojega cesarskega brala. A ko je večji del nemških volilnih knezov pridobil za nasledstvo Maksimilijana, je poskusil vse, da bi bil dogovor uničen. Na njegovo pobudo in prav za prav proli volji Karla V., je nadvojvoda Maksimilijan I. 1551. zapustil svoje mesto kot državni namestnik v Španiji in je potoval nazaj na Dunaj k svojemu očetu, da bi bil v primeru, če bi se očetovi načrti posrečili, v bližini dogodkov. Maksimilijan in njegova soproga sta bila navajena sijajnega dvorskega življenja. Tako sla iz Španije privedla mirno drugih tujih živali tudi slona, ki so ga izkrcali v Triesteju. Velikana, kakršnega dotlej v teh krajih še niso bili videli, naj bi spravili na Dunaj čez Ljubljano, Maribor in Gradec, kar ni bila lahka stvar spričo vmesnega, deloma neprehodnega gorovja in tedanjih prometnih težkoč. Zlasti težavna je bila pot iz Triesteja v Ljubljano. Povsod so ljudje vreli skupaj, ko so slona peljali z vozom čez Carso in Hrušico po potih, Zanimivosti zsmijiske knjige v mesecu juliju M. ec julij je prinesel v zemljiški knjigi ljubil ,kega okrajnega sodišča mnoge zanimivosti, ki • odraz sedanjih gospodarskih prilik v uiesiu Ln KOiici. Poučna bi bila takole zgodovinska študija o agrarnih operacijah, k' so se pri nas izvajale na podlagi zakona o delitvi in ureditvi skupnih zem-.ji.-č, ki je bil v spiošneui okviiu izdan na Dunaju it ta 1887., a |e bil nato izdan podrobni deželni /..ikon. Podeželske vasi so imele že od I. 1848 kupne pašnike in skupne gozdove, ki so jih poli m vaščani med s'boj razdelili", to la v zemljiški knjigi so še vedno ohestajali kot lastniki teb gozdnih in pašniških kompleksov vsi vaščani v gotovem razmerju. Posamezne vasi pa so že pred vojno, a udi po končani prvi svelovni vojni zahtevale razdelitev teh skupuih zemljišč, njih primerno omejitev in prepis lastninske pravice na prave upraviči uee v zemljiški knjigi. Nekatere razdelitve in ureditve takih skupnih zemljišč so trajale po deset n še več let, preden je bilo določeno točno stanje posameznih zemljiških upravičencev. Zemljiška knjiga je v juliju prejela od koini--ije za agrarne operacijo več končnih elaboratov u predlogov za ureditev skupnih zemljišč, na pod-agi katerih elaboratov je bil izveden prepis lastninske pravice na zemljiške upravičence. Takih laboralov komisije je bilo julija zaznamovanih do baet. Med drugimi je bila tudi zadeva občine Lipoglav, Mali vrh, Dobrunje, Podniolnik, Zavoglje, iadvor in drugih. Naselje Lipoglav je n pr. zaprosilo za uredi-ipv skupnega gozdnega zemljišča že 12. maja 1922. vomisija je uvedla predpisano postopanje in za-i.'va je bila v zemljiški knjigi šele letos julija končnoveljavno urejena. Po prvotnem katastru naj >i se med upravičence razdelil gozdni kompleks v izmeri 36 ha 35 a in 43 kvad. metrov, toda po novi meritvi je prišel v razdelitev večji gozdni kompleks z obsegom 38 ha 33 a in 55 kvad. metrov. Julij je drugače pokazal, da je na denarnem Irgu mnogo denarja razpoložljivega in da so bila ulija od ljubljanskih denarnih zavodov dana mili-onska hipotečna posojila jasno, da proli največ- jim jamstvom in varnostim. Julij je letos v pogledu hipotečnih posojil iu kreditov dosegel res rekord nad vsemi ostalimi meseci. Zemljiška knjiga je julija zaznamovala G3 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost hipotečnih posojil in kreditov za skupni znesek 12,548.122 lir. Bilo je med temi 45 predlogov za vknjižbo pravih posojil, danih na podlagi pravilnih zadolžnic v skupnem znesku 5,683.451 lir. Dana so bila prav velika posojila. Tako se je neki ugledni denarni zavod vknjiz.il za 3,000.000 lir na neko nepremičnino, ležečo v kat. občini Kapucinsko predmestje. Sploh so bita na nepremičnine, ležeče v središču mesta, julija dana velika posojila. Drugo večje posojilo je znašalo 1,100.000 lir, mnogo posojil je bilo po 50.000 in 100.000 lir. Najmanjša, od denarnih zavodov okoliškim posestnikom dana posojila so znašala od 1000 do 5000 lir. Praktično se je tudi julija uveljavil sistem vrstnega reda. ko je s tem posojilojemalcu prihranjeno plačilo večjih taks. Bilo je julija od gornjih 63 zemljiškoknjižnih predlogov 18 predlogov za vrstni red v skupnem znesku 6,864.671 lir. Po načinu vrstnega reda so bile na raznih nepremičninah v mestu in okolici vknjižene milijonske vsote, tako 2,000.000 lir, 1,300.000 lir in 1,140.000 lir. Mnogo je bilo kreditov po 500.000, dalje po 600.000 in 800 000 lir. V juliju je bilo dalje izvedenih tudi mnogo izbrisov starih in novejših dolgov. Zemljiška knjiga je med drugimi zaznamovala 9 predlogov za izbris starih, kronskih dolgov v skupnem znesku 229.108 kron. Najvišji kronski dolg v k. o. Trnovsko predmestje je znašal 115.000 kron, ki je bil vknjižen takole aprila meseca 1921, ko še ni bila pri nas definitivno uvedena dinarska veljava. Dalje sta bila na 2 nepremičninah izbrisana nad 60 let stara goldinarski dolgova, in sicer po 300 in 350 gld. Veliko je bilo izknjiženih dinarskih dolgov. Bilo je 30 predlogov za izbris vknjiženih posojil v skupni vsoti 2,998 348 din in 3 predlogi za izbris novejših posojil v znesku 456.371 lir. Tudi izbrisi dolgov so julija dosegli izredno višino nasproti ostalim mesecem tega letfr. kjer so doslej hodili le natovorjeni konji. Po različnih ovirah in nadlogah je ekspedicija slednjič le srečno prišla v Ljubljano. Tu so slona spravili na tisti kraj, kjer so kasneje sezidali gostišče in krčmo, ki je zaradi tega dobila ime »1'rl slonu«, ln lo se je ohranilo do današnjih dni. (Tudi v Mariboru in Gradcu so kasneje nastale gostilne, ki so prav iz istega vzroka dobile ime po slonu.) Na Dunaju je potem zgodovinski slon dobil vprav idilično bivališče v zelenem Pratru. O nadaljnjih desetletjih njegovega življenja se ni ničesar razvedelo. Šole čez četrt stoletja kasneje je prispel spet glas o tem slonu v svet. Nenadoma so ga izgnali iz njegove prijetne okolice, da so ga uporabili zunaj kot težaka. Maksimilijana so leta 1564., po smrti njegovega očeta, cesarja Ferdinanda I. zares — kot Maksimilijana II. — izvolili za nemškega cesarja. Ta je imenoval svojega mlajšega brata nadvojvodo Karla za državnega namestnika in regenta notranjeavstrijskih dežel. Kot tak Je Karel 1. 1576 sklenil v deželnem /.boru v Gradru, da bo dal popraviti ondotne trd-njavske zgradbe. Trdnjava naj bi dobila močno obzidje, štiri bastije in visok stolp. Delo so oprav-ljali skoraj le turški ujetniki. Tem so dali v pomoč kot vprežno in tovorno žival tistega zgodovinskega slona, ki so ga bili zato privedli z Dunaja v Gradec. Določili so mu prenašanje mogočnih tramov in drugega gradbenega materiala na trd-njavski grič. Kakor poroča kronika, |e to težaško delo slon zgledno in vestno opravljal. Medtem večletnim delom Je tudi poginil. Njegovo lobanjo so obesili v trdnjavski stolp zraven 160 stolov težkega zvona, ki so ga ondi namestili 1. 1586.. in ga je ljudstvo po njegovi botri, hčeri nadvojvode Karla, imenovalo »Lizika« (Lisi). Tako je la slon, ki je prepotoval toliko sveta In ki je kot skromen, dolgoletni statist dožlvllal velik kos svet pretresujoče zgodovine, ostal tako rekoč v družini. O. GOSPODARSTVO Kubansko-kavkaško gospodarsko področje Kubansko-kavkaško gospodarsko področja se lahko deli v tri dele: prvi del obsega severne nižino, kjer uspevata predvsem pšenica in po-vrtnine, drugi tlel ima mnogo koruze in vina, dočim se v tretjem predelu goje v največji meri oranže. Prvi predel je predvsem področje reke Kuban, kjer je še dovolj znamenite črne zemlje za najrazličnejše kulture. K temu do-prinašajo tudi velike stepe, na katerih se razvija znatna živinoreja. Glavni predmeti kultur so pšenica, tobak, vino. Izredno važnosti pa je tudi proizvodnja čaju, ki je na petem mestu na svetu. Leta 1921 jc bilo posajenih s čajem 1.017 ha, leta 1959 pa že 47.144 ha, pridelek je znašal leta 1921 550 ton. leta 1959 pa že 44.819 ton. Na Kavkazu uspeva odlično tudi bombaž, katerega je bilo pridelanega normalno 500.000 ha. Nadalje uspeva tudi riž in svilarstvo. Izredno bogato pa je vse področje na rudah. Izredno mnogo je bakra. Kavkaz daje edini srebro v Sovjetski zvezi. Nadalje daje mnogo manganove rude. saj so na Kavkazu najbogatejša ležišča te rude. Najvažnejši pa jo seveda petrolej. * Belgrajsko bančno društvo je predložilo računski zaključek za lansko poslovno leto, ki izkazuje bilančno vloto 972.8 milij. din, gotovina znaša 538.8, dolžniki 259.6 milij. din, čisti dobiček pa 3.39 milij. din. Ustanavljanje delniških družb v Bolgariji je urejeno tako, da se ne smejo registrirati nove delniške družbe, oz. podružnice inozemskih družb z glavnico, manjšo kot 1.5 milij. levov. Družbe, z omejeno zavezo in komanditne družbe na delnice morajo imeti najmanjšo glavnico 0.5 milijona levov. Imenska vrednost delnice mora znašati najmanj 1000 levov. Vse obstoječe družbe se morajo prilagoditi tem predpisom v teku enega leta, če ne pa morajo stopiti v likvidacijo. Posli Zanatske banke na Madžarskem preidejo v smislu pravkar objavljene odredbe na Nacionalni kreditni zavod, d. d. v Budimpešti. Nov sistem nadzorstva cen v Romuniji. Romunsko ministrstvo za preskrbo je določilo nov sistem pri odrejanju cen. Načela novega sistema so naslednja: 1. Cene se določijo pri producentu. 2. Blago lahko pride na trg samo z izvirnim spričevalom. 3. Normalna pot je naslednja: producent—veletrgo-vec—trgovec na drobno—potrošnik. Drugi posredniki se ne smejo vmešavati. Veletrgovcu je dovoljen največ 14 odstoten dobiček, nadrobnemu trgovcu pa največ do 30%. Vojni stroški Zeilinjenih držav stalno naraščajo. Že v prvem mesecu vojne so znašali 1.72 milijarde dolarjev in so s tem dosegli najvišje mesečno stanje v prejšnji svetovni vojni. V prvem četrtletju t. 1. so znašali stroški povprečno mesečno 2.3, v drugem pa že 3.63, dočim so julija dosegli ogromno vsoto 4.49 milijarde dolarjev. To 6e pravi, da je do sedaj osem mesecev vojne stalo Zedinjene države 24 milijard dolarjev, t j. 2 milijardi več kot so izdali vso prejšnjo svetovno vojno. Skupno so v osmih mesecih vojne znašali zvezni izdatki 29 milijard dolarjev. Dohodki pa so izredno majhni, saj so julija znašali komaj 800 milij. dolarjev, tako da je znašal ta mesec deficit 4.4 milijarde dolarjev. Ameriško ladjedelstvo ne more nadoknaditi izgub. Pri sedanjem stanju razmer je novogradnja trgovinskih ladij v severnoameriških Zedinjenih državah zelo zaostala za številom potopljenih ladij. Leta 1929. je bilo dogotovljemih samo 28 ladij z Jožef Lobel: Dejatvo, da Pastcurjev nauk nI pust In učenja-karskl, temveč zgovoren tu poln ognja, ne nesprotuje »trosi objektivnosti njegovega dela, ki Je zgrajeno na podrobnem opazovanju. In to upaiovunje je sad presenetljive pridnosti ln vztrajnosti. I.ahko torej navedem brez vsakega polemičnega namena nasproti Kochovlm besedam, ki ste Jih VI navedli, besed«, ki jib je Izrekel 1'asteur: »Grki so spoznali skrivnostno silo, ki je za stvarmi, ter so jo opredelil z zelo lepim Izrazom: našli sn besedo entuzlazeni, ki pomeni notranjega Boga. Blagor njemu, ki nosi v sehl Boga. bodisi kot Ideal lepote, umetnosti, domovine, krščanske kreposti Iz nJega Izvirajo velike Ideje In velika dejanja, ki jih vse rnzsvetljuje Neskončnost.« Se enkrat hvalu In pozdrav! Tvoj tovariš in prijatelj Martin Alexlu«. Dr. Rngoslav Alextus, zdravnik v Kronovem, sinu Martinu v Parizu. Dragi sin! Vračam TI kot prilogo pismo Tvojega prijatelju Hagerja. Prosim Te. sporoči mu mojo hvaležnost za ljubeznive In točne InformaelJe. Torej to kar »eni domneval o dr. Robertu Kochu, Je bilo resnično Kdo hI si takrat mislil, v Ottttlnge-nu, da ho tisti brezpomembni mož postni slavni zdravnik In takorekoč znanstvenik! Mnogo let nisem vedel »ploh več zanl In sem nanj pozabil. Toda v življenju »e često zgodi da kiiilar Je naša pozornost obrnjena na koga radi kakšnega dogodka, sledi temu dogodku še drug. Istega dne, ko sem prejel Tvoje pismo, sem bral v svojem zdravniškem glasilu, da Je dne 24. marca Imel Koch v avli fiziološkega Instituta na berlinski univerzi konfereneo o svojem drugem odkritju. Zn slučaj, da si prezrl članek, ki vsehuje to novico, scin ga priložil pismu. Ne hoš ga bral brez koristi. MoJe nerazpoloženje je minilo, Bogu hvala. In zdaj se zelo dobro počutim. Prav tako mati In sestra. Pozdravlja Te Tvoj oče. Dr. Martin Alexlus Iz Pariza svojemu očetu dr. Bogo-alavu Ale.\liisu v Kronovem. Dragi oče! Kako si mngel misliti, da hI prezrl Kocbovo konferenco? te več dni se v našem Institutu govori samo o tem. In kako moreš misliti, da je ne hI bral s koristjo? Kar požrl sem Jo, skoraj na pamet sem se jc naučil. Preprosta In Jasna razlaga tuberkuloze ki jo je razvil Koch na seji dne SI. marca, je največji dogodek. ki sem ga kdaj doživel na zdravniškem zborovanju. tt raradl svojih uspehov. Povzročitelj bolezni, ki Je najbolj razširjena In ki se je človek najbolj boji, nasproti kateri smo hlll doseli .1J v popolni nemoči, je zdaj odkrit! Tuberkuloza je Infekcija, o kateri zdaj že umremo narediti diagnozo, se moremo pred njo že hraniti In katero bomo nekoč premagali! Mislim, da naša znanost ni nikoli odkrila tako velikega In pomembnega. In način, kako se Je odkritje objavilo! Nobeno sodišče nI videlo točnejšega postopka! »forpus de-lletlc Je bil na vpogled vsakemu zdravniku. Bacil tuberkuloze Je bil na mizi v obliki čistega gojišča, udeleženci so ga lahko opazovali skozi drobnogled v barvanlh preparatih ali pa v sijajnih mlkrofoto-gramlh. Koeb Je Iskal baell In! ga našel. Združil Je v sebi ogromno silo velikana ter potrpežljivost pritlikavca. Mislim, da moremo samo ml bakterlologl oceniti njegovo odkritje. Zdi se nam celo težje, bolj pustolovsko In fantastično kakor pa Kolumbovo. Kakor Kolumba je tudi Korha pri njegovem delu vodila domneva, da mora hlvatl to, kar Išče. Toda nobena izmed znanih poti nI vodila do zaželenega cilja. Vse metode gojenja In barvanja, ki so bile dosedaj v rabi, so lille neuspešne. Nekega dne pa mu je prišla sreča nasproti. Stokrat je že pobarval z modro mltilensko barvo kose tkiva jetičnih morskih prašičkov ter Jih pregledal, ne da hI kaj opazil. Nekega dne pa Je slučajno opazoval kos droh-noglednega stekla, ki je ostal štiriindvajset ur v barvani raztopini. Prvič jo tedaj opazil drobne ml-krobove paličice, ki so bile modro pobarvane. Se enkrat je pobarval Isti material z modro mltilensko harvo ter i velikim pričakovanjem pogledal skozi drobnogled. NI6! Toda to je bil trenutek, ko je njegov veliki um oplodil slučaj. Prišlo mu je na misel, da je bila stara raztopina prav zato uspešna, ker jc bila stara, to je, ker je v času štiriindvajsetih ur prestala neko spremembo. Po napornih raziskovanjih Je ugotovil, da se je neznatna množina amonljnka (v slabem zraku laboratorij« se nahajajo vedno sledovi amonljaka) spojila v štiriindvajsetih urah z modro mltilensko brvo ter na t« način povzručlla poharva-nje bacilov. Preizkusil je še enkrat, če tudi liotenii primes amonljnka privede do Istega učinka, to je, da pobarva bacile. Izdld je bil uspešen. In tako je nastala metoda, kako se Izolirajo ter naredijo vidne mikrobi jetlke. Zdaj Je bilo lahko dokazati, da so v vsakem je-ttčnein tklvn navzoči Isti bacili, ki manjkajo v vsakem drugem raziskovalnem materialu, bodisi da Izvirajo od zdravih ljudi In živali, bodisi, da pripadajo ljudem In živalim, ki bolehajo na drugih boleznih. (Dalje.) 252.000 tonami, leta 1940. je število dovršenih ladij naraslo na 53 s 444.700 tonami, dočim je bilo lani dograjenih 95 ladij s 749.000 tonami. Sicer so Američani napravili velik načrt za bodočnost, toda treba bo počakati, kako 6e bo ta načrt uresničil. ■vronika diplomafskih zgodb in spletk: DUNAJSKI KONGRES Cornacchia je zapisal to novico zelo na kratko. Na Dunaju i so novico napihnili in razširili. Siccr ni bilo tu več mednarodnih olitikarjev, ki bi to novico pretehtavali. Matternich se je nahajal v Mannheimu, v glavnem vojaškem stanu. Ko je izvedel novico, je takoj sestavil proglas, ki ga je podpisal knez Schwarzenberg, vrhovni poveljnik avstrijske in zavezniške armade. V tem proglasu je poudarjal Metternich zopet svoje slaro geslo: »Evropa hoče živeti s Francijo v miru. Boj velja edino le samožvancu, ne pa Francozom!« Samozvanec je bil torej premagan. Ukrcal se je na ladjo »Belle-rofonte« in se predal sovražniku na milost in nemilost. Le kakšen vtis bo nanravila ta novica v Schonbrunnu? Napoleon je bil torej zaprt kot jetnik Angležev. Baronica Montet se je podala zjutraj na vse zgodaj h gospe Scarainpi, častni dvomi dami Marije Luize. Pričakovala je, da bo našla svojo prijateljico zmedeno in zaposleno okrog svoje visoke gospe, da jo bo tolažila in mirila. Našla pa jo je veselo razpoloženo: skakala je, plesala in pela v svojem salonu, »veseleč se dobre novice«. Ko se ie gospa nekoliko umirila, jo ie vprašala baronica, če je že obvestila Marijo Luiao o dogodku. »Sporočila ji bom pismeno. Cesarica pred enajsto ne sprejema,« je odgovorila gospa Scarainpi; sedla je k mizi in napisala nekaj vrstic. Pozvonila je in poslala pisemce Mariji Luizi. Dami sla nestrpno čakali na odgovor. »Le kako je cesarica sprejela novico? Kako je novica vplivala nanjo? Naposled je Napoleon le njen mož, oče njenega sina. Zdaj je premagan in uničen in gre svoji neizprosni usodi nasproti...« sta ugibali dami. Ni trajalo dolgo, ko sta dobili odgovor: dve, tri vrstice v naglici vržene na papir, kakor o tem pripoveduje baronica de Montet. Napisano je bilo sledeče: »Zahvaljujem se Vam za novico. Izvedela pa sem jo že prej. Rada bi jahala do Merkenstoina. Kaj se Vam zdi, grofica, ali je dovolj toplo, da lahko tvegam ta sprehod?« Medtem ko se je Napoleon vkrcal na ladjo in nastopil svoje zadnje slavno-mučno potovanje, ni imela njegova soproga druge misli, kot jahati na sprehodi Kot popotnico pa je tiščala na prsih nežno pisemce generala Neipperga ... LUCI SO UGASNILE Vsi ti dogodki so nadkrilili tek časa. Napoleonova drama se je sprevrgla v teku kratkih slo dni, v grozen poraz. Kongres pa je ' potreboval dve sto dni, da je prerešetal vprašanja in zadeve gledč miru v Evropi. VVaterloo pa je pritisnil vsem tem važnim posvetom iu ukrepom, svoj odločilni pečat. Zdaj se bo pokazalo, kakšen vtis in kakšne uspehe bodo imeli na splošnost, sestanki in posveti poglavarjev držav, ki so, med lju- Ibezenskimi zapletljaji in zabavami odločali in odločili o usodi svojih držav, in kako bo z vsem tem zadovoljen bog Mars?. Preden je Napoleon pobegnil z Elbe, so na kongresu obravnavali različna pereča vprašanja, ki sicer še niso bila uradno potrjena, vendar dokončno določena in pripravljena za podpis pooblaščencev kongresa, tako ludi vprašanje Poljske in Saške, obnova pruske monarhije, povečanje hanovrskega kraljestva in ustanovitev Nizozemske. Vsa ta vprašanja, so bila zelo kočljivega značaja, kakor pravi Talley-rand, in bi lahko vsak čas izzval vojno, toda ne več proti Napoleonu, temveč med zavezniki samimi. Vprašanje Saške je še prav posebno zanimalo Talleyranda pa tudi francoskega kralja. Oba je skrbelo, da bi Pruska ne bila čez mero povečana. Prusija in njena soseda Rusija bi pomenili veliko nevarnost za vso Evropo, najbolj pa za Francijo, ako bi se zvezali. Da bi dokončno uredili tudi te zadeve ,so potovali v Pressburg princ Beneventski, knez Metternich in Wellington. Tam je bival tudi oni nesrečni kralj, čigar največja napaka je bila, da je ostal zvest Napoleonu, medtem ko so se mu vsi drugi izneverili. Zdaj je šlo za to, da ga pripravijo na to, da sprejme odločitev velesil, ki nameravajo razpoloviti njegovo kraljestvo. Talleyrand je bil prepričan, da je ta zadeva pravično urejena. Prvo, kar so pooblaščenci obljubili, je bilo to, da Prusija na noben način ne bo ogrožala francoske meje. Ko je bila urejena tudi ta točka, jo bil pomirjen. Tolažil se je s tem, da pomeni ozemlje ob Renu, ki ga je odstopil Nemčiji, za to državo prej izgubo kot pridobitev. Človek se vedno na kak način potolaži. Tudi Talleyrand se je potolažil, četudi ga je zaradi izgube ozemlja pekla vest. (Dalje.) &A0J&*ie novite Koledar Petek, 21. avgusta: Ivana Šantalska, vdova: Bernard Ptolomej, opat in ustanovitelj reda; Basa, mučenica; Privat, škof in mučenec. Sobota. 22. avgusta: Hipolit, škof in mučenec; Timotej, mučenec; Antuza, mučenica; Simforijan, mučenec; Marcijal, mučenec. Osebne novice = Poročila sta se pretekli teden v cerkvi sv. Družine v Mostah g. Garbajs Franc, strojni tehnik, in gdč. Iloteš Nada. Obilo sreče in božjega blagoslova I BRANKO HLAVATT Zapre* ELIZABET i. WANTZL, pl. RA1NHOFEN, Rajhanburg poročena _Zagrej, 8. avgusta 1M2. — Časnikar Aleksander NJkotera bo nocoj začel po radiu Ljubljana vrsto svojih predavanj pod naslovom: »Razgovori s slovenskim 'ljudstvom.« — Prvo predavanje ob 21.45. — Dodatek za hrevirje in uiisale. Dne 9. januarja 1942 je kongregacija sv. obredov izdala poseben masni formular za godove papežev svetnikov in zadevne dodatke v brevirju. Opozarjamo, da ima Ljudska knjigarna v Ljubljani te lorniuiarje ie na razpolago. Cena formularju za misale je 1.50 lir. Cena lormularju za brevir je 1 liro. — Iščemo akviziterjev za Ljubljano In deželo za dobro vpeljano stvar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Akviziter«. Pri upravi je tudi naslov tvrdke. — Mesečna prijava zalog gradbenega lesa. Vse tiste, ki še niso vložili mesečne prijave gradbenega lesa po stanju zadnjega dne preteklega meseca, dasiravno je rok potekel že 5. t. m., vabimo, do nemudoma sestavijo prijavo v treh izvodih ter jo pošljejo na naslov: Združenje in-dustrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Ponovno opozarjamo, da morajo predložiti prijavo tudi v primeru, ako v preteklem mesecu niso imeli nobenega prometa in nimajo nobene zaloge gradbenega lesa. V zadnjem primeru morajo prav tako predložiti pravilno podpisano prijavo v treh izvodih s pripombo »negativno«. Nepredložitev prijave more imeti za posledico poleg kazni Iudi zaplembo neprijavljenega blaga. — Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine. — Hladno in megleno. Gotova leta je prav med mašami, kakor nazivljemo dobo med Velikim in Malim Šmarnom, pritiskala huda vročina in je nastopala po mnogih krajih prava suša. Cerkniško jezero je navadno prav oh tem času usahnilo in se je tam pričela velika košnja jezerine ali kravine, kakor pravijo tamoSnji ljudje travi, ki je ob robeh zelo ostra in raste v jezeru. Letos je avgust razmeroma hladen in tudi primerno deževen. Jutra pa so zelo meglena. V četrtek zjutraj se je gosta megla raztezala ne samo po širnem Barju, marveč tudi po vsem Ljubljanskem polju. Megla je dolgo časa valovila. V sredo je biio prav tako sprva megleno, pozneje oblačno. Popoldne je posijalo sonce. V Četrtek zjutraj je bila zaznamovana nekoliko nižja jutranja temperatura ko v sredo. Toplomer je dosegel jutranji minimum +13.8 stop. C. Dnevni maksimum v sredo pa se je napram prejšnjemu dnevu dvignil za nekaj stopinj na +26.4 slop. C. Barometer je v četrtek zjutraj dosegel 765 m/m stanje za 1 mm nad normalo. — Jemala je iz živilske zalogo. Gospa Pold-ka je imela v svojem gospodinjstvu živilsko zalogo. Pri njej je bila kot gospodinjska pomočnica uslužbena 19 letna Rezika, ki je poleg hrane prejemala 160 lir mesečne plače. Rezika je službo odpovedala brez tehtnejšega razloga, ko je pri tej gospodinji služila že nad 2 leti in so ni nikdar pritožila. Gospodinja Poldka pa je kmalu nato opazila, da so ji iz zaloge izginile znatne količine živil. In Rezika je zdaj bila obtožena pred kazenskim senatom zaradi zločina tatvine, da je letos spomladi odnesla gospodinji Poldki 5 kg masti, 6 kg fig, 5 kg sladkorja, 20 kg bele moke, 2.75 m šifona, 200 lir gotovine in zlato verižico. Pred sodniki je Rezika tatvino živil | priznala, zanikala pa tatvino verižice in denarja. Izgovarjala se je, da je jemala živila za pri-boljšek, ker je dobivala slalx> in pičlo hrano. Gospodinja kot priča pa je povedala, da je obto-ženka dobivala hrano. kakorSno je imela družina brez razlike. Zaradi zločina tatvine v smislu obtožbe je bila Rezika obsojena na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti, ker doslej še ni bila kaznovana. — Košnja otave je v polnem toku. Že prejšnji teden so nekateri gospodarji v Ljubljani in v okolici pričeli s košnjo otave, drugi pa so se bržčas ustrašili vremena, ki je sem in tja res po nekaj ur slabo kazalo in je tudi nekoliko deževalo. Zato so s košnjo otave pričeli šele zdaj. Avgust je res primeren mesec za košnjo otave, toda gospodarji hi morali otavo kositi že v prvi polovici, če ne že takoj v začetku tega meseca. Kakor so s prvo košnjo pričeli prepo/.no, nekateri so kosili celo v začetku julija — kar je njim in njihovi živini v škodo, — tako so zapozneli tudi s košnjo olave. Tretjič težko če hodo mogli nakosiji nekaj zelene krme v pozni jeseni, kar bo važno, posehno zdaj, ko je suha krmn precej draga. Kdor izmed lastnikov sena ali olave io bo Imel v jeseni ali pozimi na pretek, .jo bo namreč lahko prodal po prav čvrsti ceni. — Škodljivi metulji so se spet pojavili. Škoda, ki so jo gosenire škodljivih metuljev napravile letos na sadju in na kapusnicah, zlasti na jabolkih in zelju, so še ne da oceniti, gotovo pa je, da je večja, kakor pa smo spomladi domnevali. Meseca maja in junija je bil čas, da t»i preganjali metulje in uničevali jajčeca teh metuljev, bodisi z obiranjem, bodisi s škropljenjem. Zdi pa se, da smo v pomladnih, oziroma zgodnjih poletnih mesecih ta mrčes premalo zatirali, zakaj sadje je ponekod po gosenicah zelo ohje-deno. enako tudi zelje. Zdaj so je že razvil drugi, pozno-polelai rod metuljev, ki veselo leta nad nasadi. Tudi ta rod je zelo škodljiv, ker prav ta-k odlega jajčeca. Tudi zdaj moramo uničevati metulje, kolikor le moremo, tako, da kolikor mogoče preprečimo zarod za prihodnje leto. Lepo uspevajoči nasadi v prihodnjem letu nam bod plačilo za naš sedanji trud. ^ju&UfOHa Prodaja mesa na odrezek G V soboto, dne 22. avgusta bodo mesarji prodajali meso svojim odjemalcem kot običajno na knjižice; poleg knjižice pa mora vsaka stranka prinesti s seboj živilske nakaznice za mesec avgust, in sicer za vse člane družine. Mesarji morajo od živilskih nakaznic odstriči odrezek — G —. Odrezke morajo mesarji nalepiti na papir ter jih nato izročiti najkasneje do torka 25. avgusta t. 1. v pisarni Sindikata mesarjev in klo-basičarjev v Ljubljani, Poljanska 42, od 16 do 18 popoldne. Mesarje opozarjamo, da bodo v bodoče smeli prodajati meso samo onim odjemalcem, ki bodo v soboto dne 22. t, m. prinesli živilske nakaznice za mesec avgust in oddali odrezek — G —. Zato naj mesarji označijo število odjemalcev na knjižicah in v knjigi odjemalcev mesa. — »Prevod« Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. l!")oj na turški groblfi in vse zaoletene in tajne vezi, ki so privedle do tega. vam v plastični in gran-domi podobi riše veličasten Budakov roman iz kmečkega življenja v Liki GNJIŠČE I. del (zbirka „ Naša knjiga") E egantno v platno vezana knjiga (338 strani) Stane Lir 75'— Zaiotba Ljudske knjigarne v Ljubljani Pred Škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 1 Mestni trošarinski oddelek zaradi snaženja svojih uradnih prostorov v Lingarjevi ulici št. 1 ne bo posloval za stranke v petek in soboto, 21. in 22. t. in. 1 Tržni otoki na Vodnikovem trgu. Pred nekaj leti je mestna občina dala kolikor toliko urediti ljubljansi živilski, to je Vodnikov trg. Poprej je hil ta trg makadamiziran, to se pravi, da je bil ob deževnem vremenu blaten, ob suhem pa prašen. Na higieno živil to seveda ni dobro vplivalo. Tedaj so napravili na Vodnikovem trgu znane tržne otoke, ki so jih posuli z gramozom in katranizirali, enako so katranizi-rali, oziroma asfaltirali tudi prehode med otoki. Z Vodnikovega trga sta izginila prah in blato in tudi popoldne, ko smetarji pometajo trg, izgleda la zdaj še vedno čist in gladek kakor miza. Toda živahni promet je otoke nekoliko obrabil, da so postali zadnje čase komaj zravnani s prehodi. Mestna občina namerava prihodnje dni otoke za spoznanje nekoliko dvignili. Na Vodnikov trg so bilj napeljani zdaj vozovi peska in proda, ki pa KULTURNI OBZORNIK 1° Slovaki o sodobni slovenski prozi V antologiji slovenske moderne proze, ki o je pod naslovom >Z a k r i ž o m« prevedel C. Geraldini in izdala Matica Slovaška, je na notranji strani ovitka kratek oris slovenske moderne proze. Prinašamo ga v prevodu, da vidijo naši bralci, kako je slovaška javnost informirana o slovenskem pripovedništvu zadnjih dvajsetih let: »V sodobni slovenski prozi ne gre iskati izrazitega mejnika med literaturo sedanje in predsvetovnovojne dobe. Vojna in čas sta rodila nekaj motivno novih umetniških del, tako Finžgarjev vojni roman Prerokovana in Boji, Cankarjevo narodno simboliko Podobe iz sanj toda na slovensko književnost je imela največji vpliv v tem, da je za nekaj let zadrževala novo realistično generacijo, ki se je tako lepo začela uveljavljati 1. 1914 v revijah Dom in svet in Ljubljanski zvon in katero je zaposlovala tedanja fronta; na drugi strani pa s tem, da je prav s koncem vojne zvezana smrt Ivana Cankarja, največjega pisatelja »modernem, kar bi nekako alegorično pomenilo zanik vse dekadentno romantične dobe. Toda nedolgo nato se je pokazalo, da je prav novi rod. ki se je pojavil v prvih letih po vojni, prišel v Cankarjevem imenu in stopnjeval njegovo duhovno problematiko. V sodobnem pisateljskem življenja nastopa več generacij, ki se nied sabo prepletajo in si med sabo izmenjavajo »»oje prednosti. Starejša domačinska realistična generacija tepred moderne fin de siecla je do- zorela {K) vojni največ s Finžgarjem, ki je v tem času napisal svoje lepe novele. Ivan Cankar. katerega Zbrana dela so izšla sedaj v 20 zvezkih, je največji slovenski pisatelj. Cankar je bil novoromantik. ki je problematiko življenja pojmoval duhovno ter je s problemi svojega dela postal izhodišče vse povojne slovenske generacije. Ksaver Meško je prinesel v slovensko literaturo turgenjevsko psihološko novelo. Ivan Pregelj se je razvil takoj po vojni, ko so bile metafizične in religiozne ideje najvišje. Tako je postal Pregelj predstavnik slovenske katoliške umetnosti in je svoje realistično pojmovanje sveta poduhovil z usodnimi borbami telesa z duhotn, s čimer je ustvaril novi pripovedni moderni barok, ki je poln naturalizma, pa tudi poln hrepenenja po Bogu in rešitvi duše. France Seljak je v nekem pogledu drugi Pregelj. V bistvu je nadaljevalec naturalistične psihološke povesti, neizčrpen fa-bulist, življenjsko neposreden. Tako se obadva dopolnjujeta. Večkrat opisujeta oba isti čas in svojo domačo, rodno pokrajino. Seljak je naj-plodovitejši slovenski pisatelj, izdal je že 50 leposlovnih deli Od novelistov ali Ljubljanskega Zvona se je izkristaliziral v markantno osebnost, ki je napisal veliko skladbo Šempeter. Kakor je bil pisatelj Ivan Cankar predstavnik modernega novoromantičnega časa, Ivan Pregelj povojnega duhovno realističnega in religioznega čustvovan ja, tako je v najnovejšem času prišel na prvo mesto Miško Kranjec, ki je izdal že 11 knjig. Doma je iz Prekmurja. Izšel je iz Cankarja in spočetka kazal nenavadno mnogo pokrajinske poezije novega dela domovine, ki je doslej nismo poznali v slovstvu. Tak je današnji obraz slovenskega slovstva.« i d. je zaradi zadnjega dežja moker. Zdaj ta pesek, oziroma prod suše okoli Mahrovo hiše, ko !*> (»a suh, ga bodo premetali na otoke, ki jih bodo |>o-aneje ponovno katranizirali. Tako bo trg dobil prihodnje dni ponovno bolj prijazno lice. 1 Varujte sc bolezenskih klic, ki na vsakem, koraku strežejo |>o vašem zdravju in življenju, ko »e nevarnosti najmanj zavedate. Najraznovrstuejše nalezljive bolezni vam groze oh vsaki uri povsod pri nakupovanju po trgovinah in na trgu, doma pa posebno pri pripravljanju jedil ter pri jedi sploh. Ze sino opisali, kako nevarne prenašalke nalezljivih bolezni so muhe, predvsem smo pa opozarjali, da je najzanesljivejše varstvo pred nalezljivimi boleznimi snaga in spet — snaga. Mestni fizikat je že na tisoče ljubljanskih prebivalcev cepil proti nevarnemu tifusu, ki se posebno rad pojavi ob vročini, ko dozoreva sadje. Cepljenje proti tifusu z zaščitnimi tabletami je pa zanesljivo varstvo pred to težko, nalezljivo boleznijo, poleg tega pa brez kakršnih koli neprijetnih ali slabih posledic Kdor še ni cepljen proti tifusu, ima do zadnjega dne tega meseca še vodno priliko, da pride na mostni fizikat v II. nadstropje Mestnega doma vsak delavnik od 8 do 10, kjer dobi popolnoma brezplačno za cepljenje prot, tifusu potrebne zaščitne tablete. Kdor tablete vzame s seboj domov, naj se natanko ravna po navodilu, kako je treba tablete jemati, dn bo cepljeni zanesljivo varen pred tifusom Prvi dan zaužijemo samo eno tableto, druge dneve pa po dve. Zanesljivo pa učinkujejo tablete samo tedaj, če jih jemljemo popolnoma tešči in tudi še uro potem, ko smo eno ali dve tableti zaužili, ne zaužijemo ničesar. Kakor rečeno, pravilno uživanje zaščitnih tablet res zanesljivo obvaruje zdravje pred tifusom, čeprav cepljeni med cepljenjem in tudi po cepljenju ne občutijo prav nobenih neprijetnih ali slabih posledic. 1 Kupčije z zemljišči in hišami. Po zapiskih zemljiške knjige v Ljubljani je bilo v času od 1. do 15 avgusta t. I. zaznamovanih le 12 kupnih pogodb, s katerimi je bil v zemljiški knjigi izveden prepis lastninske pravice na kupce. Prodana so bila nekatera zemljišča v mestu in oko lici za kupnino o imenuje avtor. Osrednji lik je vodja odvetniška pisarne Izidor Srakoper, ki zapleta in razpleta konflikte okrog skrivnostnega konla X. Učinkovita vloga komične stroke daje glavnemu igralcu mnogo prilike za razmah. Igra jo Danilo Gorin šek. Režija: Milan Košič. Drama ponovi to delu v nedeljo ob 11, po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Naznanila 01.KDAl.I8fE. U r n III n : Petek. 21. avgustu: ■aorto. — Sobota, 22. avguita ob t7.S0i »Poročno dn* rilo«. Izven Znižane ceni' oil 1" lir navzdol. Ne !■■ IJu. -M. avgustu oh 11: Konto X . I/.m-m. Znlžune celi" oij 12 lir nuv/.dol. Oli 17.30: Vilovu ItoSlink« . 1/.\ en. Znižane eeue od 12 lir nsviitlol. — Ponedeljek, 21. avgustu: Zaprto Radio. Petek, 21 avgusta. 7..1(1 Operetna glasim H Njii»oved času j'nro.1 lit v itali.inuv ml — 12.'JU 1.»liku glasliu — 12.:iU Poročilu v sluven-eini — 12.l."i Koneert tereeta DohrSpk — l.T Napoved rasa. Poročila v italijanščini — 13.Iti Poročilo Vrhovuega Poveljstvu Oboroženih Sil v slovenščini — i:i.2.'» Orkester Cetru vodi dirigent Barslisn — 11 Porodila v itall i-ui- dni — lt.lfi Koneert rndijskegu orkestru, vodi dirigent I). M. Sljnnec, Pisnim glasim - 11.1.1 Poročilu \ slovenščini — 17.1.') Mul) orknstor vodi dirigeul Sifonin 17..V> Koneert tenorista Antona Ktudoljevu UI..'!1) Poročita v slovenščini - 1'J.4."| Komorna glasba 20 Napoved čnsa. Poročila v ItuH.lnnšeiiii 21'.'Ju Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 2" 'tn Vo.ja-ke pe nil — 20.4.*i Koneert čelistu Masnima Amfitlientrof-a 21.30 Koneert klnrinetnegii triu — 22.10 Koncert Adamičevega orkestru — 22.45 Poročila v italijanščini. l.EKARNE. Nočno «lu>.l»o imajo lekarne: mr Leustek. Resljeva eestu 1. mr Haliovee, Kougre*ui tu* 12 iu mr. Kotnolur. Vič, Tr/.ašku ceslu 4S, Jčaj ja noy£$a phi nasC& soJedtfl? 2 G&haKjsSicgA. Delo mladinskega oddelka v filmu. Žene in dekleta iz Radovljice in okoliških skupin so bile sklicane, da jim pokažejo v filmu delovna področja mladinskega oddelka nemške ženske zveze. Nad 200 žen in deklet se je zbralo. Pred filmsko uro so dijakinje, ki so na zaposlitvi, zapele nekaj pesmi. Oba filma sta pokazala slike iz tečajev materinske službe in delo v nekem mladinskem žetvenem taborišču. Nemške pesmi so zaključile prireditev. Kaznovana navijalka. Te dni je prišla pred urad za nadzorovanje cen žena, ki je prodajala gobe visoko nad dopustnimi cenami. Dobila ie zasluženo plačilo. Tudi kupci bodo kaznovani, Če bodo plačali previsoke cene. J faadnja&a JtajeKskcpa 60-letnico svojega rojstva je 18. avgusta obhajal zlatar Mihael Koren v Trbovljah. Jubilant je eden izmed redkih zlatarjev, ki so ohranili tradicijo te obrti in jo še izpopolnjujejo. Koren je pred tridesetimi leti ustanovil v Trbovljah svojo obrt. v kateri je danes zaposlenih dvajset delavcev. Umetniški izdelki tega obrala so bili nedavno razstavljeni tudi na razstavi o priliki okrožnega dneva, ki jo je priredila Domovinska zveza. Umrla sia v mariborski bolnišnici 56 letni poljski delavec Ivan Šabec in 71 letni klepar državnih železnic Franc Volk. V Mariboru sta umrla jetniški paznik v pokoju De Corti Alojzij, star 70 let, in 56 letna vdova po geomelru Štefanija Žezulka. V Zabljeku pri Marilioru je umrla vdova po železničarju Elizabeta Lešnik, stara 69 let. Srečen izid nevarne nesreče. 14 letni pomožni delavec Jožef Belešič iz Teznega je hotel z eno-vprežnim vozom na Ptujski cesti pri Mariboru peljati čez železniško progo. Pri tem ga je pa zgrabila iz Maribora došla lokomotiva in razbila voz. Mladega voznika je vrglo na stran in je k sreči odnesel le lahke poškodbe. Tudi konj je bil le ne-nekoliko ranjen. Z drevesa je padla. Na nekem kmečkem posestvu v okolici Maribora je hotela uradnica Hil-da Garibaldi iz Maribora na drevesu sama trgati češplje. Nesreča pa je hotela, da je stopila na suho vejo, ki se je odtrgla in uradnica je padla na tla. Zlomila si je kost v levi rami, poleg tega pa se je tudi notranje precej hudo poškodovala. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. J/z Jbvalke. Romanje bivših vojakov k Mariji Bistrički se je vršilo na Veliki Šmaren. Udeležili so se tega romanja bivši vojaki iz vojne od leta 1914—1918, ter sorodniki padlih vojakov. Romanje organizira težki invalid Okroša pl. Marin iz Koprivnice. — Sv. mašo je bral nadškof Stepinae, cerkven govor pa je imel bivši vojni kurat jezuit p. .1. Miiller. Po sv. maši je bila procesija ter spominska svečanost za mrtve. Za zvezo Adrijanskega morja s Črnim morjem, ki bi bila izvedena po slarem hrvatskem načrtu generala Filipa Vukasoviča iz 18. st., se sedaj zavzemajo tudi madžarski časopisi, ki poudarjajo važnost te linije za Srednjo Evropo ter važnost Hrvatske države pri tem. Ker je Sava plovna do Siska, Kolpa pa do Karlovca, bi bilo treba izpeljati kanal samo od Karlovca do morja, kar ne predstavlja danes nobene tehnične ovire. Hrvati podpirajo to težnjo kot svoj davni načrt. Zaradi izredno uspelega »Umetniškega tedna«, ki je bil organiziran na prostem — na Katarinskem trgu — v okviru letošnje proslave žetve, se sedaj zavzemlje Hinko Wolf, naj se v Hrvatski po vojni uvedejo stalna gledališča na prostem pod naslovom »Hrvatske svečane igre«. Tu naj bi se predstavljale glavne hrvatske drame, pa tudi pevske tekme in nastopi ter folklorne prireditve Torej nekaj podobnega, kar smo pri nas že prakticirali. Opustošenj Prijedor. »Hrvatski narod« prinaša široko reportažo o nasiljih in pustošenju partizanskih čet v Prijedoru, kjer so bili partizani gospodarji dober mesec dni. — S slikami je poka/.ano, kako so uničevali imetje prebivalcev, izropali mesto in pobili na stotine ljudi, zlasti vse člane pevskega društva, ustaške mladine, nogometnega druživa in drugih hrvatskih združb. Mesto so osvobodile hrvatske domobranske čete z zavezniškimi nemškimi četami. Sarajevska radijska postaja bo dobila svojo novo zgradbo, ker stara več ne zadostuje poln bani, obenem pa bo dobila tudi nove stroje, ki su že naročeni. »Hrvatski Domobran jc naslov hrvatskemu dnevniku, ki izhaja v Južni Ameriki v Buenos Airesu ter je urejevan povsem v ustaikem smislu Sedaj ekscerpirajo hrvatski dnevniki vsebino slavnostne Številke od 10. marca t 1, ki je prispela v Zagreb ter je posvečena obletnici Nezavisne lir vatske Države. Ta jubilejna številka je dokaz, d i so Hrvatje v ArjJentiniji in Južni Ameriki povse i za Poj}'avnikovo politiko ter so pripravljeni z: Novo Hrvatsko darovati vse žrtve. Risbe: ROM - Besedilo po K. J. ERBEM 87. OSTROC.LED JE NAMREČ VIDEL, V KAK: NI ZADREGI JE KRALJEVIČ. ZATO Ji. DOLGIN KAR SREDI POTA VRGEL - PRSTAN, IZ KATEREGA JE VSTALA KR/ LJICNA PRED ČAROVNIKOM. V TEM HIPU POCI ČAROVNIKU ZAL OBROČ OB PASU, OBUPNO SE PRIME , GLAVO, ZAVPIJE IN - KAJ? 38; i Kmalu nato je stopil poveljnik turške čete v šotor. \ kako se je zavzel nad lepoto mlade Mirkove žene, sedaj njegove jetnice! Kar obstal je pred njeno veliko, vitko in častilo postavo. Da, to je nekaj takega, kar je iskal in česar bo njegov vladar vesel! Dolgo ji je gledal v oči in obraz, kakor da bi se ne mogel ločiti od njenega milega pogleda. 384 Zalika gleda nepremično v tla. Rdečica oblije njeno lice. Nedolžnost odseva z njenega obličja. Neka vzvišenost in blagi mir ji sije z visokega čela. Globok vtis je napravila na poveljnika in njegovo dušo. Prej ljut in divji je postni sedaj krotek in miren. Rlagi Zalin pogled ga je očaral. Njena dobrota in milina je ukrotila neusmiljenega Turka. 385 »Od kod si prišla, žena?« jo nagovori poveljnik v bosanskem jeziku. Toda Zalika molči, kakor da bi ne umela jezika, sorodnega njenemu. Njeno srce je okamenelo. Videla je v duhu že vso svojo nesrečo in v srcu slutila strašno usodo. Vedela je, da bo postala sužnja turškega poveljnika ter bo izgubila na veke — svojega dragega Mirka. h Coubertinove zapuščine: »Sanatorij za zdrave« Podobna zdravilišča so imeli tudi na Bledu in v Kamniku Francoza Pierea Coubertina pozna vsak športnik in vsak izobraženec kot moža, ki je obnovil olimpijske igre po antičnem vzorcu in jih prilagodil sodobnim razmeram in potrebam. Couber-tin je dal tem praznikom mladine sveta vsebino in obliko; v njegovi glavi se je porodila misel olimpijske zastave in tekmovalske zaprisege, Couber-tin je določil spored olimpijskih iger, določil vse obredne podrobnosti otvarjanja, proslave zmag in zaključka. Kot mož visoke kulture, pedagoške res-nohe in umetniške nadarjenosti si je prizadeval, da bi dvignil proslavo olimpijskih iger na tisto višino, ki bi jiin dala moč trajnosti. Coubertin pa ni gledal na š|>ort ozkosrčno; hotel ga je vključiti v splošno človeško kulturo. V športnem udejstvovanju mladine je videl mednarodne vezi, ki bi naj družile tekmovalce bližnjih in oddaljenih narodov, jim omogočile potovanja k prijateljskim srečanjem in jih navajale k medsebojnemu spoznavanju. Po Coubertinovi zamisli pa naj bi bil šport tudi izhodišče za nov. bolj zdrav in vedrejši slog vsakdanjega življenja. Coubertin ni bil eden tistih, ki so cenili samo »telesno vzgojo«, je pa globoko poznal tesne vezi med športom in zdravstvom. O tem nam priča spis, ki ga je objavil 1. 1907. in kateremu je dal naslov »Sanatorij za zdrave«. V tem spisu je izčrpno obdelal zamisel pravega sanatorija, vendar ne za bolnike, pač pa za zdrave. Ljudje, ki morajo vse leto delati brez odmora, zlasti duševni delavci, ki sedijo neprestano v zaprtih prostorih, naj hi črpali novih moči za svoje udejstvovanje v sanatoriju, v katerem bi živeli kakor kmetje na deželi in v katerem bi imeli dovolj priložnosti za utrjevanje potom športa. »Za vse, ki iščejo ravnovesja med duševnimi močmi in med zdravjem, je tak sanatorij neobhodno potreben.« piše Coubertin. Med poznavalci življenja je vedno več takih, ki trdijo, da počitnice niso za počitek, da ne tičj smisel dopusta v brezdelju, pač pa v spremembi udejstvovanja. Telesni delavci naj bi se lotili ob nedeljah in dnevih dopusta duševne hrane, duševni delavci pa bi se naj brigali za zanemarjenega »brata osla«, za svoje telo in zdravje. Po Coubertinovem naj bi odšli v sanatorij za zdrave, v katerem naj bi gojili šport dvakrat po tri ure na dan. Ne igračkanje s športom, pač pa resno udejstvovanje, sistematičen trening je potreben, da se ti povrnejo moči in da si nabereš zdravstvenih rezerv za dolgo leto. Kdor je v poklicu tako okupiran, da nima časa za šport pod vedrim nebom, ta bi se mu moral posvetiti vsaj o počitnicah. Tako je pisal Coubertin 11 let po tem. ko je doživel svoj največji uspeh, obnovitev olimpijskih iger in prvo proslavo 1. 1896. v Atenah. Njegovega predloga o sanatoriju za zdrave niso realizirali, Coubertin pa ga tudi ni opustil. Na stara leta je še pisal o »športnih kurah« in v njegovi zapuščini so tudi našli tak spis iz 1. 1928. Coubertin sam pa je ostal zvest svoji zamisli in se je kot starček pridno udejstvoval v veslanju na Ženevskem jezeru in zapisoval vsa opažanja, katera je ugotovil s telesno vzgojo na stara leta. Podobna pota, kakor Francoz Coubertin, pa je ubral tudi župnik Kneipp. Njegova dela so bila pisana preprosto in prepričevalno. Kneipp je imel tudi pri nas veliko pristašev; starejši ljudje se bodo najbrž tudi spominjali, da je bil okrog leta 1900. na Bledu nekak sanatorij za zdrave (Rikli), ki je slovel doma in v svetu. Na lepem prostoru ob jezeru so imeli svoje Riklijevo zdravilišče. — Gostje blejskega sanatorija so odklanjali letoviški luksus, nosili so lahka oblačila, hodili bosi, se utrjevali s telesnimi vajami in uživali zdravo kmečko hrano. Precejšen sloves je užival tudi podoben sanatorij v Kamniku in v Gradcu. Starejši Ljubljančani, ki so te sanatorije obiskovali, vedo povedati, da so videli na onem v Gradcu naslednji napis: »Voda sicer opravi svoje, zrak pa je višji in sonce najvišje.« Očividno ni šlo toliko za utrjevanje potom športa, kar je zlasti Coubertin zagovarjal, pač pa za knajpanje in sončenje, ter sploh za vodne in zračne kopeli. Od tistih časov je minilo nekaj desetletij. Med tem je prodiralo športno gibanje vedno bolj v široke sloje, vendar ne toliko kot udejstvovanje, ki vrača človeku moči in ki utrjuje zdravje, pač pa v obliki tekmovanja, prireditev in lova za rekordi. Vse kaže, da se bomo morali še marsikdaj ozreti po starih vzorih, da bo poslal šport resnično sestavni del kulture in da ho dobil pečat obče koristi. Šport v kratkem Milijon lir za dva nogometaša. V pretekli sezoni italijanskega nogometnega prevenstva se je povzpela Venezija iz Benetk med najuspešnejša moštva. Naši bralci se bodo najbrž spominjali, da je bilo ime Venezije več časa med prvimi tremi na vrhu razpredelnice. Največ zaslug za uspehe Venezije pripisujejo izvrstnima igralcema Mazzoliju in Loichu. Te dni pa čitamo v »Hrvatskem narodu«, da sta imenovana zapustila vrste Venezije. V bodoče bosta igrala za Torino, kar pomeni za Benečane občutno izgubo, za Torince pa dragoceno okrepitev. Atletska reprezentanca Italije bo odpotovala koncem tega tedna v Ziirich, kjer bo tekmovala z najboljšimi švicarskimi atleti. Lanzi Mario bo tekel samo na 400 metrov. Uspehi romunskih atletov. Dodatno k našemu poročilu o lahkoatletskem dvoboju v Bresla-vi, dodajamo še nekaj rezultatov, katere so dosegli reprezentanti Romunije: tek na 100 metrov Mdina 11 sek., tek na 400 m Ludu 51.9sek„ 1500 metrov Talinaciu 4:41.5 min., krogla Guran 14.18 m, disk Havaletz 42.51 m, daljina Nistor 6.70 m. Vsa prva mesta so zasedli Nemci, Romuni pa le nekaj drugih mest, največ pa tretjih in četrtih. 50.000 glodalcev je opazovalo v Poznanju boksarske tekme med Hrvati in Nemci. Prire- ditev so organizirali kar na javnem trgu Wil-helmsplatz. Poročila pravijo, da so bili nemški boksarji bolj izkušeni, priznavajo pa Hrvatom, da so se srčno borili. Najboljši med Hrvati je bil Milan Meglica, ki je premagal Priesza iz Hamburga in dosegel za svoje barve edino zmago. Megiica je tekmoval v peresni skupini. V slovaški krožni dirki, ki je vodila po 900 kilometrov dolgih cestah, je zmagal Kari Mtil-lner. Bil je prvi na štirih etapah, vseh pa je bilo pet. Naslednje mesto so zasedli Krampi, Blišnak in Burza. 0 švedskih atletih prejemamo še vedno najboljše novice. Na nedeljskem prvenstvu v Stock-holmu je pretekel Heistrom 5000 m v 14:25.4 min.. Erikson pa je pognal kopje 68.39 m daleč. Tudi v skokih je padlo dvoje lepih znamk: 1.92 m v višino in 7.27 m v daljino. roiena »Siamska dvojčka« v Argentini »Siamska dvojčka« je — po sporočilu lista »Giornalo dTtalia« — rodila neka 26 letna Italijanka v Pozo Puerto, v provinci Santiago des Estero v Argentini. Prvi tak par, ki izhaja od njega tudi ime, je bil rojen v maju leta 1811 v Macklongu v Siamu. Dvojčka sta bila rojena kot otroka kitajskega očeta in siamske matere in sta živela v dvojnem zakonu z dvema sestrama, in sta imela vsak po 9 otrok. Chang, eden od dvojčkov, je umrl 17. januarja 1874, torej v starosti 63 let, drugi pa je umrl čez nekaj ur nato. Umrla sta na svoji farmi v Severni Karolini. H Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30,14.30,16.30. In 18 30 Ustroj in delovanje podmornic boste videli v filmu Pod morsko gladino kino union . tel. 22.21 Dramatična viteška zgodba o legendarnem Hlnaku „Fantu!la da Lodi" Borba za ljubljeno dekle, dvoboji spletke. V glavni vlogi lepa Germana Paolieri in Osvaldo Valenti. kino slooa - m. 27-30 Globoka ljubezenska drama z najboljšimi madžarskimi igralci SKUŠNJAVA Otello Toso — Zi ta Szeleczky kino matica - tel. 22-41 Nemški pisalni stroj »Continental«, »Torpedo« ln »Ideal« proda »Torpedo«, Miklošičeva ccsta 18. Kupim lonec od 20-30 I ki bo hermetično zapre ter Ima varnostni zaklop. ca« pod »Lonec« št. 4639. Ponudbe upravi »Sloven- Zahvala za premnoge ustne In pismene izraze In dokaze Iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob težki Izgubi rnoje ljubljene sestre Jerice Zemtjanove ravnateljice gospodinjske šole Mladika v pok. Posebno zahvalo izrekam g. prof. dr. Lavriču. ki ji je tešil s svojo globoko čustvenostjo, nežnim razumevanjem in z izredno ljubeznivostjo njeno bridko trpljenje in ji dal tudi duševne utehe in tolažbe. Nadalje se zahvaljujem šefu klinike g. dr. Lu-šickyju, gospe dr. Merljakovl, gospodoma domačima zdravnikoma Leonišča dr. cadežu in dr Polanjšku, g. svetniku dr. Rusu za njegove prijateljske obiske, čč. sestram Leonišča za skrbno In požrtvovalno postrežbo in nego v bolezni, g. prof. dr. Kotniku za tolažbo svete vere, prečastiti duhovščini sv. Cirila in Metoda, zavetišču Lichten-thurnovega zavoda, gospe Micki Grošljevl za njen v srce segajoči nagrobni govor, gg profesorjem mestnega liceja in zastopnikom raznih društev, posebno pa vsem njenim ljubim prijateljicam, tovarlšlcam, prijateljem, znankam In znancem, njenim dragim nekdanjim gojenkam za veliko skrb v bolezni in ob smrti, za vse poklonjeno krasno cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti ter izraze res iskrenega sočutja. Vsem skupaj In vsakemu posebej najsrčnejša hvala! Bog plačaj! V LJubljani, dne 20. avgusta 1042. Francka Zemljanova, sestra. Glovannl Vergal 46 Tone Nevolja Roman. »In če bi ne bila .zadovoljno srce', ali bi se stvari menjale? Ko nekdo ničesar nima, je boljše, da odide, kot je to napravil boter Alfio Muha.« »Isto kar pravim jaz!« je vzkliknil Tone. »Najhujše je izseliti se iz svoje vasi, kjer vas celo kamni poznajo, in mora vam parati srce, ko jih puščate za seboj na cesti. .Blagor oni ptici, ki gnezdi v svoji vasici.'« »Bravo, Sveta Agata I« je zaključil ded. »To se pravi pametno govoriti.« »Da,« je zagodrnjal Tone. »ko pa se bomo oznojili in utrudili, da si napravimo gnezdo, nam bo manjkalo prosa. In ko nam bo uspelo, da spet dobimo hišo pri nešpljevem drevesu, se bomo dalje vbadali od ponedeljka do sobote in znova bomo tam, kjer smo bili!« »O ti, ali nočeš več delati? Za kaj bi hotel biti? Za advokata?« »Jaz nočem biti za advokata!« jc zagodrnjal Tone in odšel spat zlovoljen. Toda od tedaj dalje ni mislil na drugo, kot na ono življenje brez skrbi in truda, ki so ga imeli drugi. In zvečer, da bi ne poslušal onega brezmiselnega klepetanja, se je postavil na vrata s hrbtom naslonjenim ob zid, da bi gledal ljudi, ki so hodili mimo, in prebavil svojo zlo usodo. Tako se je vsaj odpočil za naslednji dan, ko bi znova opravljal isti posel, enuko kot osel botra Muhe, ki je napihoval hrbet in čakal, da ga okomotajo, čim bi videl, da jemljejo sedlo! »Oslovska para! To smo mi! Delovna para!« In bilo je očito, da je sit onega pasjega ž.ivljenja in hotel je oditi iskat sreče, kot ostali. Tako da ga je njegova mati, ubožica, božala po ramenih, božala ga je tudi z zvokom glasu in z očmi, polnimi solza in gledala ga je nepremično, da bi mu čitala^ v srce in ga ganila. Toda on je govoril ne, češ, da bi to bilo boljše zanj in zanje; ko pa bi se vrnil, bi vsi bili veseli. Uboga žena vso noč ni zatis-nila oči in je močila blazino s solzami. Nazadnje je ded to opazil in je poklical nečaka ven poleg kapelice, da bi ga vprašal, kaj mu je. »Korajžo, kaj je novega? Povej svojemu dedu, povej I« Tone je skomizgnil 7, rameni. Toda starec jc dalje pritrjujoče kimal z glavo, pljuval in se praskal po glavi, iščoč besedi. »Da, da, nekaj ti roji po glavi, dečko moj! Nekaj, česar ni bilo popred. ,Kdor hodi s še-pavci, ob letu šepa.'« »Je, da sem siromak! To jc, vidite!« »No! Kakšna novosti Nisi vedel tega? To si kar je bil tvoj oče in kar je bil tvoj ded! .Najbogatejši je na svetu, kdor si najmanj želi'. .Boljše je zadovoljiti se kot tožiti.'« »Lepa tolažba!« Tokrat je starec takoj našel besede, ker je čutil srce na ustnicah: »Vsaj pred svojo materjo ne govori tega.« »Moja mati... Boljše je bilo, da me ni rodila, moja matil« »Da,« je pritrdil gospodar Tone. »Da, boljše, da te ni rodila, če moraš danes govoriti na tak način.« Nekaj časa Tone ni vedel, kaj bi rekel. »No, torej!« je nato vzkliknil, »delam to zanjo, za vas in za vse. Hočem jo obogateti, svojo materi To hočem, vidite. Zdaj se vbadamo s hišo in z Menino doto; potem bo odrasla Lia, nato bo še nekoliko slabih letin in tako bomo vedno tičali v bedi. Nočem več živeti takega življenja. Hočem, da menjam stan, jaz in vi vsi. Hočem, da postanemo bogati, mati, vi, Mena, Aleš in vsi.« Gospodar Tone je na široko odprl oči in je prežvekoval tiste besede, kakor da bi jih imel pogoltniti. »Bogati!« je govoril. »Bogati! In kaj bomo delali, ko bomo bogati?« Tone se je popraskal po glavi in je tudi on pričel razmišljati, kaj bi delali. »Delali bomo, kar delajo drugi... Ničesar ne bomo delali, ničesar I... Šli bomo živet v mesto, da ne bomo ničesar delali ter jedli testenine in meso vse dni.« »Pojdi, pojdi ti živet v mesto. Kar se mene tiče, hočem umreti, kjer sem rojen.« In ko je mislil na hišo, v kateri je bil rojen in ki ni bila več njegova, je spustil glavo na prsi. »Ti si deček in ne veš tegal... Ne veš tega... Videl boš, kaj je to, ko ne boš več mogel spati v svoji postelji in ko sonce ne bo več prihajalo skozi tvoje okno!... Videl boš to! Pravim ti jaz, ki sem star!« Ubožec je kašljal, da se je zdelo, kot da se duši, in z ukrivljenim hrbtom je žalostno stresal z glavo: »,Vsaki ptici so ljubi njenega gnezda klici. Vidiš li one vrabce? Jih vidiš? Vedno so svoje gnezdo napravili tam, vedno znova ga bodo napravili in nočejo proč.« »Jaz nisem vrabec. Jaz nisem žival kot oni!« je odgovoril Tone. »Nočem živeti kot pes na verigi, kot osel botra Alfia, ali pa kot mo-tovilasta mula, ki neprenehoma vrti kolo. Nočem umreti od gladu v kakem kotičku ali pa končati v žrelu morskega volka.« »Rajši zahvali Boga, ki ti je dal, da si se rodil tu, in čuvaj se, da bi šel umret daleč od kamnov, ki te poznajo. ,Kdor staro zaradi nove pusti, na slabše naleti.' Bojiš se dela, bojiš se siromaštva. In jaz, ki nimam ve": ne tvojih rok, ne tvojega zdravja, se ne bojim, vidiš] .Dobrega krmarja preizkusiš v viharjih.' Bojiš se, da bi moral služiti kruh, ki ga ješ, to je tebi! Ko mi je dobra duša tvoj ded zapustil .Previdnost' in petero ust, da bi jih nasitil, sem bil mlajši od tebe in se nisem bal. Izvrševal sem svojo dolžnost brez godrnjanja in izvršujem jo še. Prosim Boga, naj mi pcmaga, da bom to delal vedno, dokler bodo moje oči videle, kot je to delal tvoj oče in tvoj brat Luka, blagor mu! Ki se ni bal iti izvrševat svojo dolžnost. Tudi tvoja mati je izvršila svojo dolžnost, uboga ženka, skrita med one štiri zidove. Ti ne veš, koliko solza je prejokala in koliko jih joče sedaj, ko hočeš oditi, tako da zjutraj tvoja sestra najde rjuho vso premočeno! In kljub temu molči in ne govori teh stvari, ki ti padajo na um. Tudi ona je delala in si pomagala kot uboga mravlja; drugega ni počela vse svoje življenje, preden je morala toliko prejokati, odkar te je dojila in ko si še nisi znal zapeti hlač, ker takrat ti ni prišla na um skušnjava, da bi premaknil noge in da bi odšel v svet kot cigan.« Za Lludata fl*NM 8 Mtitata d* Mi bitaM; ioL toži Sadja Urednik: Viktor CenSil