'Ameriška
>J»------. ________
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING) DAILY NEWSPAPER
NO. 237
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 11, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Finkle računa, da Burton ne more biti izvoljen županom
Cleveland, O. — Councilman Herman Pinkie, ali "mali ka-Prol," kakor ga nekateri imenujejo trdi, da Harold H. Burton noben način ne more biti izvoljen clevelandskim županom novembra. Kot znano podpira Finkle kandidata 0'Donnella. Finkle bazira svoje trditve na Rdečih številkah:
V primarnih volitvah leta 1937 •le bilo oddanih 190,874 glasov. °d teh jih je dobil Burton 103,-
627, nasprotniki pa 87,247.
V primarnih volitvah letos je bilo oddanih 194,818, od katerih jih je dobil Burton 99,851, nasprotniki pa 94,967.
Torej je dobil Burton pred dvema letoma 4,000 glasov več kot letos. Njegovi nasprotniki so pa dobili letos 8,000 glasov več kot pred dvema letoma. Torej to jasno kaže, trdi Finkle, da bo Burton poražen. Burton se je tem trditvam smejal.
Francozi sodijo, da se Nemčija pripravlja na veliko ofenzivo na vsej zapadni fronti
Paris. — Francosko poveljstvo Poroča, da so začeli Nemci zadaje dni napadati na vsej dolgi črti od reke Moselle pa do Saar-brueckena. To je zdaj prvi večji izPad nemške bojne sile odkar se pričela vojna. Tukaj je glavno nemško oporišče in dan za dnem postaja nemška artilerija kol j glasna. Nemci pošiljajo toočne poizvedovalne čete proti francoskim postojankam. Cele stotnije tvorijo po eno patruljo. Te so krite z strojnicami in mojimi edinkami, ki jih rabijo za Napade Proti bojnim tankom.
Francosko vojaško poveljstvo zdaj ugiblje, če je to začetek nemške ofenzive, ki so jo priča-
kovali že pet tednov. Toda s tem, da so Nemci postavili svoje težko topništvo v večjo akcijo, se pričakuje, da pripravljajo večji izpad na tej črti. To je bilo zdaj prvič, odkar se je pričela vojna, da je poskušalo nemško topništvo prevpiti francoske baterije.
Enako taktiko so imeli Nemci tudi v zadnji svetovni vojni, ko so vedno nekaj dni obstreljavali sovražnika z topovi največjega kalibra in nato pognali pehoto naprej. Če bo prišla glavna nemška ofenziva, bo prišla v par tednih, ker potem nastopi slabo vreme in ne bo dosti izpadov, ampak se bo samo branilo zasedene postojanke.
Finska se ozira v svoji stiski na prijateljstvo Zed. držav, da ji bodo stale na strani
Helsinki, Finska. — Ko se je odpeljala finska delegacija v Moskvo, se je zbrala na kolodvoru silna množica naroda. Vsak se je namrefi zavedal resnega po-Požaja dežele in nihče ne ve, kaj bo delegacija prinesla iz Moskve, ali mir in svobodo, ali pa brezpogojno predajo Sovjetiji. Pred odhodom vlaka se je vsa množica odkrila in prepevala narodno himno.
Dr. J. K. Pasivivi, ki načel j u-je delegaciji je pred olhodom spregovoril svojemu narodu sledeče besede:
"Težko je kaj reči v trenutku k°t je zdaj. Toda mi Finci trdno uPamo, da bodo Zed. države Paznim očesom motrile naša poganja v Moskvi. Mi smo vedno Vls°ko cenili simpatije in moral-110 Podporo, ki nam je bila dana 2ed. držav in tudi sedaj upa-f1 °> da bodo Zed. države pazile, , aJ se bo zgodilo z nami in sodi-e rezultat v smislu civilizirane-
standarda pravice." . Helsinki, 10. okt. — Na tisoče ^skih žensk in otrok se je zače-0 seliti iz glavnega mesta v obljudene kraje, ko je za-^a Rusija zbirati vojaštvo na . nski meji. Vse napeto pričakuje izida razgovorov v Moskvi, ka-
mor se je podala finska delegacija. Finci so odločeni, da se bodo uprli vsaki ruski nameri, kjer bi bila ogrožena neodvisnost Finske.
KRVNIK UMRL
New York. — V torek je umrl na svojem domu v Richmond Hill krvnik za države New York, New Jersey, Massachusetts in
ANGLIJA IMA STRAH PRED KOMUNIZMOM
London, 10. okt. — Po mestu se je raznesla govorica, da bodo zavezniki zelo radi razmo-trivali o mirovnih ponudbah, če jih Adolf Hitler predlož; Da so Angleži tako voljni za mirovna pogajanja je vzrok protikomunistična propaganda, ki kaže na nevarnost komunizma radi prodiranja Rusije proti zapadu. Rusija je potegnila svoje meje do Nemčije, Madžarske in Romunske in njen vpliv se bo raztegnil tudi čez Balkan.
V Londonu so mnenja, da se ne bo nič odp\>moglo na stvari, če se stre hitl^rizem v Nemčiji, ker bo to povzročilo revolucijo in Nemčija bo padla v roke Rusiji. Tako bi Anglija samo polagala širiti k< nmnizcm v Evropi.
Berlin, 10. oki. — Vse mesto je bilo pokonci, ko so se raznesle govorice, da bo Anglija ponudila premirje in da se bo sedanji angleški kabinet odpovedal pod priti-iKom. Ljudje so riili proti vinarnam, da bodo pili na premirje.
Kmalu zalT,: se je raznesla druga govor: a. da je Mussolini na potu v Berlin in da pride tudi ruski komisar Molotov. -o-
Močno zastražena ladja se bliža New Yorku
Portland, Me. — Ameriška ladja Iroquois, o kateri je nemški admiral poročal v Washington, da bo torpedirana na morju, se bliža New Yorku v spremstvu ameriških bojnih ladij, katere je poslal predsednik naproti. Zvedelo se je, da se je opazilo v bližini poti te ladje neko podmornico, toda mornariško poveljstvo ne pove, če se bo to podmornico zasledovalo ali ne. Ribiški komi-
Psnnsylvanijo, Robert Elliott. Za Sar Greenleaf, je poročal, da je časa svoje službe je spustil elek- videl podmornico, ki se je pomi-trični tok v več kot 800 obsojen- kala v smeri, po kateri bo plula cev.	Iroquois. Ladja ima na krovu
Smrtna kosa	584 Amerikancev in je močno
V torek popoldne je preminila zastražena od ameriških bojnih v Lakeside bolnišnici na posledi- ladij.
cah operacije znana Jennie Mak-	-0—-
se, roj. Jekovec, stara 39 let, sta- AVTNA NEZGODA nujoča na 1281 E. 55th St. Tu- Painesville, O. — Tri milje kaj zapušča soproga Johna, sina zapadno od tega mesta, na cesti št. 20, se je avto s tremi ose-
Johna ml. hčeri Anno in Elsie omož. Ruthkowsky, enega brata in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v fari Cerklje na Gorenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je živela 27 let Pogreb se bo vršil v petek zju traj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih in na pokopališče sv. Pav-
bami zaletel v drevo ob cesti, pri čemer so dobile vse tri nevarne poškodbe in so jih mo rali odpeljati v bolnišnico. To so: Andy Tokar iz Fairporta, Albert Alex in Mary Cardina iz Painesville.
V Angliji se že pojavlja gibanje za mir
London. — V Angliji še vedno odmevajo jezni glasovi proti Hitlerju, toda v istem času se pa Anglija skrbno ozira preko morja v Zed. države in v druge nevtralne države, da vidi, kakšno mnenje prevladuje drugod glede vojne in miru.
Premier Chamberlain zagotavlja, da stoji Anglija še vedno odločno na stališču, da se mora hitlerizem streti, da tako enkrat za vselej izgine strah pred nemškim napadom. Ta sentiment je ostal nespremenjen tudi po zadnjem Hitlerjevem govoru, trdi Chamberlain.
Chamberlain pa ne mara podati izjave, če bosta Anglija in Francija skupno dali v javnost svoje mirovne pogoje. Samo to je rekel, da sta Anglija in Francija vedno zasledovali skupne interese. V istem času pa piše angleško časopisje, da bodo nevtralne države zahtevale, da se ne sme prezreti nobena možnost za premirje. Nekateri celo zahtevajo, da Anglija pove svoje pogoje za eventuelno konferenco.
Sliši se tucli, da bo posegel v javnost Lloyd George, ki je bil angleški premier za časa svetovne vojne in da bo začel napadati one, ki delajo propagando za "vojno za vsako ceno." Lloyd George je že prej svetoval, naj Anglija skrbno preštudira vsako Hitlerjevo ponudbo za mir. Rekel je tudi, da bi bilo zelo nespametno,' če bi se vršila kaka mirovna konferenca, ne da bi bile povabljene tudi Zed. države, katerih sodelovanje bi bilo toliko bolj logično, ker Zed. države nimajo nobenega interesa v evropskem sporu.
-o--
Umrl v pregnanstvu
Emil Kahn, star 59 let, je pred enim letom pripeljal svojo družino v Cleveland, da se izogne preganjanju Židov v Nemčiji. Ko je v pondeljek korakal po cesti v Cleveland Heights, se je nenadoma zgrudil na tla, zadet od srčne kapi. V njegovem žepu so našli red železne krone, kar je dobil v zadnji svetovni vojni od Nemčije. Kot mlad mož je branil domovino, na stara leta je moral pa bežati iz nje.
Rop v Collinwoodu
Miss Ana Rugles, 15606 Holmes Ave. si je pritrgovala od svojega skromnega zaslužka in spravljala denar v omaro pod rjuhe. Zaposlena je bila v Electric Vacuum Cleaner Co. Včeraj zjutraj .je šla na delo. Njen oče Anton je tudi zapustil hišo. Ko
Sprememba nevtralne postave je samo za varnost Zedinjenih držav
Francija svetuje Kitajski, da sklene mir z Japonci
London. — Kitajska vlada v Chungkingu je dobila zadnje dni jako razumljiv namig, naj sklene mir z Japonci. Francozi so baje svetovali kitajskemu generalu Kajšeku, da bi se moral zadovoljiti z najboljšimi pogoji, ki jih more dobiti ter da naj začne pogajanja z Japonci s posredovanjem premierja Wang Ching Wei, ki je pred nekaj meseci odstopil od Kajšekove vlade in dal izjavo, naj se sklene z Japonsko takoj premirje.
Gotovo je, da je Angliji znano to francosko posredovanje v Kitaju in da tudi Anglija želi, da bi na Daljnem Vzhodu prišlo do miru, ker je Anglija odtegnila nadaljno podporo kitajski narodni valuti. Anglija je tudi od-poklicala svoji pet bojnih čolnov iz reke Yangtae.
V senatu se sliši klic, da moramo storiti vse v naši moči, da pomagamo demokratskim zaveznikom do hitre zmage. — S tem bomo varovali pa tudi svoje lastne interese, pravi senator Austin.
Washington, D. C. — Senator Austin, republikanec iz Ver-monta, je označil danes spremembo nevtralne postave kot samoobrambo, ker je namenjena, da se pomaga ž njo Angliji in Franciji. "Mi moramo storiti vse v svoji moči," je rekel senator Austin, "da pomagamo zaveznikom do hitre zmage. Nam se ni treba vprašati, če je ta postava nevtralna. Samo to moramo vedeti, da je to v našo lastno obrambo. . .
če hočemo varovati svoje interese, moramo omogočiti Angliji in Franciji, da dobita potrebščine. Na prvi pogled bi se temu lahko reklo koristolovstvo, pa je lahko v istem času tudi patri-otično.
Senator Austin je eden izmed ducata republikanskih senatorjev, ki podpirajo Rooseveltov predlog za spremembo nevtralne postave. Rooseveltovi pristaši zatrjujejo, da imajo že 60 glasov vseh senatorjev na svoji strani.
Kakor se sliši, se bo senator Donahey iz države Ohio pridru-, žil bloku, ki nasprotuje spremembi nevtralne postave. Tako sta ustvarila ohijska senatorja jako zanimivo situacijo, ko se je republikanski senator Taft izjavil, da bo podpiral Roosevelta, demokratski senator Donahey bo glasoval pa proti njemu.
SKRBIJO ZA ŽENSKE
Boston. — G o verne v Salton-stall je ukazal, da se potrebščine za ječe ne smejo kupovati za dlje kot za dva meseca vnaprej. Zvedel je namreč, da imajo v državni ječi toliko zalogo lasnih igel, da bo zadostovalo za prihodnjih 250 let.
POLJAKI ZBIRAJO DENAR
Washington, D. C. — Poljska narodna zveza je izročila ameri-šmemu Rdečemu križu $150,000, kar naj se porabi za pomoč poljskemu narodu v stari domovini.
--—o-
Bilo srečno!
V cerkvi sv. Vida se poročita jutri ob 8:45 Miss Frances Rode, iz znane in spoštovane Rodetove družine, 6310 Carl Ave. in Mr. Viljem Milavec iz znane Milavčeve družine iz 71. ceste. Naše čestitke in mnogo sreče v novem stanu.
Radi vojne
John Marinetz, star 56 let, stanujoč na 2019 E. 21st St. je bil prepeljan v bolnišnico, ker je dobil več ubodljajev z nožem v prepiru radi vpada Rusije v Poljsko.
Trimesečna seja
Društvo Waterloo Camp št. 281 WOA ima v četrtek večer ob osmih trimesečno sejo, na kateri se bodo razmotrivale važne za-
Ameriška delavska federacija drži odprta vrata za mir
Cincinnati, O. — Konvencija Ameriške delavske federacije je izjavila, da so njena vrata vedno odprta za mirovne razgovore med njo in CIO. Dalje se je konvencija. izjavila, naj gredo vsi bodoči apeli za mir med delavskimi organizacijami, ki bodo še prišli iz Bele hiše, naravnost na CIO. To je odgovor konvencije na pi-
smo predsednika Roosevelta, ki je pozival obe delavski organizaciji k miru in sporazumu, ki je tako potreben v teh resnih časih.
Delegacija se je nekoliko razburila, ko je delegat Weaver rekel glede Rooseveltovega apela za mir rekoč, če je Roosevelt za edinstvo, zakaj tega ne doseže v demokratski stranki.
Za izboljšanje jezerske obale
Mestna zbornica ima pred seboj več načrtov za izboljšanje jezerske obali v Clevelan-du. V to je postavljen poseben odbor, ki načrte študira. V ta odbor so bil: imenovani na pondeljkovi seji councilman! Pucel, Emil Crown. John M. Novak, Walter Krewson in predsednik odbora je Ernest Bohn.
Obiski so dovoljeni
Prijateljice in znanke sedaj lahko obiščejo Mrs. Barbaro I-Iunter, ki se nahaja v Cleveland Osteopathic kliniki, 3146 Euclid Ave. Obiski so dovoljeni od 2 do 4 pop. in od 7 do 8 zvečer.
je prišla Ana zvečer v svojo spal- j deve ter je potrebno, da so vsi nico, je videla na tleh bankovec člani navzoči.
Nova Chester avenija
Znano Chester avenijo,
ki
la. Naj v miru počiva, preostalim pelje iz mesta do 55. ceste, bo-
pa lje,
izrekamo naše iskreno soža-
do sedaj podaljšali še do 59. ceste.
za $20. Vsa preplašena je naglo odprla omaro, da vidi, kaj je z njenimi prihranki- Izginili so! Imela je kakih $1,300. Več kot $500 je imela v bankovcih po en dolar.
V bolnišnici
Miss Christine Eržen, 1104 E. 72nd St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Millerjevci nevtralni
Demokratje, ki pripadajo k Millerjevi grupi, so na sinočni seji sklenili, da ostanejo v županski kampanji nevtralni. Vendar se je na seji videlo iz poročil raznih vard, da bo šlo najmanj 60 odstotkov demokratskih glasov kandidatu O'Donnellu. Gong-werjeva grupa je sklicala sejo za jutri, večer, kjer bodo odločili, če se bodo udeležili aktivne kampanje, ali bodo ostali nevtralni.
Važna seja
Danes zvečer ob osmih se vrši seja društva sv. Cecilije št. 37 SDZ. Po seji bo prijeten card party, članice so proše-ne, da se vse brez izjeme udeležijo.
FRANCIJA ZAHTEVA VARNOST PRED BODOČIMI NAPADI
^aft in bricker v sporazumu
Columbus, O. — Ohijski go-verner Bricker in senator Taft sta se sporazumela, da ne bosta ^ma izbirala delegatov za repu-blikansko narodno konvencijo, a,11Pak da bosta to prepustila Rajnim organizacijam. S tem 3e odstranjena vsaka nevarnost, ^a bi prišlo do spora med obema Mogočima kandidatoma za pred Sednika Zed. držav. Kot znano, fe Je senator Taft že izjavil, da bo kandidat za predsednika, toda
tudi
governer Bricker še ni vrgel
svoje puške v koruzo in goji sa mo željo, da bi Taft ne dobil do volj glasov in da bi potem ponudili kandidaturo njemu.
Ohiojski delegatje republikanske stranke bodo vsi stali solidno za Taftom. Le v slučaju, če ž njim ne bodo mo^li prodreti, bodo stopili za Brickerja. Tako de legacija ne bo razcepljena že takoj v začetku in bo večja prilika, da bo ta ali oni "ohijski sin" no miniran za predsedniškega kandidata.
Napoveduje revolucijo v Nemčiji in Rusiji
^ »V	__ ....	-r	___1 O TT D lini 11 X ^ lr W1 Ar /-> tr PiidHi Vi ifplr fo^l/r*
Ottawa, Kanada. — Poljski generalni konzul v tem mestu, Viktor Podoski, prerokuje, da bodo končno zmagali demokratski zavezniki in da bo temu sledila revolucija v Rusiji in Nemčiji. Podoski je pred kratkim prišel sem, da prevzame svoj urad. Povedal je tudi, da bo Poljska v nekaj letih večja kot je bila pred sedanjo vojno.
In ravno revolucija v Rusiji, pravi Podoski, bo pomagala postaviti Poljsko zopet kot samostojno državo. Rusija je v zavzetih poljskih krajih dala orožje v roke milijonom, ki niso nikdar pripadali boljševiški stranki. To se bo Rusiji še enkrat bridko utepalo, ker se bo prav tukaj, v novem ruskem ozemlju zanetila iskra za rusko revolucijo. Belo-rusi ne bodo nikdar nosili komu-
še kmete v Rusiji, ki itak težko prenašajo svoje vsiljene gospo darje in po vsej prostrani Rusiji se bo dvignil kmetski narod in pognal rdeče samosilnike iz vlade.
In revoluciji v Rusiji bo sledila revolucija v Nemčiji, pravi Podoski. Tudi Nemci se bodo naveličali bremena, ki jih tlači k tlom in ki jim ne prinaša nobene bodočnosti, ampak vedno le nove
nističnega jarma, naščuvali bodo vojne in krušne vrste.
Paris, 10. okt. — Danes zvečer je govoril francoski premier Da-ladier potom radia francoskemu narodu. Poudarjal je, da so zavezniki zgrabili za orožje proti napadom in ga bodo odložili samo tedaj, kadar bo zagotovljena varnost.
S tem govorom je Daladier direktno odgovoril Hitlerju na njegov govor v nemškem parlamentu zadnji petek. Govor francoskega premierja se smatra kot direktna odklonitev Hitlerjevih ponudb za mir. Nadalje se smatra Daladierjev govor kot izjava, da se bo nadaljevalo z vojno, dokler ni odstranjena nacijska nevarnost v Evropi.
"Zdaj se nekaj govori o miru," je rekel Daladier, "toda kje je zagotovilo, da ne bo to zopet
priprava za novo vojno? Mi stojimo z Anglijo proti Hitlerjevim zahtevam. Hitler hoče vladati nad Evropo, zato se mora Francija bojevati. Gotovo si želimo miru, toda narod mora imeti glede tega kako zagotovilo, ne pa Hitlerjeve prelomljene obljube."
Berlin, 10. okt. — Adolf Hitler je imel danes govOr pri otvoritvi zimske relifne kampanje. Hitler je zopet ponavljal svoje besede od petka, ko je rekel, da nobena sila na svetu ne prisili Nemčije na kolena. "Ponavljam, da mi želimo mir," je rekel Hit-. ler, "ker mi nimamo nobenih zahtev od zapadnih držav, če bodo pa naše ponudbe za mir zavrnjene, smo odločeni sprejeti boj in ga izvojevati na ta način ali drugi.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 11, 1939
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
BESEDA IZ NARODA
Nevtralnost in nevtralnost
Piše Joseph Želle
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 237, Wed., Oct. 11, 1939
Znanstveno delo pri WPA projektih
Več kot 260 raziskovalnih projektov, — WPA podjetja za znanstveno raziskovanje, v državnih univerzah, občinskih uradih in zveznih ustanovah, je bilo dosedaj dovršenih s pomočjo WPA delavcev — kakor poroča zvezni pomožni upravitelj WPA progres administracije, Carrington Gill.
WPA organizacija je izdala program, oziroma seznam in pregledno vsebino teh dovršenih projektov. Približno 47,-000 belo-ovratniških delavcev s posebno izurjenostjo je bilo vzetih iz relifnih seznamov, da odpravijo to delo in na tak način je mnogo izmed njih dobilo redno plačano službo v občinskih uradih.
Raziskovalni projekti so nadzirani in upravljani gd samih pokroviteljev dotičnega projekta in WPA delavci izvršujejo podrobno in rutinsko delo, za katere drugače ne bi bilo denarja. Vseučiliščna raziskava z WPA pomočjo se izvaja v kemiji, zvezdoslovju, anatomiji, fiziologiji, vzgoje-slovju, umnem razvoju, tuberkulozi; poljedelstvu in mestnih financah, da ne omenimo drugih panog. V resnici je malo raziskovalnih panog, h katerim WPA projekti niso prispeli, pravo vladno poročilo.
Mesta se poslužujejo WPA raziskovalnih projektov v mnoge svrhe. Vporabljajo jih za preiskavo o nepremičninah v davčne svrhe. Proučujejo cestni promet, napravljajo inventarje o šolskih priložnostih in izvajajo študije o mladinskem zločinstvu in preprečevanju drugih zločinov. To delo služi za podlago nove zakonodaje, ki javnosti prihranja delo, denar in življenje. Javne oblasti so imele mnogo let težave vsled pomanjkanja dejanskih informacij. Več kot 250 mest je analiziralo svoje prometne težkoče in tako jim je bila dana možnost pohitriti svoj cestni promet in preprečiti nezgode.
Prva velikopotezna sistematična študija o stanovanjskem vprašanju je bila izvedena od WPA delavcev v 64 veli-Jdh mestih pod vodstvom zveznega oddelka za trgovino. Za njo je sledilo 250 lokalnih občinskih stanovanjskih raziskav, ki so prinesla ono znanje, ki je neobhodno potrebno za planiranje novih stanovanjskih skupin.
Pod vodstvom zveznega zdravstvenega urada so WPA delavci nedavno izvedli raziskavo o narodnem zdravju, kakršne prej niso imeli, in ta nam je dala natančne podatke o boleznih in zdravniško oskrbo za četrt milijona družin. Važnost te raziskave se smatra za neprecenljivo radi njenega učinka na pospešitev novih javnozdravstvenih akcij.
V sodelovanju z raznimi vseučilišči vodi WPA vsena-rodno raziskavo o nadomeščanju delavcev po strojih v raznih ameriških industrijah, Dosedaj je bilo izdanih več kot 25 poročil.
Bistveni prispevki k človeškemu znanju se napravljajo s pomočjo brezposelnih belo-ovratniških delavcev, pravi Mr. Gill, ki še pristavi: WPA si ne prilašča zasluge za vse-učiliščne preiskave in občinske študije, ki jim pomaga. Ponosna pa je, da je zmožna pomagati v tako velikem delu.
Da ni teh projektov bi bili mnogi delavci postavljeni na ročno ali neizurjeno delo, za katero nimajo niti vežbe niti zmožnosti. Eno izmed osnovnih načel za WPA je dajati delo brezposelnim, ki kolikor mogoče odgovarja njihovi izurjenosti in skušnji, tako da se njihova sposobnost vporabi čim uspešnejše. Zvezni projekti za orkestre, umetnost, gledališče in pisateljstvo so dobro znani za dobro delo, ki so ga storili. Raziskovalni projekti so manj znani splošnemu občinstvu, toda so jako velike važnosti.
WPA zahteva od vseh podjetnikov WPA raziskovalnih projektov, da objavijo svoje izide, tako da bodo povsem na razpolago drugim delavcem na teh poljih znanstva. Seznam raziskovalnih projektov, ravnokar izdan od vodstva WPA, bo silne važnosti mnogim učenjakom.
Eden takih WPA projektov, ki zahteva umsko znanje in ne fizične moči, je tudi projekt v Clevelandu, kjer se prestavljajo razni časopisi, ki so pisani v tujezemskih jezikih, na ameriški jezik. To morda ni tako važno za našo dobo, bo pa silne važnosti za bodočnost, to je za dobo, ko ne bo v Zed. državah nobenih tujezemskih časopisov več., Iz teh zapiskov oziroma prepisov se bo lahko videlo, kaj so pisali, kaj so delali imigranti, ki so pomagali graditi Zed. države, pa obenem gojili svojo kulturo, ki so jo prinesli s seboj iz svoje rojstne domovine.
Svoboda pisanja v tej deželi jim je dala priložnost, da so lahko gojili svojo kulturo naprej v edinem jeziku, ki so ga znali, Ce bi jim to ne bilo dovoljeno, bi morali biti brez pisane besede in brez svojih časopisov, ki so jim tolmačili postave te dežele, pa tudi vsakdanje dogodke na vseh sodobnih poljih.
In vse to se bo zdaj spisalo na ameriški jezik, da bodo tudi zanamci videli, da so bili imigranti kulturni ljudje, z veliko ljubeznijo do svoje rojstne domovine, pa z nič manjšo do svoje nove domovine, ki jim je dala streho in kruh.
Tovrstni WPA projekt je zdaj samo v Clevelandu, ker se je hotelo s tem preiskusiti njegovo korist. Kdor natančno preštudira pravi pomen tega dela, bo rekel, da je to neprecenljive važnosti in da se mora s tem nadaljevati.
(Nadaljevanje) Tistim, ki se jim sline cede za velikimi profiti, naj tu navedem samo dve točki in katere naj dobro premislijo in razsodijo. Vsak priprost človek mora vedeti, da zaslužek pri vojnih delih bo samo drobtinica proti ogromnim profitom velebankirjev in veleindustri-j al cev.
Ta ali oni bo delal po 14 ur ali več na dan in bo zaslužil $150.00 ali mogoče kaj več na mesec za nekaj časa. Pozabi pa pri tem, da se tudi vsaka reč takoj podraži. Ali niste videli kako je bila cena sladkorju poskočila od $1.29 na $1.75 in celo do $1.90! Kdo bo dobil profit? Velebankirji!
Kdor se je kaj zanimal za profitarje zadnje vojne, je lahko bral koliko je bilo vele-industirjalcev, ki so zaslužili nad milijon dolarjev v enem letu v vojnih časih. To pomeni, da je en človek na lep način ukradel milijon dolarjev, ki bi sicer pripadal siromašnim ljudem. Torej en človek je postal bogatejši in radi tega je postalo toliko siromakov.
Drugič, ali smo že tako hitro pozabili zadnjo depresijo, ki nas še danes mori? Ekonomisti nam povejo, da posledice vsake vojne se pokažejo šele deset let pozneje in tako so se pokazale tudi v Zed. državah. Amerika je upeljala inflacijo med vojno, ki je rodila propast. Vi, ki ste brez svoje krivde zgubili denar na ban kah, ki ste ob svoje hiše, zapomnite si, vse to je rodila svetovna vojna. Kaj je po magalo odplačavati na.hišo, ko ste pa na vse zadnje zgubili vse. Denarni sistem, ki bi bil upeljan danes bi bil ravno isti kot je bil v zadnji vojni.
Mislite, da se res bojimo svoje lastne sence? Ali mislite, da smo res tako varni pred predsednikom in kongresom? O, dragi bralci, kako smo lah komiselni! Ali se še spominjate kako smo izvolili predsednika Wilsona, ker nas je obvaroval vojne? Komaj nekaj mesecev po ponovni izvolitvi je Wilson izdal ameriški na rod in zaplel Zed. države a najhujšo vojno. Vsled tega jaz ne zaupam predsedniku in zdi se mi jasno in iz njegovih go vorov in dejanj, da predsed nik poskuša na vsak način zmagati in ponoviti vojno. Ce slučajno Amerika proglasi vojno, potem postane predsednik diktator za časa vojne
Kdor je poslušal predsednikov govor o evropski situaciji je moral čutiti, da Roosevel ni imel tistega odločnega mnenja, kakor smo ga pričakova li. Zakaj torej ne rečemo vsaj sedaj: Ne, ne in še enkrat ne mi ne gremo v vojno! Tako pravijo tudi vse ostale države ki še niso zapletene v sedanjo vojno. Mi pa se obotavljamo in v dvomu premišljujemo "Mogoče ali ne, se ne ve." Od ločno bi morali zaklicati se daj: "NE1!!" Kajti, kadar bo prišla vojna nevarnost tudi do nas, tedaj bo prepozno vsa ko ugovarjanje.
Predsednik je v svojem kongresnem govoru omenil nekaj točk, ki so bile pravilne, a niso bile resnične. Predsednik je dejal: "Še vedno je mednarodna postava imela za svoj objekt itd.", kar je bilo prav. Toda, dragi čitatelji, ali ne veste, da mednarodne postave ni več že od zadnje svetovne vojne
postave več. Torej predsednik je imel prav, ko je rekel: ". . . je imela postava," ker ni rekel: "MEDNARODNA POSTAVA IMA"! Že samo to bi moralo vzbuditi nezaupnost do predsednika, ko na tako lep način zavija besede iz fak-tov.
Povedal je tudi, da ko je Amerika že enkrat poprej, leta 1812, vpeljala nevtralno postavo, da je ista povzročila vojno za Ameriko. Povedal pa ni, da je bila povzročiteljica tiste vojne ravno — Anglija! Pa tudi ni povedal, da vzrok tej vojni ni bila direktno nev-tralitetna postava, ampak vz-
ok je bil, ker je Anglija po vsej sili trdila, da ona sme cršiti mednarodno postavo, ustavljati ameriške parnike in jih preiskavati in si vzeti kar e bilo njej všeč. O, ne! Te-?a naš predsednik ni omenil.
akaj ne? Če je res tako odkritosrčen, kar se tiče ameriške nevtralnosti?!
Tista mednarodna postava, katero hoče predsednik nadomestiti z našo lastno nevtralno postavo, ni danes nikjer upoštevana, že od svetovne vojne ne in tudi že prej je bila kršena.
Mednarodna postava pravi, da sme vsaka država ustaviti svojemu sovražniku jedila, orožje itd., da ji izstrada armado. Toda pod nobenim pogojem pa ne sme ena država izstradati ivilnega ljudstva sovražne države. Že v zadnji vojni in le več v sedanji, saj je Anglija že napovedala blokado, da na ta način izstrada ves lemški narod.
Ali bomo mi to mednarodno postavo upoštevali? Ali bono mi dajali taki državi ko-rajžo in potuho? Nikdar! \merika zahteva pravice, vedno pravice, bodisi za prijatelja ali sovražnika.
Mnogo bi lahko še pisal o tem, toda enkrat mora biti konec. Zelo se čudim, da nekateri naši napredni Slovenci tako simpatizirajo s predsednikom in Anglijo. Pričakoval Wm, da se? bodo ameriški Slovenci zavzeli za pravo AMERIŠKO NEVTRALNOST. Potreba bo pravega poučevanja, če Se ni prepozno.
šla vsaka krogla v jarek? In ko' se enkrat privadi in vidi, da gre prav lahko, potem vsaka ostane navdušena za ta šport. Torej žene in dekleta, pridružite se naši skupini, oziroma ligi Slovenske; enske zveze, pri kateri imajo vse clevelandske podružnice svoje time. Podružnica št. 15 iz Newburga ima štiri time, v Not-tinghamu imajo tri, v Collinwoo-du tudi štiri in isto v West park in vse povsod. Najbolj smo mlačne za ta šport tukaj na St. Clair ju, kjer imamo "enega in pol." Ponašamo se z največjo podružnico št. 25, ki šteje preko tisoč članic, toda nismo nič kaj aktivne pri tem športu, ki bi nam bil vsem v koristno razvedrilo. Vsa jeza bi nas minila na kegljišču in vsaka bi šla domov zadovoljna in vesela in z navdušenjem čakala na prihodnji teden.
Ne vem, če bo moj apel uspešen, toda kar bi zelo rada je to, da bi prišle vsaj gledat, ko dru-je kegljamo in bi se morebiti vam dopadlo, da bi se pridružile naši kegljaški ligi. Kegljamo vsako sredo večer na Norwood kegljišču (prej Laušetovim). Začetek ob osmih zvečer. Datum lahko premestimo ako bi vam bilo drugače bolj po volji. Torej na svidenje, nocoj v sredo večer ob osmih v Norwood kegljišču. Kegljali bosta skupaj podružnici št. 25 in 50, ker obe poslujeta na St. Clair ju in bomo imele bolj kratke čase, ko nas bo več sku-
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
—S kroglo v telesu. V Kuli je umrl 45-letni Peter Umlaj, ki je imel polnih 22 let kroglo v telesu. Ranjen je bil leta 1917, a mu krogle niso mogli dobiti iz telesa. Živel je s kroglo v sebi brez nadloge vse do zadnjega časa, ko je začel nenadoma bolehati prav zaradi krogle, in je te dni umrl.
Če verjamete al' pa m
paj.
Torej žene in dekleta, pustite svoje težave in delo. doma za en večer v tednu in pridružite se nam in boste deležne zasluženega razvedrila.
Vas najlepše pozdravljam, .Frances Kurre, sport direktorica SžZ.
Razvedrilo je zdravilo
K temu naslovu bi se lahko dodalo, da je zelo važno zdravilo, katerega potrebuje vsak človek, ;oda mi se vse premalo zavedamo kako potrebno je to sredstvo. Mnogi izmed nas mislimo, da kadar je človek truden, da je naj joljše, če se pošteno odpočije do-tna. Toda res je, da nas ravno to napravi mnogokrat naravnost jitne namesto, da bi bili zadovoljni. In temu so krivi samo leki notranji nagibi, ki nam ve-evajo, da razvedrilo je samo za n'adino. Pravimo, za nas starejše je le počitek koristen. Pa ka ko se motimo! Ravno mi potre bujemo zdrave telesne vaje, da si napolnimo novega življenja in novih moči. Vsak izmed nas bi moral imeti veselje vsaj do enega športa, vsaj enkrat na teden si dobiti teh novih moči. In kaj naj bi izbrali za to sezono, to je ssdaj vprašanje. Jaz bi priporočala vsem našim ženam in dekletom, da začnejo s kegljanjem. Pri kegljanju si človek razmaja vse ude in to je zdravo za nas. Nikdar ne recite, da je to le za mlade, ker mladina ima itak dovolj vsakovrstnih vaj za telesno zdravje dočim mi starejši samo gledamo na nje.
Kar sem se jaz prepričala odkar kegljam, da dotična, ki en-
ST. CLAIR RIFLE CLUB
Tem poto mnaznanjam član-?tvu, da se vrši prihodnja klu-bova seje v četrtek 12. oktobra ob pol osmih- Zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na tej seji bomo odločili katere člane bo zadela tista čast, da bodo šli po srnjaka za naš prihodnji banket. Navzočnost vseh članov je potrebna.
Plrihbdnjo nedeljo 15. okto>~ bra bomo zopet streljali na farmi. Tudi peklo se bo nekaj na tisti veliki peči. Kaj se bo' peklo, pa ne smem povedati. Odbor pravi, da naj kar vsak sam pride pogledat in pokusit pa bo /idel kaj bo.
Izid zadnjega streljanja sledeči:
F. Kramer............ 19
J. Peterka ............ 18
A. Urankar .......... 17
A. Novak ............ 16
L. Ferkol ............ 12
F. Spenko ............ 19
A. Božich ............ 14
A. Antonin............ 22
F. Stamfel............ 13
V. Šinkovec.......... 18
J. Rotar............. 16
S.Dolenc................ 19
A. Dolgan ............ 11
F. Virant ............ 13
J. Papež.............. 16
J. Leskovec............ 16
J. R. Papež............ 17
J«
J. J. J. J.
S ušel......
Pozelnik .. Pintar .... R. Pintar
krat začne in preizkusi tisti Da naša nevtralitetna posta- j strah, ki pride kar sam od sebe va je bila vpeljana, ker ni bi- in gre ravno tako hitro proč, lo nobene druge mednarodne namreč: aH bom znala? Ali bo
F. Kosec ....
F. Sietz......
F. Buchar .... A. Podpadec J. Cergolj .... J. Mihelič ...':
...	17
...	15
...	18
...	11
...	20
...	19
...	20
...	16
...	14
...	16 Tajnik
IZ DOMOVINE
—Konj se je splašil vozniku, ki je vozil po službenih opravkih orožnika Alojzija Bučarja iz Pregrada. Voz se je prekucnil, pri čemer je voznik srečno odskočil, orožnik pa se je tako hudo poškodoval, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kanadiji.
Članek 2.
DOBER NASVET
Ponos staršev na svoje otroke je popolnoma opravičen. Vsaki starši ljubijo svoje otroke, kar je seveda tudi njihova dolžnost. Starši smejo in tudi dolžnost do naroda jih kliče in veže, da vzgajajo svoje otroke tako, da bodo sposobni za kakšno delo in da bodo tako postali neodvisni in dobri državljani.
Staro in močno drevo se ne da več upogniti, zato je treba čakati in prizanašati neboglji-vemu otroku. Kakršna vzgoja, tako bo pa življenje, ki je posledica dobrega ali slabega čepa.
Otroka je treba začeti vzgajati takoj v zgodnji mladosti in ga učiti ločiti dobro od slabega. Že ko je otrok star eno leto, ga je že treba učiti spoznavati to razliko med dobrim in slabim. Predvsem pa ga je treba učiti ubogati.
Oče in mati morata pri vzgoji sodelovati skupno. Posebno mladim staršem naj velja to, da se vselej strinjata pri vzgoji drug z drugim. Starši si ne smejo nikdar nasprotovati, če oče kaznuje otroka, naj mati nikar ne začne vpiti in jokati in kadar mati zapo-ve otroku eno ali drugo stvar, naj se mož — oče — nikar ne huduje nad njo.
Otroci vse prav dobro opazijo in pri tem zgubijo spoštovanje do staršev in kaj kmalu boste opazili, da ne bodo ubogali ne enega ne drugega.
Napačno je mnenje staršev, da vzgoja pred šestim letom ni potrebna ali da je še prezgodna. Prekmalu se spozna, da je otrok za učenje prestar in tako postane breme učiteljev, ker mu je primanjkovalo, ali pa sploh ni imel nobene vzgoje predno je začel pohajati v šolo. Neobhodno je potrebna vzgoja tudi pred šestim letom.
Ruski komunisti pravijo: "Dajte otroka v našo šolo, v našo vzgojo do dvanajstega leta in on bo postal komunist, kakršnega mi želimo in potrebujemo."
Naša vsakdanja izkušnja v šoli, nas uči, da pouk pred šestim letom je skoro večje važnosti, kakor pa potem. Kjer vlada nesloga in nesporazum med starši, tam tudi otroci ne dobijo takega pouka kakor bi ga merali in zato postanejo breme staršem, sosedom in človeške družbe sploh.
Zato opominjam starše, da začnete vzgajati svoje otroke predno dosežejo šesto leto ter se nikar ne zanašajte na šolo, da se bo otrok že tam naučil, kar bo potreboval za življenje.
Največja težava za učitelja v šoli je otrok, ki ni dobil prave ali pa celo nobene vzgoje doma. Največji zaklad, ki ga starši morejo dati svojemu otroku, je dobra vzgoja in pouk za dušno in telesno potrebo.
Dobri otroci so največje bogastvo staršev, katero prinaša neizmerne obresti in veselje, katero se ne da popisati in ne primerjati z posvetnim bogastvom.
-o-
Piskrovez Tonček je bil znan po vsem Dolenjskem. Bil je vedno židane volje in imenitno je znal vezati piskre. Pisker, katerega je povezal on, je bil še enkrat bolj trden ko prej gospodinja ga je morala kar trikrat zagnati ob tla, preden se je razbil.
Imel pa je piskrovez Tonček eno slabo lastnost: dinarčkov ni mogel trpeti v žepu. Kakor hitro je povezal vse lonce v vasi, je zasluženi denar nesel v krčmo, kjer je ostal toliko časa, dokler je bilo kaj okroglega v žepu. Na up mu pa krčmar ni dal niti pol kozarčka, čeprav je bil piskrovez pošten mož.
Nekega dne je Tonček posebno mnogo loncev povezal in precej drobiža nabral. Zvečer si ga je spet privoščil merico preveč. V njegovi glavi se je vse postavilo narobe. Začel je junaško razbijati stole in metati kozarce ob zid. A to mu še ni bilo dovolj. Zgrabil je tudi očeta krčmarja in ga. tako nemilo vrgel skozi vrata, da je tarnal in tulil na ves glas — oče krčmar namreč, ne piskrovez. In je nazadnje hotel še veliko peč, ki je stala v kotu, prestaviti na sredo sobe. To pa so preprečili orožniki, ki so prihiteli na poziv očeta krčmarja ter vročekrvnega razgrajača odvedli v luknjo.
Ko je piskrovez Tonček prišel iz luknje, je bil ves potrt in zagrenjen, obraz pa je imel tako poraščen, da ga lastna mati ne bi mogla več poznati. A kar Je najhujše: v žepu ni imeLprebi-te pare in niti koščka železne žice, da bi hitro kakšen lonec povezal in zaslužil nekaj dinarjev za brivca. A naš vrli piskrovez je imel glavo na pravem mestu in si je znal pomagati iz stiske. Stopil je do vaškega čevljarja in ga prosil, naj mu posodi klobčič drete, katero mu v nekaj dneh vrne ali pa mu prinese zanjo denar.
Čevljar mu je dal dreto in Tonček je odhitel v bližnjo vas na delo. Ker je bil tako kosmat po obrazu, gospodinje niso več poznale svojega starega znanca Tončka, zato se je brez skrbi lotil vezanja piskrov — z dreto. Na videz ni med dreto in železno žico nobene razlike. Preden so vrle jospodinje prišle prevari na sled, je bil Tonček že daleč zunaj vasi.
Z zaslužkom se je lepo obril in ostrigel, si nakupil žice in se spet napotil v ono vas. že pri prvi hiši ga je veselo pozdravila gospodinja in mu hitro nanosila loncev na kup. Tonček jo je nedolžno vprašal, kdo jih je povezal prej. Gospodinja mu je odgovorila, da jih je povezal nez-nan postopač — s čevljarsko dreto. Ko je tako povezane piskre postavila k ognju, je dreta zgorela in jed je šla-po ognjišču.
"Mati!" je rekel Tonček, "zakaj pa dajete piskre neznanim ljudem?! Prav vam je! Boste vsaj drugič vedeli, da jih znam edinote jaz povezati tako, da držijo za vse večne čase. Pisker, ki ga povežem jaz, je tako tr" den, da greste lahko s senenim vozom čezenj, pa se ne bo vozu nič zgodilo!"
—Smrtna nesreča. Pred dnevi je v okolici Mozirja padel s kozolca in si prebil lobanjo 48 letni dninar Jerman Miha. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je po hudem trpljenju izdihnil.
Tonček je nato obiskal vse
še, kjer je prej vezal lonce z dreto, in povsod je dobil delo in narce. S časom so gospodinje cer vse izvedele, ko so pa slisa" le, da si je Tonček privoščil on potegavščino v hudi stiski, mu vse odpustile. Tako vrli P skrovez Tonček še danes lonce po Dolenjskem, če
umrl.	,,
Ljubljanski "Slovenec
hi-
veze ni že
f AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 11, 1939
r :<*>v*

Poljski vojaki odhajajo iz Varšave v nemška koncentracijska taborišča
WINNETOU
Po nemftkem lirlrnlki
"Včeraj. Trideset prostovoljcev je bilo, sam sem jih spremljal do Hopkinsonove
K. M»y»
"Senor Gavilano ni pesnil za denar. Premožen človek je, pisateljevanje mu je v zaba-
farme. Topot sta poleg tudi vo, ne pa da bi si kruh služil dva senora, ki potujeta v za-
1MEN1K DAROVALCEV
sebnih zadevah v Mehiko."
"Torej tudi take ljudi spravljate črez mejo?" se je čudil Old Death. Jaz pa sem napeto čakal.
"Pač ne! S takimi posli se ^e pečam. Doživljal bi sitnosti, ki bi mi le škodovale.
Včeraj pa sem tistima dvema izjemoma ustregel. Eden izmed njiju je namreč moj dober, star znanec. Sicer pa dobita dobre konje in če jutri zarana odpotujeta, bodeta do-šla četo, še preden bo prišla črez Rio Grande, ki tvori mejo, kakor veste."
"Na katerem mestu pa poj-de četa črez mejo?"
"Zaenkrat potujejo v smeri Proti prelazu Eagle Pass. Ker Pa prelaz straži j o čete Unrje, se tam ne smejo pokazati. 0-brnili se bodo bolj na sever. Onstran Rio Nuecesa bodo presekali običajno karavansko Pot, ki prihaja iz San Antonija, nato bodo potovali južno trdnjave Inge, kjer se seveda tudi ne smejo pokazati, prebredli Rio Grande med Potokoma Las Moras in Mo-ral na plitvini, ki je znana le Našemu vodniku. Onstran meje bodo potovali mimo Baye, Cruces, San Vincente, Tabel in San Carlos v Chihuahuo."
Za mene so bili vsi ti kraji *es španske vasi. Old Death Pa je tehtno prikimaval in Vsako ime ponovil, kot da po-zna kraje kakor lastni žep.
Prepričevalno je dejal:
"Gotovo jih bomo došli, če ^aši konji ne bodo preslabi in če njihovi niso preveč dobri. Ampak — ali nama bodo dovolili, da se jim smeva pridružiti?"
"Seveda bodo! Saj bodeta imela potne liste in vodja bo Vedel, da vaju jaz pošiljam."
Old Death je še dvomil.
"Pa bodeta tudi tista dva senora, ki, kakor pravite, zasebno potujeta s četo, zadovoljna z najino družbo?"
"Morata biti! Zasebnika sta, Prav nič in nikomur ne smeta zapovedovati, še vesela morata biti, da potujeta v varstvu moje čete. Sicer pa vam lahko v pomirjenje povem, da sta eentlemana. Eden izmed njiju 3e rojen Mehikanec, Gavila-110 mu je ime in kakor rečeno, m°j dober znanec je. Lepe dneve sva preživela v presto- za stvari, ki dajo sumiti, da
z njim.
"Potem seveda ga je treba zavidati!"
"Da. In so mu tudi res zavidali njegov denar ter splet-karili zoper njega. Zapustiti je moral prestolico in Mehiko vobče. Sedaj pa se vrača v domovino."
"In kdo je njegov spremljevalec?" je vprašal Old Death. "Oprostite, da se za njega zanimam ! Skupaj bomo potovali in dobro je, če človek pozna svoje sopotnike."
"O, prav rad vam dam vsa potrebna pojasnila. Njegov spremljevalec je neki Yankee. Ogledal bi si rad^ Mehiko pa je prosil mojega znanca, naj ga vzame s seboj. Tudi sam je pesnik in pisatelj. Gledališče bodeta postavila v prestolici."
"In mnogo sreče jima želim k temu jako koristnemu podjetju!
Kako pa je senor Gavilano zvedel, da ste v La Grangi?"
"Vobče ni vedel za mene. Slučajno sem se mudil v pristanišču, ko je parnik pristal. Po noči namreč ne vozi dalje, kakor veste. Koj sem seveda spoznal svojega nekdanjega prijatelja in ga povabil, naj pri meni prenoči. No, in med pogovorom sem zvedel, da sta prav za prav v Austin namenjena in da mislita oditi črez mejo. In ker sem prav včeraj odpravljal četo prostovoljcev pod vodstvom svojih ljudi na pot, sem jima ponudil priliko, da se pridružita. To sem največ storil prijatelju na ljubo, ki ni secesijonist. Kajti za ljudi, ki niso secesi-jonističnega mišljenja, tod že tudi ni več varno. Po Texasu se klatijo raznovrstni ljudje, ki bi radi v kalnem ribarili, brezposelna, nevarna sodrga, ki o njih nihče ne ve, odkod da so in od česa prav za prav živijo. Dnevno se čuje o nasil-stvih, o napadih in pobojih. Zločinci izginejo po dovršenem delu brez sledu in policija si ne ve pomagati. Ljudje so vznemirjeni in se plaho po-prašujejo, kaj prav za prav ti potepuhi hočejo s svojimi nastopi."
"Ali je morebiti ku kluks klan na delu?"
"Tako so že mnogi popraše-vali. In te dni se je zvedelo
Odbor, ki je bil Izbran na seji staršev ln godbenikov nove godbe fare sv. Vida, da gre nabirat darove za v pomoč novi godbi, da si je ista nabavila nove uniforme, želi podati imenik darovalcev.
Vsi vemo, da je bila ustanovitev te godbe neobhodno potrebna, prvič iz tega namena, ker mladina nima nobenega, dela, je pa zmožna in Ima dobro voljo za sodelovanje. Ker pa mladina nima denarja, ki je potreben, je bilo potreba iti od hiše do hiše in bil je lep uspeh. Hvaležni moramo biti darovalcem, ki so toliko storili v ta dobri namen in naredili fantom toliko veselja za nadalnje učenje in zanimanje. Ni bilo lahko delo z nibaranjem, ne za tiste, katere smo nadlegovali, kakor ne za tiste, ki smo hodili po hišah; vendar brez muje in truda se ničesar ne more doseči.
Mogoče, da se je pri tolikem številu tudi vrinila kakšna pomota, kar je čisto lahko, prosimo za oproščenje, drage volje to popravimo. Darovali so sledeči:
Msgr. B. J. Ponikvar, $70.
Po $25 so darovali: Kranjska Slovenska Katoliška Jednota; društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ; društvo Doslužencev.
Po. $10: Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ; Slovenska Ženska Zveza, podružnica. 25; Mr. John Potckar; Mr. Anton Grdina.
Po $5 to darovali: SDZ Honor Guards; društvo Baraga Court, No. 1317 C. O. F.; društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ; društvo sv. Ane, št. 4 SDZ; društvo Carniola. Hive, No. 493 L. O. T. M.; društvo Slovenec, št. 1 SDZ; društvo Danica, št. 11 SDZ; društvo sv. Cecilije, št. 37 SDZ; Judge P. J. Lausche; Mr. Joseph Perkulj, E. 74th Street.
Po $4.50: Društvo Srca Marije (staro).
Po $3 so darovali: Društvo Clair-woods, št. 40 SDZ;. Slovensko Katoliško Pevsko društvo Lira; Sheriff Martin O'Donnell; Wolkow Jewelry; Jchn in Mary Perkulj, E. 74th St.; Mr. in Mrs. Koželj, E. 61st St.
Pc $2.50 so darovali: Mr. Matt Dubich, E. 58th St.
Po $2 so darovali: Društvo Martha Washington, št. 38 SDZ; Joseph Ne-manich, Anthony Orazem, Julia Bre-zovar, Zakrajsek FunerarHome, Norwood Appliance, Higbee Cc„ Miss Mary Smrekar (Villa Angela), Lusin Garage, Marn Dry Cleaning, Tino's Cafe, Mrs. Louise Piks, E. 71st St.; Cimperman Grocery, L. J. Prince Grocery, Mr. and Mrs. Cernilogar, Joseph Okoren, E. 68th St.; Mr. and Mrs. Dejak, E. 55th St.; Mrs. Toncka Jevnik, Mr. Ferdinand Nahtigal.
F'o $1.50 so darovali: Mr. in Mrs. Markovich.
Mr. Jlaeeph Sterle, Russell Rd., je daroval $1.05.
Po $1 so darovali: Mary Bizjak, James Bartol, Pauline Mese, Joseph Avsec, Joseph Bokar, John Slapar, Mrs. Brodnik, Mrs. Novak, Mr. Cerar, F. Brancelj, Louis Koren, Mr. Markic, Mr. Orehek, M*t>-Arks; Mr. Hribar, Mrs. Sterle, Mary Marsic, Anna Rode, John Verhovnik, Joe Baznik, Mr. Kmc, Ana Laurich, Mr. Clemencic,
Mr. Sersen, Jennie Tutin, Joseph Matjasic, Mr. Peterlin, Mrs. Petkov-C2k, Mrs. Znidarsic, Mr. Bozeglav, Frank Marcerol, Joseph Zgonc, Beros Studie, Louise Flaisman, Komin's Pharmacy, Oblak Furniture, James Elapnik, jr., Joseph Dolinar, .James SJapnik, sr., Joseph Stampfel, Frances Svete, Mayer Shoe Store, Makovec Confectionery, Dr. Selickar, jr., Suha-dolnik Shoe Store, Frank Belaj, Miller Shoe Store, Fajdiga and Klancar, Brefman Dept. Store, Jerry Glavac, Mr. Mcglich, Mrs. Meglich. Michael Telich, Mary Sterk, John Unetic, V. Drobnic, F. Mramor, F. Kure, P. Stcrk, J. Petric, L. Judnich, J. Tom-se, A. Wahcic, M. Zulich, F. Razin-ger, W. Avsec, J. Verblc, F. Jazbec, J. Rum, M. Pizem, Mr. Zakrajsek, J. Eamida, Mrs. Kmet, George .Jasko, L. Erste, J. Knaus, T. Gorencic, F. M.i-helcic, Agnes Offak, Mrs. Milavec, Jennie Maver, M. Hočevar, F. Skulj, M. Resaver, M. Menart, Fritz Ster-nicha, Math Dulo, Mr. Pavli, Matt Biaidich, F. Perme, Mr. Intiljar, J. Tercek, J. Glavic, M. Oblak, Mr. Pizem, Wenzel Family, Frances Kobe.
Jernej Knaus, Christine Verbic, Leo Belinger, Simon Bizjak, John Pe-trincic, Johana Mismas, Joseph Svall, M. Scbanik, Mr. Sebsnik, Mr. Hočevar, Theresa Konstajnsek, Anton Lovko, Rudolph Lovko, F. Svigelj, Anton Martincic, Anton Gobec, Anten Pavlcvich, Mi'. Vintar, Mrs. Smole, Mr. Svete, Mrs. Tomazin, Bencin Family, Mr. Piks, Helen Stojkovich, F. Kovacic, Anton Levstek, Mr. Zele, James Macerol, J. Fabjan, A. Jalovec, Mrs. Leksan, Mary Peterlin, Mary Stratiss, Mary Bogovich, Frances Novak, Francki Orazem, Mary Roitz, Frances ICrascvic, Joseph Stanich, Afnes Schmuck, Mary Zupančič, Jo-Kph Marinko, Anton Malensek, M. Scplic, Spech Bros., Joseph Zele and Sens, Jchn Dolenc, Addison Rd., Anten Fprtuna, Mr. Kosec.
Po 75 centov so darovali: John Zakrajsek, J. Novak, Rudy Kocjan-cic, Mrs. Okicki.
Frances Plrnat je darovala 55 centov.
Po 50 centov so darovali: Mary Mczina, Julia Muchitz, Neimenovana, C. Karlinger, J. Lube, Mrs. Ausec, Lud'vig Metlika, Mary Toshlar, S. Kc.£orog, Sorns Restaurant, Bruss Re die, Jennie Ponikvar, Mary Kapla, Mary Strauss, Mrs. Strojin, J. Speh, Ncrwcod Shoe Repair, st. Clair Window Shade, Frank Mramor, Mr. Az-man, John Gornik, Frances Kure, Mary Znidarsich, Agnes Jevnikar, Mary .Jlancigar, Pauline Lekse, A. Pcklar, Andy Sire, Mary Cevka, Mary Pc zelnik, Mike Debelak, Frances Ha-bian, Rose Tomsic, Kramer Hardware, Jcs Stampel, P. Nancigar, Mrs. Marinko, Mrs. Marincek, Jos Cutalic, Matt Kobal, Mary Race, Mary Ro-zanc, F. Urbiha, F. Kodrich, J. Ster-nad, F. Kasunic, R. Takalek, L. Zad-nik, U. Marn, M. Kunstelj, Kay Shoe Store, Mary Bradač, oblak Mover, Dr. Župnik, Mr. Ljubi,. Mr. Spehek, k. Poljanec, M. Tomsic, t. Kozoglav, Rudy Zabukcvec, Mr. Rjs^ Mv sk0_ da, Mrs. Novsak, Mrs. Zupančič, Mrs. Kerzich, Mrs. Bebout, Mrs. Mole, Mr. J. Avsec, Mr. Mlakar, Mrs. Basca.
J. Modic, Stefe ' Kovslc, Mrs K0-stanjsek, F. Merhar, Mrs. Cesnovar, Mrs. Merhar, L. Lenarsic, Mrs Mo-cilnikar, Miko Vintar, Mrs Stefan
Rose Zoleznikar, F. Modic, F. Tram-te, Mr. Peterlin, J. Dolenc, Mrs. Ba-vec, Mr. Ahlin, Mrs. Prijatelj, Mrs. Delgaudio, Julia Adamic, Mrs. Vide-gar, F. Baraga, Joe Sintich, Joe Pečjak, Ivan Zorman, Mary Jakos, F. Pchar, A. Znidarsic, J. Merzlikar, Mr. Vidmar, Mr. Mahne, M. Hrastar, Mrs. Perpar, Mrs. Cesnik, Mrs. Svetano-vich, Mr. Gliha, Mrs. Tome, F. Turk, Massera, Mrs. Modic, Jack Su-belj, Mrs. Kobe, Mrs. Klemencic, Mis. Glavic, Mrs. Lunder, Mrs. Turk, Mrs. Salamcn, Josephine Golobic, J. Zakrajsek, Mrs. Zajec, J. Koželj, Agnes Urbancic, Joosph Vidmar, J. Si-mcncic, jr.. Rose Zalokar,. F. Dulc, Anna Krall, M. Skrabec, F. Cimperman, Jchn Alich, Jim Zupančič.
Mrs. Pirnat, Frank Kmz, M. Klop-cic, Mrs. Zakrajsek, Rudy Hočevar, Joe Hrovat, Mr. Prijatelj, Mrs. Pirnat, Mrs. Vidmar, Mrs. Pureber, Mrs. Paik, Mrs. A. Slogar, Mrs. Kolenc, F. Koscek, Mi-. Jernejcic, Mrs. Pan-gersic, Mrs. Breskvar, Mary Per, Ana Biezevar, Justine Velic, Amalia Ma-rentic, Mike Setnikar, Mrs. Zupin, F. Habich, Jennie Valencic, Mrs. Baraga, Mrs. Zell, Mr. Hace, Mrs. Sadar. F. Debevec, Mrs. Krainc, Mrs. Palcic, Agnes Gole, Louise Koren, Mrs. Možic, Mrs. Zdovc,, Maver Family, Mrs. Mates, Mrs. Tomazin.
Po 40 centov so darovali: Frances ,;iudnick, Ivana Celesnik.
Mary Koprivec je darovala 35 centov.
Po 30 centov so darovali: Mrs. Sersen, J. Ostkar, Benno B. Leustig, Mrs. Repar, Mrs. Cimperman, J. Slogar, J. Zaje, Mrs. Mikovec.
Po 25 centov so darovali: John Komin, Joe Hrovat, J. Vegel, Mrs. Znidarsic, Mrs. Mohoroic, Mr. Mla-cek, Mr. Dvornik, Joe Cekajne, Jennie Levstek, Josephine Mlakar, Tom Komar, R. Bergar, Diamond Creamery, A. Znidarsic Mrs. Hrovat, Mrs. Grame, Mr. Cebulj, Antonia Wid-mar, L. Zadnik, J. Zadnik, Agasta. Zakrajsek, J. ,JI. Zwalsh, J. Komatar, Mi-. Poglar, J. Jaksic, Mr. Jurcic, M. Mejac, M. Kurent, Mrs. Zadnik, J. Avsec. Anna Tomsic, Mr. Zaje, Mrs. Vckac, Mrs. Cerincki, Mr. Mohorcic, Mr. Naglic, Mrs. Saurich,' Mr. Grdenc, Mrs. Lončar, Mr. Jakse, Mr. Jeglich, Mrs. Martincic, M. Knapp, A. Eppich, P. Kramar, J. Jeroj, M. Abram, F. Hegler.
Mr. Pavlcvic, Mrs. Fetrovcic, Mr. Certalic, Mrs. Vognic, Mrs. Kostajn-sek, J. Videč, Mrs. IVanc, Mr. Zelez-nik, L. Novak, Mrs. Piškur, Mrs. Tomazin, Mr. Rakar, Mre. Bartol, Mrs. Kobal, Mrs. Saloman, Mr. Levstek, Mrs. Vargo, L. Lagina, F. Hočevar, M. Andolek, Lozar, jr., M. Bajt, J. Ogrin, ,J. Krasovec, F. Korošec, F. Košir, Mrs. Suhadolnik, F. Kožar, J. Turk, Jack Zeleznikar, Mrs. Rakovec, Anten Longar. Jennie Yert, F. Drear, F. Drear, Al Drear, F. Klun, M. Gregorac, A. Celesnik, M. Glavich, Eugene Tercek, J. Brodnik, jr., M. Skully, Marko Merhar, Mary Otoni-car, Mrs. Klemene,' Mr. Schoma, Mo-har's Cafe, L. Sterle, J. Kotnik, J. Zgonc, M. Kalister, Josephine Lah, Geoige Kovacic, Joe Glavich, Lake Siore Poultry, Reliable Supply Co., Josephine Sustar, Mary Zbaonick, Antonia Zele, 'Jennie Pate, M. Lon-genfiiss, Irma Zupančič, E. Kress, J). Knauss, M. Brodnik, Helena Mally, M. Kraina, Ivana Stefancic, Joseph
Polz, I. Ambrozic, Mrs. Tekaucic.
Joe Palcic, F. Skully, M. Stanonik, J. Ponikvar, Paul Hoffman, O. Hrovat, Mrs. Jalovec, Mitzl Jalovec, J. Miklavclc, Joe Miklavcic, Ann Mi-klaucic, Josie Miklavcic M. Hočevar, J. Korach, M. Rigler, Ivana Hlad, Margaret Klaus, F. Legan, J. Lustig, Mary Hren, Rudy Hren, A. Burdelick, F. Kompare, T. Spehek, Mrs. Stampfel, Mro. Mustar, M. Kovacic, F. Zugel, J. Simoncic, sr., M. Ruparcic, Mrs. Erbeznik, Anton Lunder, Agnes Baraga, J. Filipich, Jane Oblak, J. Hrovat, Mrs. Antoncic, Mrs. Sraj, J. Dcltnc, Mrs. Legarsky, Mrs. Erzen, Mis. Velic. Mrs. Zelko, Mrs. Fifolt, M. Kraje, Mrs. Jenc, Mrs. Cebul, Mrs. Prijatelj, Mrs. Debevec, Mrs. Mulec, Mrs. Lckar, Mrs. Koci, Mrs. Tomastic, Mrs. Kastelec, Mary Repar, Mrs. Bri-ncvec, F. Gredenc, R. Urbancic, F. Suhadolnik.
Po 20 centov so darovali: Luke Hccevar, Mr. Nasic, Mr. Drear, Mr. Mismas.
Po 15 centov so darovali: Agnes Laurich, Mrs. Baznik, Marjana Puc, Sophie Bradach, F. LenarolC, Frances Kcvacic, Mary Godec, John Plemel.
Po 10 centov so darovali: Paul Renko, T. Baznik, Herman Stevens, Peter Marich, Anna Prlstavec, Ed. Steklasa, Mr. Hrovat, Lillian Zelez-nik, Agnes Arko, F. Gradicki, Josephine Dobre, A. Hočevar, Stanley Kos-cak, John Dolenc, Anton Gradizar, Henry Zalokar, Marion Kuhar, ml., M. Vidmar.
Po 5 centov sta darovala: Norman Bcgaty, Mary Novak.
Še enkrat vsem skupaj najlepša zahvala, društvom kakor tudi posameznikom. Bog naj vam stotero poplača za darove. Posebno še Msgr. Pcnikvarju, kakor tudi K. S. K. Jed-nc-ti, društvu Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ in društvu Doslužencev, ki so darovali izredno velike vsote.
Nabiralci so bili sledeči: Fantje cd godbe, Ray Ogrinc, Joseph Per-kc, Eddie Zobec, Ray Skuly, Stanley Bcžič, Bill Glavach, Albert Meglich, Jbhn Plemel, Jim Miklavčič in Nor-bert Novak.
Druge nabiralke so bile: Mrs. Makse, Mrs. Mayer, Miss Agnes Klemencic. Mrs. Unetič in Mrs. Novak.
Najlepša hvala vsem nabiralcem in nabiralkam, posebno zahvalo pa naj prejmeta Mr. Mike Klemencic, Pros-Mr Ave., in Mr. Joseph Matjašič, Bcnna Ave., ki sta nabrala največ darov v ta namen. Lepa hvala tudi dnevniku Ameriška Domovina za vse usluge.
F NOVAK, tajnica godbe.
--O-—
Solata ima vitamine v re-brih, sadje pod lupino
In mlajšo sestro ima, ki Vsem moškim glave zmeša." "Torej je pač zelo lepa —. n tudi senor Gavilano bo go-^o lep človek —." "Tisto ne. Prav nič si ni-podobna, polbrat in poigra sta si. Felisa Perillo je ePi senoriti ime, dražestna Car»tora in. sijajna ballerina Je bila svojčas. Vse mesto je yoi>elo za njo. Pa izginila je ln hjen brat, moj prijatelj Ga-vilano, mi je pravil, da živi nekje pri Chihuahui. V kate-i'em kraju, tega mi natančno j^ti sam ni vedel povedati in _ moral šele poizvedovati v
Chichuahui po njej." <( Torej njegova polsestra, dražestna" senorita Felisa . erUlo je bila tista vaba, ki 10 je zločinski Gibson nastavil Napeljanemu Ohlertu—■! Njo 1 naj "ugrabil" s pomočjo prijatelja—. Vse bolj sem ra-zumeval, kaj namerava Gibson.
. 'Ali smem vprašati," je pra-V»1 Old Death, "kaj je tisti se-oziroma kaj je bil?" "Pesnik."
Old Death je potegnil obraz v zelo prezirljive gube. Dobri kaj?" ^ortesio je koj dejal:
menda res gre za tisto tajno družbo. Predvčerajšnjim so našli v Halletsvillu dva človeka ubita in poleg listek z napisom 'Yankee j ski psi.' V Shelby ju so skoraj do smrti pretepli neko družino, ker je oče služil pod generalom Gran-tom. In ravno danes sem zvedel, da so spodaj pri Lyonsu našli črno kapuco, na kateri sta bila našita dva bela znaka."
"Vsi vi'agi —! Take kapuce nosijo kukluksarji!"
"Da! S črnimi kapucami si zagrinjajo obraze in na njih nosijo vsakovrstne znake. Vsak član ima svoj znak, ki ga po njen tovariši poznajo. Za prava imena svojih tovarišev niti najbližnji prijatelji ne vejo."
"Torej bo menda le res, da začenja tista tajna družba tudi tod že uganjati svoje hudobije —.
Pazite, don Cortesio! Prišli bodo gotovo tudi v La Grange! Najprvo so se oglasili, ste pravili, v Halletsvillu, in kapuco so našli v Lyonsu. Lyons menda ni daleč od La Grange,
Nemške ranjence prekladajo iz vlaka v a ambvlanco, da jih odpelje v bolnišnico.
(Dalje prihodnjič)
Če opazuješ gospodinjo pri čiščenju solate, opaziš, da od zelenih listov skrbno odstranjuje bela rebra in jih meče proč v smeti. Samo pri najmanjših listih jih pušča. Takšno postopanje je nepravilno. Rebra solatnih listov imajo namreč največ vitaminov, to je tistih snovi, ki jih mora dobiti vsak človek, in so torej zdrava jed, ki bi je ne smeli zametavati.
Med smeti mora marsikaj, kar bi bilo našemu zdravju zelo v korist. Dokler je krompir mlad, bi moral čim pogosteje na mizo. Vedeti pa moramo, da so tudi pri krompirju najboljše hranilne snovi neposredno pod lupino in da je tedaj velika razlika, ali pride na mizo na debelo olupljen ali pa smo mu po kuhanju posneli le tenko kožico.
Najslabše pa je lupiti sadje in olupke metati stran. Seveda ljudje, ki so bolni na želodcu, včasih ne prenesejo malo trših olupkov, toda zdravi želodci naj jedo le neolupljeno sadje, seveda dobro oprano. Kdor ima dobre zobe in dobro drobi tudi olupke, dela svojemu telesu veliko uslugo, če mu daje sadje, kakršno je, samo oprano.
-o-
—Smrtna nesreča pri podiranju drevja. Užitkarica Juli-
jana Jelenčeva iz Dražgoš je z bratom Tomažem šla v gozd. Pomagala mu je pri podiranju drevja. Ko je Tomaž posekal veliko bukev, ki se je pri padanju zagozdila v veje sosednih dreves, sta začela brat in sestra vleči za veje. Medtem ko sta potezala, se je drevo nenadoma zrušilo na tla. Tomaž je imel še toliko časa, da je odskočil v hribovitem svetu, sestri pa je velika veja padla naravnost na vrat. Jelenčeva je obležala na mestu mrtva.
—Križal Kari, mizarski mojster iz Svetij pri Medvodah, je peljal svojemu naročniku kuhinjsko opravo. Med potjo pa je kredenca zdrknila z vozička in se nagnila nad Križa-ja. Mojster je hotel kredenco zadržati, pa je bila pretežka in mu je pomečkala nogo.
Rusija zelo naglo ustvarja nove zveze
Moskva. — Iz Moskve je odšla domov litvinska delegacija in moskovsko časopisje poroča, da so bili razgovori med litvinskimi in ruskimi zastopniki zelo uspešni. Rusija je zahtevala od Litve, da se ji dovoli večje vojaške in mornariške postojanke v Baltiku in da sme prevažati svoje čete in blago preko litvinskega ozemlja. Sodi se, kakor je izjavila litvinska delegacija, da bo Litva pristala na ruske zahteve, ki ji bo dala v zameno vojaško varstvo v slučaju napada od kake imperijalistične države. Rusija je tudi pripravljena dati nekaj poljske zemlje Litvi, toda obdržala bo zase mesto Vilno, ki je bilo nekdaj glavno mesto Litve.
25,000 ruskih vojakov je prekoračilo mejo Estonije, da zasedejo otoka Oesel in Dagoe v Baltiku ter tam ustanovijo novo rusko garnizijo.
Med Rusijo in Madžarsko so se zopet obnovile diplomatske zveze, ki so bile prekinjene v mesecu februarju. V Moskvo je že dospel madžarski poslanik Kri-stoffi. V par dneh odpotuje v Budapest tudi sovjetski poslanik, -o-
220,000 Nemcev se seli ' nazaj v Nemčijo
Berlin, 10. okt. — Nemčija namerava vzeti iz onih poljskih krajev, katere je okupirala Rusija, 100,000 Nemcev, 120,000 jih pa namerava vzeti domov iz Estonije, Latvije in Litvinske. Vse te bo Nemčija naselila na bivšem poljskem koridorju. V Gdynijo je dospel že prvi transport teh nemških izseljencev iz Estonije. Druge pa vkrcavajo na ladje v Rigi, Latvija. Vsem onim Nemcem, ki se ne marajo izseliti v Nemčijo, se bo povedalo, da se ne smejo potem več zanašati na varstvo od strani Nemčije, ker bodo odslej pod ruskim protektoratom. Med izseljenci so tudi taki Nemci, katerih predniki so živeli v teh krajih do 700 let. S seboj smejo vzeti samo nekaj malega prtljage, vse drugo pa morajo pustiti. V novih bivališčih jim bo dala vlada posestva in denar, da začno novo življenje.
MALI OGLASI
Naprodaj
razne vrste zimskih jabolk. So vse z roko obrane in so zunaj na kupih. Lahko jih sami' izberete katere hočete in so po jako zmerni ceni.
Valentin Mavko North Dayton Road Madison, Ohio Route 84. (Oct. 11. 13. 14. 17. 19. 21.)
Naprodaj
imamo jabolka, kakor tudi rumeno in črno grozdje. Jack Mavko, Dock Rd., Madison, O. (237)
Pohištvo naprodaj
Set za jedilno sobo, 7 kosov, za $6.00. Set za parlor 3 kosi $12. Wilton preproga $15.00. Postelja, omara, chiffonier, spring modroci $25.00. Set za kuhinjo $4. Grand peč, skoro nova $38. Vprašajte na 14302 Jenne Ave., blizu 140. ceste.	(238)
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob, kopališče, garaža, se odda na 1257 E. 60th St.	(237)
Furnez naprodaj
izdelka Moncrief št. 24, je v najboljšem stanju ter se proda hitremu kupcu pod ceno. Poizve se na 16811 Waterloo Rd. (237)
V	najem
se dajo štiri sobe na 7023 St. Clair Ave. Vprašajte na 1003 E. 64th St.	(237)
V	najem
se dasta dve veliki sobi, vse ugodnosti, pripravni za moža in ženo brez otrok. 1001 E. 63rd St., vpraša se na 1007 E. 63rd St.
(Oct. 9, 11, 13.)
united states
tlantic
ifmmro
SSOtif
SOUTH j
i V	TfiWofc
Imerica^
( Q FBLKIAND U} 'f)f>/ff£L K/fSO
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH- SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ A AA in stane samo:	9 biUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin. olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneie in boiler Je. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenvtlle 8218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Ta kupon in 7Sc je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Obranite ta kupon, je vreden 250
Ohranite ta kupon, Je vreden 25$
ial je zahteval od svojega očeta, da se odpove svoji oblasti, toda stari vojvoda ni imel toliko poguma.
Drugega jutra se je zopet čulo žalostno bobnanje na trdnjav-skem dvorišču, in šest obsojencev je bilo odpeljanih za trdnjav-sko zidov je, kjer so bili ustreljeni, in sicer na istem prostoru, kjer je pred enim tednom padlo štirinajst njih tovarišev.
In vodja vse te vstaje sploh še ni prišel pred sodnijo.
Lacheneur je bil zaprt v celici takoj poleg Chanlouineau. Bil je obupan, potrt, uničen na duhu in telesu.
Samo nekega jutra mu je švignila kri v glavo, ko je vojvoda Sairmeuse stopil v njegovo celico, da ga zasliši.
"Vi ste bili, ki ste me nagnali, da sem naredil, kar sem!" je rekel. "Bog vidi naju oba in bo oba enako sodil."
Nesrečnik! žrtvoval je svoje otroke na oltarju svojega ranjenega ponosa; niti tolažbe, da bi oba pritisnil k srcu in ju prosil odpuščanja, predno umrje, ni mogel dobiti.
Ko je tako sam sedel v svoji celici je neprestano mislil na svojo hčer in na svojega sina. Toda nahajal se je v tako strašnem položaju, da se ni drznil niti vprašati, kaj se je zgodilo z otroci.
Končno mu je neki stražnik, kateremu se je smilil, vendar povedal, da o Jeanu ni ničesar slišati in da se splošno misli, da se je Marie Anne podala v neko tujo deželo in da je šla tudi Escor-val družina z njo.
Ko so poklicali Lacheneurja na sodnijo k zaslišanju, je bil miren in dostojen. Prav nič se ni zagovarjal in odgovarjal je točno na vsa vprašanja. Prevzel je vso odgovornost na svoja ramena ter pod nobenim pogojem ni hotel navesti imen svojih tovarišev.
Obsodili so ga v smrt z obglav-ljenjem in že drugi dan je bila obsodba izvršena. Kljub dežju zunaj je zahteval, da koraka proti morišču. Par sekund pozneje je punt z dne 4. marca zahteval svojo enaindvajseto žrtev.
Istega večera so ljudje vsepovsod govorili o sijajnih nagradah, katerih sta bila deležna vojvoda Sairmeuse in markiz Cour-tornieu. Govorilo se je tudi, da se izvrši poroka otrok obeh družin že prihodnji teden.
Štiri-intrideseto -poglavje
Da se bo Martial de Sairmeuse poročil z Blanche Courtornieu ni v Montaignacu nikogar začudilo.
Toda spomin na obglavljenega Lacheneurja je bil še vsem v živem spominu, kakor tudi usmrtitev ostalih žrtev. Na tihem so izražali ljudje skrajno sovraštvo proti obema družinama, ki sta s tako kruto maščevalnostjo izvajala svojo diktatorsko oblast.
Bogu je znano, da sta vojvoda kot markizi skušala na vse načine potolažiti sovraštvo mestnih prebivalcev. Izmed sto ali več ljudi, katere so imeli še zaprte v trdnjavi, jih je bilo zaslišanih samo še osemnajst; vsi so dobili le lahko kazen, dočim so ostale izpustili.
Major Carini, vodja vstaje v Montaignacu, ki je pričakoval, da mu vzamejo glavo, se je silno začudil, ko so mu odredili samo dve leti zapora.
Dan 17. aprila je bil določen za dan poroke. Poročna gostija bi se imela vršiti v gradu Sairmeuse, katerega so za to slav-nost spremenili v pravi začarani grad.
Poroka se je izvršila v mali vaški cerkvici vasice Sairmeuse ob
sijajnem pomladanskem dnevu. Poročil ju je novi župnik, ki je zavzel mesto župnika Midona.
Ob koncu poročnega govora je župnik napram novoporo&ence-ma izrekel sledeče besede:
"Vidva bosta, morala biti srečna!"
Kdo tega tedaj ne bi verjel? Kje ste mogli tedaj dobiti dvoje mladih bitji, bolj bogatih, plemenitih, zdravih in obsipanih z najvišjimi častmi? Novi župnik seveda ni vedel, kaj se je zgodilo v preteklih dnevih.
Dasi je sijala radost iz oči markiza, pa jih je bilo med gosti več, ki so opazili, da je Martial včasih nekoliko zamišljen, človek bi mislil, da želi prepoditi iz glave žalostne misli na preteklost.
V	trenutku, ko je slonela njegova mlada žena ob njegovih ramenih, ponosna in žareča, stopi v duhu pred njegovi oče postava Marie-Anne, bolj živa, bolj mogočna kot jo je kdaj prej videl.
Kaj se je zgodilo z njo, da je niso videli ob času, ko so usmrtili njenega očeta? Vedel je, da je dekle pogumno in da se ne bi obotavljala biti navzoča ob zadnji uri očeta. Najbrž ni vedela, kako težka usoda je zadela očeta.
"Ah, če bi ga vsaj ljubila!" je mislil Martial, "kako bi bil tedaj srečen! Toda sedaj je navezan na žensko, katere ne more in ne bo nikdar ljubil."
Tekom slavnostne večerje se mu je pa deloma posrečilo otresti se žalosti, in ko so se gostje dvignili, da se umaknejo v salone, je skoro že popolnoma pozabil na črne misli.
Martial je pravkar vstal, da bi odgovoril na neko napitnico, ko se mutajnostno približa neki služabnik.
"Nekdo želi videti markiza?" zašepeče sluga.
"Kdo?"
"Mlad kmet, ki neče izdati svojega1 imena?"
"Na poročni dan se mora dovoliti vsaka mogoča želja," reče Martial.
Vesel in smehljajoč stopa navzdol po stopnicah.
V	veži, kjer so bile razpostavljene številne duhteče cvetlice, stoji mlad mož. Bil je zelo bled in v očeh mu je žarela mrzlica.
Ko ga Martial spozna ne more pritajiti vzklika začudenja.
"Lean Lacheneur!" pravi Martial. "Neprevidnost te je zanesla sem!"
Mladi mož se približa.
"Mislili ste, da ste se me izne-bili," reče Jean z grenkim naglasom. "Nasprotno, od daleč sem prišel, da vas vidim. Le naročite svojim ljudem, da me primejo, če se drznete."
Martial zardi v, obraz radi tega napada, toda vendar ostane miren.
"Kaj želite?" vpraša hladno.
Jean potegne iz žepa zganjeno pismo.
"To vam izročam v imenu Maurica Escorvala.
Radovedno pretrga Martial pečat. Pismo prečita, postane bled kot zid, se opoteče in izgovori le eno besedo :
"Nesramno!"
"Kaj naj povem Mauricu ?" za hteva Jean. "Kaj mislite diti?"
S skoro nečloveškim naporom je končno Martial zmagal nad svojo slabostjo. Zdelo se je, da premišljuje deset sekund, prime Jeana za roko in ga vleče navzgor po stopnicah:
"Pridite, da vidite!"
Obraz in vsa zunanjost Mar-tiala se je v treh minutah njegove odsotnosti iz dvorane tako
Fritz Thy sen, nemški industrialist, najbogatejši človek v Nemčiji je zbežal pred Hitlerjem v Švico. Svoje čase je bil Hitlerjev pristaš.
Loring Christie, .je novi kanadski poslanik za Zed. države.
Imenik raznih društev
spremenila, da so gostje od zaeu-deja vzkliknili, ko se je zopet prikazal, držeč v eni roki odprto pismo, z drugo pa držeč mladega katerega nihče ni poznal, je moj oče?" zahteva Martial s hripavim glasom. "Kje je markiz Courtornieu?"
Vojvoda in markiz sta bila v malem salonu pri Blanche ob koncu glavnega hodnika.
Martial hiti tja in njemu sledijo čudeči se gostje, ki so že naprej vohali viharni prizor in ne bi radi zgrešili niti ene besede.
Martial stopi direktno pred markiza, ki je stal v bližini ognjišča. Njemu izroči pismo:
"Berite!" reče s strašnim glasom.
Markiz Courtornieu ga uboga. Roke se mu tresejo in pismo z njimi. Pogled mu vpade in prisiljen je bil nasloniti se ob zid.
"Jaz tega ne razumem," za-jeclja. "Nikakor ne morem razumeti."
Zdajci se približata Blanche in vojvoda.
"Kaj je?" vprašata oba v eni sapi. '''Kaj se je zgodilo?"
Martial potegne zdajci pismo iz rok markiza in ko se obrne proti svojemu očetu mu reče:
"Čujte, kaj je tu napisanega!"
Skoro tristo ljudi je bilo zbranih v dvorani in na hodniku, toda prevladovala je taka tišina, da se je glas mlade-g markiza razlegal do skrajnega konca nadstropja.
"Gospod markiz. — V zameno za nekaj vrstic, ki so vam grozile s poginom, ste nam obljubili pri časti vašega imena, življenje barona Escro-vala.
"Da, res je, da ste prinesli vrvi, s katerimi je bil beg mogoč, toda vrvi so bile prej prerezane, in moj oče je padel v prepad.
"S tem ste zgubili vi čast, markiz. Umazali ste svoje ime z neizbrisljivo sramoto. Dokler ostane ena kaplja krvi v vaših žilah, se bom oprijel vseh mogočih sredstev, da vas kaznujem za vaše izdajstvo in izdajo.
"S tem, da me ubijete boste pobegnili kazni, katero
vas jutri pričakujem ob Re-che? Ob kateri uri? In kakšno orožje naj prinesem s seboj ?
"Ako ste pa najslabši mož na svetu, tedaj določite vi sestanek, potem pa pripeljite s seboj orožnike, da me aretirajo. To bi bilo pač vas vredno.
Maurice 1'Escroval."
Vojvoda je bil ves obupan. Videl je, da je skrivnost o begu barona izdana — pred seboj je videl svojo politično smrt.
"Tiho!" reče v naglici in s pritajenim glasom; "tiho, nesrečnik! Vse nas spraviš v nesrečo!"
Toda očividno ga Martial ni slišal. Ko je končal pismo, reče:
"In kaj mislite o vsem tem ?" zahteva, ko se obrne napram markizu Courtornieu.
"Jaz še sedaj ne razumem," odvrne stari plemenitaš hladno.
Marius dvigne rok^>; sleherni navzočih je mislil, da bo udaril moža, ki je pred par urami postal njegov tast.
"Dobro torej, razumem," vzklikne. "Sedaj vem, kdo je bil oni častnik, ki je prišel v sobo; v katero sem jaz prinesel vrvi — in tudi vem, po kakšnem poslu je prišel tja."
Martial zmečka pismo v rokah in ga vrže v obraz markizu rekoč:
"Tu je vaše plačilo — izdajalec!"
Ves prevzet od odkritja pa-
de stari markiz na naslonjač, in Martial, ki je še vedno držal Jeana za roko, koraka iz sobe, ko plane za njim njegova mlada žena, vsa divja od obupa in ga skuša zadržati:
"Ti ne smeš odtod?" vzklikne, "nikakor ne smeš iz sobe! Kam si namenjen? Da se pridružiš sestri tega moža, katerega sem pravkar spoznala?"] Martial pa brutalno pahne mlado ženo od sebe:
"Nesrečnica!" reče, "kako se drzneš blatiti najbolj plemenito in najbolj čisto žensko na svetu! Ah, da — da, grem, da poiščem Marie-Anne Lacheneur. Z Bogom!"
In Martial koraka iz sobe.
Petintrideseto poglavje Vznožje skalovja, na katerem sta baron Escroval in kor-poral Bavois počivala, potem ko sta splezala iz trdnjavske-ga zapora, je bilo zelo ozko.
Nikjer ni bilo širje kot en seženj in pri tem je bilo površje neenako, prebito s stoterimi razpoklinami in čeri. Že pri svetlem dnevu je bilo nevarno na tem mestu, ker bi se moralo skoro slehernemu zvrteti v glavi, zlasti če bi pogledal navzdol v prepad.
DRUŠTVO sv. ANTONA PADOV,, ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml.. 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Prank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare Sole sv. Vida.
DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJEV DVOR MARIJE POMAGAJ
ŠT. 1640, COLLINWOOD, OHIO.
Zavaruje člane od 1. do 60 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drugi četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju.
Predsednik: Prank Martich, 707 E. 162nd St.; tajnik Prank Trepal, jr., 15406 Holmes Ave.; zapisnikar: Anton Grošel, 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek, 1188 E. 176th St.
DR. .PRESV. SRCA JEZUCOVEGA
Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St., tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Albert Novak. Vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne v dvorani št. 2. V društvo r>e sprejema člane od 16. do 45. leta. v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd., podpredsednik John Krašo-vec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St., blagajnik-zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Ster-le, John Mlakar in John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soda št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200.00 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. .
KLUB SLOVENSKIH VDOV
Predsednica Julija Bokar, podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julija Brezovar, blagajničarka Julija Ma-rold. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. uri v prostorih sestre Modic na 6201 St. Clair Ave.
SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva taj-SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO nica Frances Novak, 6326 Carl Ave., Telefon: ENdicott 0729, blagajničarka Catherine Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skulj, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica: Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov, Marija Tekavec. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik., Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Perme, dr. Perko, dr. M. F. Oman in dr. Škur. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. članice se sprejemajo v društvo samo do 40. leta.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Preds. Leo Kushlan, 6417 St. Clalr Ave.; podpredsdenik Lawrence Bandi; tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. F. Seliškar Jr. in dr. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
SLOV. KAT. PEVSKO DR. "LIRA"
Predsednik Frank Jaklich, 6218 Superior Ave., podpredsednik Peter Sr-novršnik, 6127 St. Clair Ave., tajnik John Oerar, 5819 Bonna Ave., blagajnik Anton Hren, 971 E. 64th St. Nadzornice: Josephine Maček, Elizabeth Jaklič in Sophie Lah. Kolektor John Cerar, 5819 Bonna Ave. Zastopnici pri skupnih društvih fare sv. Vida: Agnes Klemenčič in Frances Bran-celj. Pevovodja Peter, Srnovršnik. Pevske vaje vsak torek. Seje vsak drugi torek v mesecu.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave., podpredsednik Mike Klemenčič, tajnik Rud. Otoničar, 1110 E. 66th St., zapisnikar John Speh, blagajnik John Brodnik Jr. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Lawrence Bandi in Miss Mamie Perse. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES
Predsednik Jos. Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan, Joseph Drobnič in Vinko Klemenčič. Bolniški odbor: Frank Žnidaršič, Matt Kern, Vinko Klemenčič. Odbor, ki zasede svoja mesta ob otvoritvi: Victor Kline, Jack Sebenik, Anton Zupan, Frank Kastrevc, Anton Novak, Marko Volcanšek, Frank Kovačič. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v dvorani št. 1 SND.
SAM. PODP. DR. DOSLU2ENCEV
Predsednik Andrew Lekšan, 9307 Empire Ave., podpredsednik Martin Kostanjšek, tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., blagajnik J°s-Markovič, zapisnikar Fr. Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Martin Kostanjšek, Jakob Braniselj. Zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopnik za SND in Klub društev Frank Vi-rant; za skupna društva fare sv. Vida Mike Klemenčič. Zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. Oman, dr. A. Skur. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v starem poslopju SND.
DR. SV. NE2E, ŠT. 139 C. K. of O.
Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, finančna tajnica Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169 St., zapisnikarica Louise Pikš, 1176 E. 71st St.,. blagajničarka Catherine Per-: me. Nsdaorwce: Ana Godlar, Mary Skulj, Margaret Tomažin. Vratarica Frances Kasunič. Zdravnik Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v stari šoli sv. Vida.
Črna proga okrog Severne in Južne Amerike znači varnostno zono, katero bodo patruljirale bojne ladje iz južnih republik in iz Zed. držav.
Francoski rezervisti - se poslavljajo od svojih družin, ko odhajajo na fronto.