QlS^om
/rf\nD
r-yicttcce-,.
No. 16
Ameriška Domovi
AM€RICAN IN SPIRIT .FOR6ION IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee,- Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N6WSPAPGR
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 24, 1972
ŠTEV. LXXIV T- VOL. LXXIV
tajska pripravila lavna mnenje ne obisk
inedsediilka R. lixena
Noih grobovi
August J. Snider V petek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 64 let stari August J. Snider s 1418 E. 41
___	' St., sin pok. Augusta in Mary,
V Svojih pripravah na obisk r°j- Kuman, brat Mollie, Albine predsednika ZDA Kitaj- Skowbo (Kalif.), Alberta (Cha-ski razlaga kitajska vlada,1 g™ Falls), pok. Mary Kustis in
da so se spremenile ZDA, Kitajska
Sylvestra. Pogreb je danes zjutraj ob 8.45 iz Zakrajškovega
nato na Kalvarijo.
George A. Denish
V Mt. Sinai bolnišnici je umrl v soboto 59 let stari George A.
„ pogrebnega zavoda, v cerkev , .	1 ^ KONcj. Ko se bliža grezmacjevn Spočetja ob 9.30,
oblsk predsednika ZDA Richar-' da M. Nixona Kitajski, je kitaj-ska vlada začela pripravljati Javnost in razlaga pri tem, da so
Se spremenile Združene države. ^	. . nnr-on r- 4- ■ a
Lp .	,	.r. j	Denish s 26580 Forestview Ave-
Tf tak0 J£ m°gl0 Pritl d0 Zbl1'	751 nn-
evanja s Kitajsko in do pripravljajočega se obiska.
Nfrs. Sun Yat-Sen, vdova vod-riika proticesarske kitajske re-v°lucije, ki podpira komunistič-^ režim na Kitajskem, je napihala v vodilni časopis v Pekingu obsežen članek, kjer opisuje Nikonovo sovražno stališče do judske republike Kitajske te-°ni korejske vojne in v nasledkih letih.
Tekom korejske vojne je po-val k bombardiranju Kitajske, a] pa je pripravljen začeti izgovor s kitajskimi vodniki,”
Pise Mrs. Sun Yat-Sen.
Slična stališča so zavzeli že reje tudi Ču En-laj in drugi ^°dniki Kitajske, toda to doslej y napram tujcem, Mrs. Sun v -Sen Je napisala to za doma-^ vJavnost, ki ji morajo na nek Uj-k razložiti nov odnos .do I ruženi<h di'žav. Saj so te še do označevali kot glavnega so-^iažnika Ljudske republike Ki-^aJske in učili v šolah otroke reLati na ameriška letala.
še\ ^'anku “Novo razdobje” pi-^rs. Sun Yat-Sen, da je na-ta'Iu^an* Nixonov obisk na Ki-^J- em zbudil veliko pozornost zanimanje po vsem svetu jn ra?~jStaVlja llov zaeetek novega , z °hja v odnosih med Kitaj-Sko ih Ameriko.
š^denSje kešsjs pr^Si Izraelu
denf^'^^’ Ngipt. —• Stotine štu-de V Siavnem mestu Egipta p0r^aclnji teden štrajkalo v pod-Yq. vzahtevi, da se jim omogoči Lra^0 Vezhanje za boj proti i0|af u‘ “Naši ljudje so siti po-poioja na Srednjem vzhodu, ta biti ne V0Jna ne rnir mora sw°nčan!” Je zatrjeval za-kpruk štrajkujočih.
boVi
redsednik Sadat je imenoval SicJ6^^ Predsednika vlade Aziza na-^ novi vladi naročil, da Vil eŽel° Popravi tudi na ci-^1 ^onti za vojno.
jo ^raJkujoči študentje izjavljate Za “pripravo domače fron-V]acj v°Jno ni dovolj zamenjati žiraf0’ amPak je treba reorgani-den*1 ^u'dstvo in oborožiti štu-^°vsko milico”.
dasedsednik Sadat je izjavil, ip 6 ne bo dal od nikogar siliti
rR+ v nastope, ki niso v ko-1 dežele.
Sv0i država Oklahoma ima za cvetlico belo omelo.
Vremenski
prerok
pravi:
Ffaikiaano z verjetnostjo dežja.
"aivišj
a temperatura okoli 45.
nue, rojen v Clevelandu, zaposlen kot nadzornik pri Addresso-graph-Multigraph Co., mož Matilde, roj. Rugelj, očim Roger j a Denish in Roberta J. Oktabetz, brat Leona, Hermana, Andy j a in Josephine Gehring. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 10. na All Souls pokopališče.
Frank Arnsek
Po dolgi bolezni je preminul v St. Vincent Charity bolnišnici 61 let stari Frank Arnsek s 491 Tollis Parkway, Broadview Hts., doma pri Brežicah na Štajerskem, od koder je prišel v ZDA pred 32 leti. Vodil je s svojim stricem pok. Johnom Lupsina do 1. 1948 mesarijo na Prince Avenue v Newburgu, nato pa s svojo ženo Victorio sam do 1. 1959, ko je moral ta posel zaradi bolezni opustiti. Bil je delaven pri SDD na Prince, pri SND na E. 80 St., bil delničar SDD na Recher Avenue in SND na Maple Heights, član in več let predsednik Društva Bled št. 20 ADZ in Kluba upokojencev v Newburgu. Zapustil je ženo Victorio, roj. Mezgec, v starem kraju brata Rudolfa in dve sestri, Mary Skomrly in Vero Rozman. Bil je brat pok. Antona in pok. Michaela, bratranec Mary Vlcek (Parma) in Pauline Čerin (Columbus, O.). Pogreb bo iz Fer-foiia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd., Maple Heights, v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
------o-----
mi rimiimam se tarejo nted seboj
CHICAGO, lil. — v organizaciji “Črnih muslimanov1', ki jo vodi Elijah Muhamed in ima tu svcj sedež, je prišlo do notranjih trenj. Kot pred časom skupina Malcolma X., ki je bil pred sedmimi leti ubit, se je ločila sedaj skupina mladih Črnih muslimanov, ko je prišla v spor z vodstvom, ki se ji zdi, da organizacija potroši preveč sredstev za plače visokega osobja in za stanovanja vodnika Elijaha Mu-hameda in njegovih otrok ter glavnih pomočnikov.
Eflen od vodnikov “Črnih muslimanov”, ki pa ni maral, da pride njegovo ime v tej zvezi v javnost, je dejal: Med Črnimi muslimani je rastoče mladinsko gibanje in odpor proti delitvi sredstev v organizaciji. To je vprašanje, ki muči vse bogate ljudi in organizacije. To je nov rod mladih, ki se je priključil Muslimanom in ti se bodo morali s tem sprijazniti.
Elijah Muhamed prejema letno za svoje bivališče $500,000, njegova dva otroka in dva glavna pomočnika pa po $150,000 vsak.
Na Hrvaškem izločenih »Možaje m iz Pariije 700članov
Hrvaškem ie do«iei zadela zveze’ :e Pretekh tede<n v dal]* iirvasKem je aosiej zaoeia	obdolžila ZDA, da
vsaj 700 ljudi, pa se se na- ...
,	.	•’	’ r	; zavirajo m otežujejo razgovore
J J ’	! za pomiritev Srednjega vzhoda.
ZAGREB, SRH. — Preko 700 m jih je nekaj dni preje začel članov Komunistične partije na g. Jarring v okviru ZN. Ta se Hrvaškem je ali odstopilo ali pa' je ponovno sestal s predstavni-bilo odpuščenih in pognanih iz kom Izraela J. Tekoahpm in go-Partije in vseh položajev, ki so|Voril tudi s predstavnikom E* jih imeli v javni upravi, odkar gipta, predno se je ta vrnil v je Tito začel pretekli mesec ob- Kairo.
sežno čistko, ki .jo je sprožil štu- “Pravda” trdi, da sta ameri-denWski štrajk v Zagrebu. ški pristanek na prodajo letal Te številke je navedla sama, Phantom F-4 in Skyhawk A-4 uradna poročevalska služba na j Izraelu in dogovor o ameriški televiziji, kjer so prikazali pre-; pomoči pri izgradnji izraelske o-tekli četrtek zasedanje Central-1 borožavelne industrije, naletela nega komiteta Komunistične na obsodbo v arabskem svetu in partije na Hrvaškem. Podobna i otežila razgovore, ki naj bi to-
EVROPSKI SKUPNI TRG SE RAZŠIRIL NA Ši 4 DRŽAVE
Evropski skupni trs se je preteklo soboto razširil od 6 na 10 držav in objema zdaj države s skupno okoli 257 milijoni prebivalci. Pristop Britanije, Irske, Danske in NcnCške utegne olajšati in pospešiti nastanek Združenih držav Evrope.
Iz Clevelanda in okolice
zasedanja so imele partijske organizacije tudi po drugih republikah. Za ta teden je določe-
krat imeli resnično možnost u-
speha.
Cilj ameriškega koraka naj bi
no zasedanje Centralnega komi-j bil po sodbi Moskve pritisniti teta- Komunistične partije Jugo-! na Arabce, da bi sprejeli izrael-siavije, torej osrednjega vod-; ske pogoje, dejansko pa trdijo
stva komunistov, v Beogradu. Osrednji smoter vseh teh za-
vesti iz poučenih krogov v Wa-shingtonu, da obsega dogovor o
sedanj je poostreni boj proti dobavi letal Izraelu določilo, da “zlorabljanju” partije in nove bo Izrael začel razgovore z E-ureditve za zahteve po večji'giptom in pri njih resnično iskal samoupravi in večjih pravicah vsaj delen sporazum, ki naj o-posameznih republik, kot se je mogoči odprtje Sueškega preko-to godilo na Hrvaškem.	| pa.
Kratka poročila preko televi-j	------o-------
zije so govorila o partijskih	atSMSkO OrOZjg
sedanjih v Sloveniji, Črni gori,;	s ja a	•	*
Bosni in Hercegovini ter v Ma- [ pUilSil@M V AZIJI H3 VciFElO kedoniji Na teh so razpravljali f WASHINGTON,. D.C. — Sen. o ponovnih naporih proti tem.! S. Symington, ki se je vrnil z ki zagovarjajo “nadvlado ene; daljše poti po Aziji, je pri svo-
republike nad drugimi”.
Bivši vodniki Zveze komunistov na Hrvaškem so bili na zasedanju v, Zagrebu pretekli teden obdolženi, da “so širili nezaupanje v druge republike in vrinili svoje zaupnike v politične in upravne organe za protirevolucionarne namene”.
Odkar je prišlo do čistke, je 250 partijskih vodnikov samih
jem povratku dejal, da je ponekod v Aziji ameriško atomsko orožje premalo zavarovano pred zlorabo ali zasego. Senator je o-biskal med drugim Južno Korejo, Japonsko, Tajvan in Okinavo.
Znano je, da imajo ZDA nekaj atomskega orožja v Južni Koreji, na Tajvanu in Filipinih. Z Okinave so ga obljubili odpe-
odstopilo od svojih vodilnih po-]ljati, predno jo bodo 15. maja
ložajev, 140 je bilo odpuščenih z njihovih položajev, 350 pa izgnanih iz partije.
V Sloveniji so partijski vod-
letos vrnili Japonski.
Ameriško atomsko orožje je po izjavi sen. S. Symingtona, ki je član kongresnega odbora za
niki na partijskem zasedanju'atomsko energijo, senatnega od-napovedali boj proti “tehnobi- bora za oborožene sile in senat-rokratičnim” silam, ki vodijo nega odbora za zunanjo politi-podjetja in ustanove.	ko, v Aziji slabše zavarovano
-----o—---- kot v Evropi. Časnikarjem, ki
Študentovski nemiri 30 ga sPraševali. ni maral pove-.	.	dati ncbenih podrobnosti, bo pa
V Madridu omejeni	c vsem, kar je dognal, poročal
MADRID, Sp. — Policija je z; trem kongresnim odborom, ka-odločnim in trdim nastopom po terih član je.
4 dneh študentovske demonstracije in izgrede omejila, Uni-
verza je skoraj prazna, toda študentovski vodniki so napovedali nove demonstracije.
Vzrok za demonstracije je nezadovoljstvo z vlado Franca, poved za nje pa je zahteva študen-
Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo!
tov medicine, da jim za delo v bolnišnicah tekom zadnjega leta plačajo in da študij medicine skrajšajo do sedanjih 7 na 6 let.
Vladni nastop proti rdečim pri Saigonu
Okoli 15,000 vladnih voja- Vietnam pred rdečim napadom. kov Čisti ob podpori ame- Kljub obsežnim in skoraj noriškega letalstva področje; Prestanim ietalskim napadom na
okoli Saigona.
SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamske sile so pretekli teden začele ob podpori ameriškega letalstva obsežen nastop proti rdečim v okolici glavnega
Hočiminhova pota se je rdečim posrečilo spraviti na jug v zaledje Osrednjega višavja štiri sveže polke severnovietnamske redne armade.
Obsežno čiščenje širše okolice Saigona in napadi na mejno
Pod morsko gladino
Dolina smrti v vzhodni Kaliforniji leži 210 čevljev pod morsko gladino. Dolga je okoli 150 milj, široka pa 35.
mesta, ko se je število njihovih področje Laosa, Kambodže in napadov na vladne postojanke Južnega Vietnama naj bi otežili
in naselja v teku dobrega tedna po vsem Južnem Vietnamu povečalo za 70-80%.
Pri čiščenju sodelujejo armadne enote, ki so bile sredi meseca umaknjene iz Kambod-|že, da pomagajo varovati Južni
rdečim priprave na večjo ofenzivo, ki jo splošno napovedujejo za Tet, lunino novo leto, ki se začne letos 15. februarja in pada tako neposredno v čas pred Nixonovim odhodom na Kitajsko.
BRUXELLES, Belg. — Deset držav svobodne Evrope se je preteklo soboto tu v “Bruseljskem dogovoru” povezalo v razširjeno in močnejšo Evropsko gospodarsko ' skupnost, ki utegne postati nekoč tudi pobtična skupnost — Združene države Evrope. Podpisovanje pogodbe je gledalo na milijone Evropejcev na televiziji. Za Evropo je to eden najpomembnejših dogodkov zadnjih let, pomemben pa je tudi za ZDA. Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Holandski in Luksemburgu so se pridružile v Evropski gospodarski skupnosti še Velika Britanija, Irska, Norveška in Danska. Francija, ki je pod De Gaullom dvakrat preprečila sprejem Velike Britanije v Skupnost, je ped predsednikom Pompidou-jem prišla do spoznanja, da Veliko Britanijo potrebuje v Skupnosti, če naj v tej ne prevlada Zahodna Nemčija.
Slavnostno poapisovanje pogodbe je bilo odloženo za 45 minut, ko je Maria Louise Kwiat-kowski, Nemka, ki živi na Švedskem, vrgla, v predsednika britanske vlade E. Heatha plastično vrečko polno črnila, ko je ta prihajal v palačo Egmont, kjer se je podpisovanje pogodbe vršilo. Napadalko so prijeli in je izjavila, da je storila to v protest proti londonskim oblastem, ki da so “ukradle” neke njene in njenih tovarišev načrte za prenovo in novo uporabo Covent Garden, kjer je sedaj živilski trg, ki pa se bo preselil na rob mesta.
Predsednik E. Heath se je preoblekel in se vrnil k slavnostnemu podpisovanju. S seboj je imel bivšega predsednika vlade MacMiilana, ki se je prvi prizadeval za sprejem v Skupni trg. Navzoč je bil tudi Jean Mon-net, ki je izdelal in predložil prvi načrt za povezavo svobodne Evrope. Prav tako Paul-Henry Spaak, nekdanji belgijski zunanji minister, ki je veliko pomagal pri ustvarjanju Skupnega trga.
S pristopom Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške je vključenih v Evropsko gospodarsko skupnost okoli 257 milijonov ljudi, več kot jih imajo ZDA ali pa Sovjetska zveza. Skupni narodni dohodek 10 držav Skupnosti je bil preračunan na okoli 637 bilijonov leta 1970, ko je bil ameriški 933 bilijonov, sovjetski pa nekako polovico tega.
V kolikor bo razvoj segel po gospodarski povezavi še na politično področje in dejansko nekje v bodočnosti ustvaril Združene države Evrope, bodo te imele mogočno besedo tudi v vseh mednarodnih vprašanjih. V soboto podpisano pogodbo morajo še vse prizadete države potrditi po svojih zakonitih predstavnikih. V Veliki Britaniji je parlament vstop v Skupnost načelno že odobril v preteklem oktobru, moral pa bo zdaj odobriti še vrsto zakonov, ki bodo vstop tehnično pripravili in izvedli. Irska, Danska in Norveška imajo namen predložiti odobritev bruseljske pogodbe celotnemu prebivalstvu v ljudskem glasovanju.
, Izrael pripravljen na j razgovore z Egiptom?
| WASHINGTON, D.C. — Iz | vladnih virov prihajajo zagoto-j bila, da bo Izrael skoro pristal j na razgovore z Egiptom, ki naj bi privedli do odprtja Sueškega prekopa. Izrael seje obvezal, •■da bo to storil, če mu ZDA zagotove dobavo dodatnih Phantom jet letal. To zagotovilo je zdaj dobil.
Isti viri priznavajo, da ni . gotovo, če bo na take razgovore pristal Egipt. Razgovori naj jbi se vršili v New Yorku in zastopstvi Izraela in Egipta naj bi biii po možnosti v istem hotelu.
Baski izpustili ugrabljenega tovarnarja
LiBAR, Šp. — Ugrabitelji tovarnarja Lorenza Zabale so pretekli petek pustili na svobodo, ko je njegovo podjetje izjavilo, da bo sprejelo nazaj na delo 183 odpuščenih delavcev, kar so ugrabitelji zahtevali, te:, je izpustila policija 2 duhavnika in 10 delavcev, ki so jih v zbeži z ugrabitvijo Zabale prijeli.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo danes poslal Kongi-esu predlog novega zveznega proračuna, ki predvideva 246 bilijonov izdatkov, pa kakih 20 bilijonov manj dohodkov.
WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratične večine v Senatu M. Mansfield je predložil, naj bi v pariške razgovore o končanju vojne v Vietnamu vključili tudi razgovore o vojni v Laosu in v Kambodži, ker so vse tri vojne dejansko med seboj povezane v eno samo.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško letalstvo je napadio v soboto protiletalsko obrambo v Demilitarizirani coni, pa tudi v samem Severnem Vietnamu v odgovor na napade na ameriška letala.
TOKIO, Jap. — Policija je prijela 11 desničarskih skrajnežev, ko so hoteli vdreti v hotel, v katerem se je nastanil zunanji minister ZSSR A. Gromi-ko, ki je prišel sem na 6-dnev-ni uradni obisk.
MOSKVA, ZSSR. — Aleksander Ginsburg, obsojen na pet let zapora, ker je v “Beli knjigi” objavil sodno razpravo proti Sinjavskemu in Danielu, je bil baje izpuščen in se je vrnil v Moskvo.	’ • G \
ZUERICH. Šv. — Oblasti iščejo Helgo Hughes, okoli 31 let staro vitko brunetko z do ram segajočimi lasmi v zvezi z $650,000 bančno vlogo, ki jo je založba Graw-Hill “izplačala Howardu Hughesu za podatke o njegovi biografiji”. To je pripravil Clifford Irving. H/ Hughes trdi preko svojih pravnih zastopnikov, da ni takih podatkov nikdar Irvingu dal in da tega sploh ni nikdar srečal. C. Irving je izjavil in vstraja pri svojih izjavah, da se je ponovno sestal s Hughesom in da je dobil podatke za biografijo pri teh razgovorih z njim.
DVA RA^NAšALCA IŠČEMO—
Uprava Ameriške Domovine išče dva zanesljiva razna.šalca ali raznašalki, za okolico severno od St. Clair Avenue, od do 75 ceste in pa za 72 cesto, Cornelia, Donald in Aberdeen Avenue. Starost nad deset let. Kličite 431-0628 ali se oglasite osebno v uradu.
Nedržavljani, prijavite se—
Še velja dolžnost: kdor ni ameriški državljan, pa živi v Združenih državah, se mora v teku tega meseca javiti imigra-cijskemu uradu v smislu \ pra-šalne pole, ki se dobi na vsaki pošti in na Vseiitvenem uradu. Starši in legalni varuhi so dolžni to storiti za otroke pod 14 letom starosti.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Newburg ima v sredo ob 2. popoldne svojo redno sejo v SDD na Prince Avenue. Seja je važna, ker bodo na njej prebrani računi od preteklega leta. Vse članstvo vabljene'
V bolnišnici—
Rojak Matija Hočevar z zahodne strani mesta je že dalj časa v St. John’s bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. .
Dopolnilo—
Sporočajo, da je umrla Rose
Omerza, katere pogreb je bii preteklo soboto, bila tudi sestra pokojnih Frances Waiters, Ane Cmerza in Franka Zupančiča.
Odbor za 1972—
Gospodinjski odsek SDD na Recher Avenue ima za tekoče leto sledeči odbor:	predsed.
Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kut-cher in Danica Hrvatin.
Asesment—
Jutri je 25., ko društva običaj no pobirajo asesment.
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. K32 KSKJ bo pobirala asesment jutri od 5.50 do 8. zvečer v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
Največja brezposelnost—
Po ocenah mestne hiše naj bi bila brezposelnost v mestu Clevelandu blizu, če ne celo najvišja v vsej deželi. Med nebelim prebivalstvom naj bi se vrti-la okoli 19 L , na splošno pa naj bi bila enaka oni v Los Angelesu in v Long Beach, ki je bila leta 1970 uradno najvišja v vsej deželi. Uradni podatki državnega zaposlitvenega urada navajajo za področje Velikega Clevelanda, kamor štejejo ves okraj Cu-.yahoga, okraje Geauga. Lake in .Medina, 4.7 C brezposelnih.
Dve naselji brez vode—
Šerif okraja Erie je sinoči objavil, da so morali zapreti vodo-| vod mesteca Vermillion in vasi j Wakeman v okraju Huron, ko je iz dveh prevrnjenih žeiezni-j ških voz začela uhajati v reko j Vermillion muriatična in klorova kislina.
j Obila udeležba—
“Pristavsko noč” v SND na St.
! Clair Avenue je v soboto obiskalo lepo število rojakov in rojakinj. Dvorana je bila polno zasedena. Med gosti sta bila tudi okrajni avditor G. Voinovich in : okrajni sodnik R. Locher, bivši j župan Clevelanda.
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec ________
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO_____________
<ag«|jifc.83	No. 16 Monday, Jan. 24, 1972
Stalinov nezakonski otrok
Svetovna politična javnost vedno bolj vztrajno in s poudarkom omenja pri oceni položaja jugoslovanske države trajno in dedno nevarnost take ali drugačne notranje intervencije od strani Sovjetije, ko napoči ugodni trenutek. Kakor zla usoda plava nad Jugoslavijo pretnja, da bo Rusija uporabila zloglasno Brežnjevo doktrino tudi nad narodi te dež.ele, a nihče ne more vedeti, kdaj se bo to zgodilo in na kak način.
Do zadnjega časa so se ljudje tolažili, da se kaj takega ne bo zgodilo, dokler je živ Tito, a dogodki na Hrvaškem in njih odmev drugod po državi so to tolažbo temeljito omajali in spodkopali. Izgleda, kot da bi bilo tako reševanje jugoslovanskih notranjih problemov nekaj naravnega in umevnega, komentatorji v svetovnem tisku to kar predvidevajo, ko vztrajno govorijo o ruski dominaciji črte Stettin—Trst. Za tako ocenjevanje morajo imeti neke veljavne zgodovinske razloge. Kateri so ti razlogi?
jasno izpričani dogodki tik pred zadnjo vojno ter med vojno in revolucijo ne dovoljujejo nikakega dvoma', da je bil komunistični aparat in njegove akcije na jugoslovanskem prostoru trdno v rokah Stalina. Ko je nacistični in fašistični vojni stroj aprila 1941 strl jugoslovansko državo :n jo zasedel, so partije v posameznih predelih države po ukazu iz Moskve, v smislu Ribbentrop-Molotovega prijateljskega pakta, na celi črti sodelovale z okupatorji in pri njih ovajale svoje nasprotnike. Kakor hitro je Hitler 22. junija 1941 napadel Stalina, je partija čez noč razglasila boj zoper nacizem in fašizem kot narodno dolžnost ter pozvala ljudi v osvobodilno fronto. Stalin in njegov komunizem sta bila v nevarnosti. Zato geslo: V hosto in v boj za “narodno osvoboditev’’! Tako so kričali, mislili so pa pri tem na pomoč svojemu komunističnemu očetu Stalinu, s čigar zmago se bodo doma pod Titovim vodstvom prikopali do oblasti.
Takrat je bil rojen nezakonski jugoslovanski otrok iz očeta Josipa Stalina in iz matere komunistične partije Josipa Broza. Z mogočno podporo mogočnega očeta, ki je o-krog prsta ovijal državnika Roosevelta in Churchilla, je nezakonsko dete krepko rastlo in dobro uspevalo, saj so ga bogato dojili Angleži in Amerikanci. Ko je dovolj do-rastlo, je po očetovem povelju ruski maršal Tolbuhin uda-lil z rusko armado preko Bolgarije v Srbijo, tamkaj vzel v svoje varsCm nadebudnega Stalinovega sinka, ga varno pripeljal v državno prestolico Beograd in ga v osebi maršala Tita ustoličil za gospodarja te dežele.
Takrat je postalo vsakemu očito, da je Stalinov neza-kanski otrok zdrobil moč kralja Petra II. in njegovega generala in vojskovodje na terenu Draže Mihajloviča. Kar je potem sledilo, je bilo samo nadaljevanje poraza nasprotnikov Stalinovega koncepta o komunistični Jugoslaviji.
Vse je slo dobro in prav po Stalinovi volji, dokler nezakonski sin ni postal preveč objesten in se je očetu uprl, da ga je ta moral vreči iz komunistične družine junija 1948. Dovolj je imel Stalin na razpolago sredstev, da bi bil nepokornega otroka uničil, toda očetovska ljubezen je zmagala v njegovem sicer krvoločnem srcu — in mu je prizanesel na veliko začudenje celega sveta. To je napravil tem lažje, ker je bil trdno prepričan, da njegov potomec v Jugoslaviji kljub raznim manevrom na poti v “socializem” ne bo niti za las odstopil od temeljnih naukov komunistične doktrine.
Stalin je umrl, očetovska skrb pa se je prenesla na partijo in njene nove voditelje v Kremlju. Bolj trdne so ostale te vezi najbližjega sorodstva kot pri kateri koli drugi državi v srednji in vzhodni Evropi, ki jo je pregazil komunizem.
Kadar torej danes obravnavajo svetovni žurnalisti in politiki problem Jugoslavije, jim lebdi Stalinovo očetovstvo jugoslovanskega komunizma stalno pred očmi. Oni poznajo zgodovinski razvoj jugoslovanskega vprašanja med vojno in po njej bolj podrobno in bolj natančno kot milijoni ljudi, ki njihova poročila v časopisih in revijah prebirajo. Zato njim ne dela preglavice logični sklep, da bo po vsej pravici Stalinov naslednik v Kremlju tega nezakonskega otroka nekega dne spet javno priznal in ga pritisnil na srce tesneje, kot bo tovarišem v Jugoslaviji to ljubo. Ta pritisk ne bo le 'zraz obnovljene očetovske ljubezni, marveč bolj ljubezni do morskih oporišč na Jadranu. V takem primeru se bo pa že moral sinko obnašati popolnoma p.o očetovi volji. Kako se bo vse to zgodilo, bo pokazala prihodnost.
i' :	ona perspektiva je čisti rezultat Stalinove zma-
ge v j ■ oslaviji. Brez Stalina ni Tita in ne zmage komu-nizmr. Mncgokateri iskren, zaveden Slovenec je zgoraj o-pisani • : :/oi predvideval že 1 1941. ko se je igra začela, in se je takim načrtom za boljševiško zasužnjenje svojega naroda z vso silo uprl. Ko bi bila obveljala volja teh Sloven-
cev — velike večine naroda — bi bilo nezakonsko Stalinovo dete rojeno mrtvo, ne bilo bi partizanskega prelivanja bratske krvi v potokih, in domovina bi bila danes del demokratičnega sveta, varna in svobodna.
L. P.
f
BESEDA IZ NARODA
v
!


KAJ
FOTCItTI
“siris”
OREGOR?
[ dolgimi leti poudaril: “Domovina je domovina! Tujina je tujina. Poljub prve noben njen sin ne pozabi! Kakor mati — ne zna poljubiti nihče!”
O svetu in tujini je zanimivo poudaril eden med prvimi našimi slovenskimi pionirji v Ameriki. To je bil pesnik pok. rev. Andrej Smerekar (1868-1928), ki je deloval v Minnesoti. Zanimivo je ugotovil tole:
gimi leti srečno novo leto vsem pok. pionir rev. Andrej Smerekar s svojimi verzi:
Pridno sijaj sreča mila,, lenim Bog dal več skrbi, zdravim službe in plačila, bolnim zdravje in moči!
Lepo voščilo in krasna prošnja za vse, kar bolna družba tudi danes potrebuje.
Srečno novo leto vsem!
Stric Gregor

IZ NAŠIH VRŠI
Pol sveta sem že oblazil, mnogo vžil, še več opazil. Vsega dosti svet ima, vendar pa največ gorja!
* PO SVETU ŠE HODIM,
srečujem mlade in stare in ve- To in tako je on videl v svo-sel sem, kadar srečam kakega jih časih in svojem gledanju na starega znanca. Zadnjih seveda j svet v času svojega življenja, je vsak dan manj. Stari prise-

Upper Fraser, B.C., Kanada. — Cenjena uprava! Prejel sem Vaše pismo in Vam priloženo pošiljam naročnino za leto 1972.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljen. Želim Vam mnogo uspeha pri Vašem delu. Vse lepo pozdravljam, kakor tudi či-tatelje Ameriške Domovine!
Franc Zorec
New York, N.Y. — Spoštova-1 napravil. Ampak, kaj hočeš? ni pri Ameriški Domovini! Da-, Tarnati se ne izplača, čakati tunes, 17. januarja, na svoj godov- di ne. Kam sedaj? K Sv. Ani. ni dan, Vam pošiljam svoje da- Ne da bi še nadalje čakal in rilo — tri nove naročnike. Vsem oprezal, jo uberem proti severu
trem začnite pošiljati list. U-pam, da boste to rade volje napravili. Če bi vsak naročnik dobil tri nove, kako bi izglodalo?
Vas iskreno in bratsko po-zdravlj a
Tone Osovnik
G. Tonetu Osovniku, našemu zvestemu dopisniku in zavednemu Slovencu iskrene čestitke in lep Bog lonaj za vse nesebično delo. Veliko let se že trudi in z dopisovanjem in pridobivanjem naročnikov pomaga ohranjati Ameriško Domovino pri življenju.	Uredništvo
Jože Grdina:
H stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
u-
Ijenci so živeli po svoje v duhu in šegah starih časov. Sedanji, novi _ pa v sedanjih časih po novem. Razlike so, to je vidno.
Vsak izseljenec (zdaj po novem zdomec), nosi v srcu spomine na mlada leta, na svoj rojstni kraj, ko hodi po svetu. Seveda, v času vsake generacije so drugačne razmere, zato tudi vsak rod se spominja le tistih razmer in časov, v katerih je ra-stel in živel. To je treba razumeti, da se pri primerjanju obnašanj med starejšimi in mlajšimi prav sodi. Kakor ptiči ne pojo in ne žvrgolijo v viharnih dnevih — pač pa pojo in veselo žvrgole, kadar toplo pomladno sonce sije in je vse v cvetju o-krog njih, tako tudi rodovi narodov so v lepih časih veseli in se jih prijetno spominjajo. Ro-
Pokojnega rev. Smerekar j a že dolgo ni med nami. Leta 1928 je umrl. S kakimi verzi bi omenil — kaj ima dandanes svet največ? Lahko si mislimo, kaj?!
Cicero, 111. — Spoštovano redništvo! Prilagam ček za enoletno obnovo naročnine, ki mi poteče 8. februarja 1972.
Želim Vam veliko uspeha pri Vašem kulturnem delu. S spoštovanjem!
Maria Brenčič
dovi, ki so morali skozi strašne krize v tretjem in četr-
čase in
tem ter petem desetletju tega stoletja, ko je bil skoro ves svet v plamenih — se takih lepih svetlih dnevov in let ne morejo z veseljem spominjati, ker jih za nje ni bilo in jih niso uživali.
Kdor to razume — prav sodi.
Drugače pa — kdor je hodil prej ali zdaj po svetu, iskajoč kruha in obstanka, pa le nosi vsak neizbrisne spomine na svoje drage in na njegov mili rojstni kraj. Naj je bilo vse še tako skromno in preprosto — njegov rojstni kraj je bil, pod skromno strehico je zagledal luč sveta —■ pod njo čul naj prvo besedo ljubezni in molitev svoje matere v milem slovenskem jeziku. Ko je stopil v življenje, se je to vtisnilo neizbrisno v njegov spomin. Življenje, ko smo stopili vanj, je nam za vse naše čase na svetu pritrdilo v kri in srca nekak trajno vrteči sprejemni “rekordni t e 1 e v i zijski trak” in ta se vrti v belih, svetlih dnevih in črnih nočeh pred našimi očmi in prikazuje tiste sladke urice in dneve, ko smo se pred dolgimi leti še kot otroci v starem kraju vrteli okrog svojih dobrih slovenskih mamic.
Petem smo rastli. Vsako leto je bilo treba večje hlače in krila. Ko smo postajali močnejši in večji, je stopilo pred nas življenje s svojimi zahtevami, nasveti itd. Povedalo je nam po naši vesti: Zdaj je tu čas, ko boš moral začeti skrbeti sam za svoj obstoj.
Kako? Dom in njegova streha ter “grunt”, kjer sem se rodil, je premajhen. Tu ne bo kruha za vse, kolikor je nas pod to streho. Nekaj nas mora drugam za
Svet ima v materialnih ozirih več in več od roda do roda. Znanstvena prizadevanja izboljšujejo tehniko, s katero človek hitreje in več in več proizvaja in hitreje in hitreje pridobiva zase in druge. Starih nepraktičnih načinov pri proizvajanju se iznebeva in se poslužuje novih, ki so boljši. Le nekaj je, kar se ne more (lahko bi se, a noče), iznebiti, to je stara človeška slabost — sebičnost. Ta ga pa ne izpusti iz svojih krempljev. Ta povzroča pa naprej in naprej, da ljudje vseh narodov drug drugega izkoriščajo. Kadar se bo človek iznebil (če se bo kdaj te slabosti, tedaj bo boljše na svetu. Človek bo postal drug drugemu brat. Znal bo deliti darove, ki mu jih naklanja On nad nami — drugim, ki takih darov nimajo.
Sedaj seveda še vedno sedi o-menjena slabost na naših hrbtih. Ko zadnje čase objavljajo razne programe, s katerimi naj bi se uredilo vsaj približno prav gospodarstva raznih dežel in narodov, tu pa tam pade žarek vprašanja: kdo da sedi dandanes na milijonih in bilijonih in kdo pa lačen stoji pred vrat-mi raznih dobrodelnih uradov?
Chicaški dnevnik “Daily News” je pred nedolgim objavil vrste evropskih multimilijonar-jev.
— Švedski bankir Marcus Wallenberg je baje vreden 5 bilijonov (ni vse osebno bogastvo).
— Bavarski baron August Finck, en bilijon in 100 milijonov.
— Aristotle O n a s i s , znani grški bogataš, en bilijon.
— Stavros Niarehos, tudi Grk, en bilijon.
— George Livans, tudi Grk, 500 milijonov.
— Hilmar Teksien, Norvežan, 500 milijonov.
In koliko jih imamo še pri nas v Ameriki. V Hollywoodu je mnogo takih, ki sede na takih
New York, N.Y. — Spoštovani rojaki, Slovenci! V prilogi Vam pošiljam denarno nakazilo v znesku $9, to je polletna na-
ročnina za “Ameriško Domovino”. Iz Vašega zanimivega časopisa sklepam, da so Slovenci zelo dobro organizirani v Ameriki, kar je pohvalno in razveseljivo dejstvo.
Zjutraj zarana sem bil že zopet na nogah. Bila je Velika sobota, predzadnji dan bivanja v Jeruzalemu; zato nikakor ,ne gre, da bi lenaril. Kar brž sem se po zajtrku odpravil, da nadaljujem s potovanjem po Jeruzalemu ter si ogledam še to, kar si nisem, a gotove kraje še enkrat, da vse to bolje vtisnem v spomin. Mem temi je bila cerkev Mariji nega Vnebovzetja pod Oljsko goro.
V dolini Jozafat ob vznožju Oljske gore severno 0$ vrta Getzemani, kjer se odcepi od ceste v Jeriho pot na Oljsko goro, je stara, častitljiva stavba, ki na prvi pogled izgleda, kot da se je polovica pogreznila v zem-
preko Tempeljskega trga mitn° Omarjeve mošeje, nato pri Sith Marjam krenem nekoliko proti vzhodu in že sem na lepem, s palmami ozaljšanem kraju, kjer je bil nekdaj dom sv. Ane k1 kjer je bila rojena preblažen^ Devica Marija. Skozi mogočni železna vrata vstopim na lep0 dvorišče, kjer se nahaja lepa cerkev sv. Ane, zraven pa sarnO' stan sester, med katerimi so tudi naše Slovenke.
Prvo, kar sem hotel videti, bila lepa cerkev sv. Ane. Na t° častitljivo svetnico sem se zD' sti spominjal v nedeljo po sv-Ani, ko je bilo patronsko op*-3' vilo v cerkvi sv. Ane, ene izrne^ podružnic v župniji PresehL kjer sem s posebnim zank*13' njem poslušal ono pesem sv. mašo: ‘Bodi češčena sv. Ana in me je tedaj povabil sthc France Artač, materin brat. Iia žegnanje v vas Podpeč, kjer s° bili doma moja mati. Prav z veseljem sem ubogal strica FM13' četa in jo od cerkve sv. Ane bral nizdol po 482 metrov vL°' kem hribu v Podpeč k StrukiK vim, rojstno hišo materino, kjer sem užival dobrine žegnanja va' si Podpeč, katere patrona je bik' sv. Ana.
Na vse to sem se spomnil Pr obisku cerkve sv. Ano, ko S6115 kleče počastil sv. Ana, katet6 veliki kip iz belega marro°ri‘l krasi glavni oltar. Poleg nje j13 njena hčerka preblažena Devic£1
Želim Vam srečno in uspeha |jj0^ rpQ je cerkev Marijinega
polno leto 1972! Z zdravi!
iskrenimi po-
Ruža Vojsk
Geneva, O. — Spoštovani! Prijetno sem bil presenečen, ko sem bral v božični izdaji sestavek “Kamenjanje sv. Štefana v Boljuncu”.
Kako točno in živo je bil opisan ta stori običaj. Veste, jaz sem doma iz Boljunca, zato mi je to prav dobro poznano.
Rad bi Vam malo napisal, kako se je tako kamenjanje izteklo pred 50 leti, ko sem bil jaz 18 let star.
Debro se še spominjam, kako lepo vreme je bilo na praznik sv. Štefana, 26. decembra. Dekleta so se pripravila po popoldanski službi božji, da bi po starem običaju kamenjale sv. Štefana. Ko je bilo vse pripravljeno za začetek sredi na prostoru, ki mu pravijo “gorica”, se tam nenadno pojavi neki moški z enim starim medvedom. O-trok pa toliko okoli, da jih nisem mogel prišteti. Dekleta so začela “kamenjati” z jabolki in pomarančami, otroci pa so se medveda bali. Mož z medvedom je pobiral sladke sadeže in jih dajal medvedu, misleč, da so njemu namenjeni.
Ko so domači fantje to videli, so stekli v najbližjo gostilno ter prosili gostilničarja, naj jim da repe in krompirja. Fantje, kakih dva jest po številu, so krompir in repo hitro odnesli do “go-
Vnebovzetja. Tu je grob pre-blažene Device Marije. Po stopnicah, ki jih je okrog 50, stopam nizko doli, kjer je prava egiptovska tema, da pridem do od številnih lučic razsvetljenega Marijinega groba na desni strani dokaj temne cerkve.
Tu sem so apostoli Gospodovi prinesli deviško telo božje Matere, ki je umrla na Sionu, kjer stoji veličastna cerkev Marijine smrti, in jo položjli v skalo vsekani grob. Poročilo pravi, da so bli pri tem veličastnem pogrebu navzoči njzen Tomaža vsi a-postoli. Ko se je Tomaž tri dni po Marijini smrti vrnil, je srčno želel še enkrat videti Marijo. Ko so na njegovo željo odvalili kamen, ki je zapiral grob, so videli, da je grob prazen; v njem so bili le prti in cvetje, iz katerega je vel čudovit nadzemski vonj, iz višave pa se je slišalo angelsko petje: Marija je bila z dušo in telesom v nebesa vzeta. Tako je tu kraj, kjer je bila po izročilu Marija v nebesa vzeta.
Ta cerkev je bila nekoč last katoličanov, a so jo pozneje po raznih spletkah dobili razkolni Grki, ki jo imajo v oblasti še danes. To, da izgleda, kot da je do polovice pogreznjena v zemljo, je od razvalin in ruševin, ki so tekom stoletij močno zasule cerkev, da moraš nizko doli, kakor bi šel v kako klet.
Pokleknil sem pred imenitni sveti grob, ki kakor Gospodov ni poznal trohnobe, kjer so an-
rice” in začeli z njim kamenjati j geli dvignili brezmadežno telo medveda in njegovega gospo-! Device Marije in ga združeno
darja. Revež je bil medved, re-
kupih, da milijončkov še sešteti!vež gospodar. Da jo nista ubrane morejo.	j 3a v tek, bi bila gotovo ostala na
Na drugi strani pa dan za j mestu mrtva. Ko je bilo te slu-dnem beremo, koliko sto in sto čajne nezgode konec, se je pa tisočev se dnevno prijavlja in'začelo pravo kamenjanje po sta-prosijo za podpore.	j rem običaju. To sem videl na
Tak je svet — taki smo ljud- j lastne oči v Boljuncu.
Je • • •	^ Vsem bralcem Ameriške Do-
movine želim srečno leto 1972
— V novem letu smo. Dal
Bog, da bi bilo res “novo” v I in jih lepo pozdravljam. Poseb-kruhom. In tako smo odhajali j mn°gih ozirih! Da bi bilo več, no lep pozdrav po pošiljam “To-zdaj eden, zdaj drugi na vse, ljubezni med ljudmi na svetu — netu s hriba” v upanju, da nam
bo še naprej pisal zanimive
strani po svetu — mnogi čez več tiste ljubezni, katera jasno morje v novi svet Ameriko. | zapoveduje: Ljubi svojega bliž-
To se je začelo pred 150 leti.
že več kakor |niega kakor samega sebe!
Dandanes svet potrebuje med-
V svetu in po svetu je sloven-1 sebojne pravične krščanske zve-ski izseljenec (zdomec) doživel stobe in ljubezni, posebno pa še
marsikaj. Mnogi veliko dobrega, pa mnogi tudi veliko kislih dni. Je res tako, kakor je nekdo pred
poštenost in pravičnost drug do drugega v vseh ozirih.
V tem duhu je voščil pred dol-
zgocbe.
Vso srečo in veliko uspeha A-meriški Domovini in vsem v u-redništvu in upravi iskren pozdrav!
Alojz Filipčič
4620 South River Road
dušo v slovesnem petju nesli v nebesa, kjer je bila od troedinega Bega slovesno kronana kot kraljica nebes in zemlje.
Eden izmed zelo značilnih in imenitnih krajev je gotovo Kaj-fova palača, kamor so že pozno v noč pripeljali hlapci in služabniki velikega duhovnika Jezusa, ko so ga ujeli v vrtu Getzemani. Po kamnitim stopnicam podobni poti, ki je nekdaj držala s Siona v dolino Cedron, pridem do lepe stavbe, cerkve Sv. Peter in Gallicatu — Sv. Peter pri petelinjem petju. Tu je bila nekdaj palača velikega duhovnika Kajfa. Ko hočem v cerkev, vidim, da je zaprta. Gledam o-krog; nikjer žive duše, vrata pa vsa dobesedno zaprta. Hm, ta je pa lepa! Pa tako dolgo pot sem
Marija, ki zvesto posluša svoj0
greP
V0'
mamo — sv. Ano. Od tu na desno stran cerkve, kjer dijo nizdol v kripto široke st°P nice. Tu je kraj, kjer je bila jena brezmadežna Devica ja. Tu je bila hiša zakoncev Joahima in Ane, staršev pr6^3 žene Device Marije. V kNPj ki je votlina, je lep oltar, ki i posvečen trem osebam. Na ste je brezmadežna Devica Mam na njeni desnici sv. Joahiir1-! levici pa sv. Ana.
(Dalje sledi)
MISLI
Dobro besedo, prijazen
majhno uslugo — ta “dr° 'mejmo vedno pri roki.
Da si osvojiš resnico, jo je L
da jo moraš ce^re}
ha ceniti. A, jo moraš videti; in da jo videti, je nujno, da imaš oči.
m01

Dober tisk r
ii
Tisk je sila! Dober dobre sadove, slab tisk je PM plodnejši, ker sodeluje z tij1 J hudemu nagnjena človeška •
čuje, da je dober tisk ap"'

apostolov, slab pa zločine0 črncev!

Perzijski pesnik Saadi Pj veduje, da se je nekoč
rif -. je
hote1 J
žiti nad svojo revščino,
fli
'KV
kaj obuti. Pri tem zL,jj. ob cesti prosjaka, ki ni ib16
imel
Poln zadovoljstva nadaljuj °

snik svojo pot, češ, reven
pa so drugi še veliko revneJ
mene.
t/
Zadovoljstvo življenja
ha j a od zunaj. Mi sami si
ramo ustvariti v nas sam •
za s M E H
rVl
Mlad slikar: “Vi ste PrVV del, ki sem ga kdaj polju jt1 Kolik0
Modelerka: “Res? jih pa že imeli?”
Umetnik: “Štiri. Eno
eno banano, eno vazo in
v#5'

Zdravnik obišče bolno

domu in ji meri vročino- ^ pa morate imeti usta zaP nekaj minut.”	„41$
Mož, stoječ ob postelj3- ^ te, gospod doktor, kolik0 P he takale naprava?”
4
F. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
Mhm — dva zajca sem ujel v zanko. Pravzaprav tega nimam za greh, povem pa vendarle. Zaradi zajcev bi bilo res neumno, če bi se vicah Takole. Sedaj je menda vse.”
Tako si je Jančar izpraševal vest.
Po maši so postali možje in fantje pred cerkvijo. Ko je prišel mednje Jančar s svežnjem, so se začudili.
“Glej ga, kaj misliš, da boš prej doslužil, če tako hitiš,” se je šalil Mlinarjev.
“Ali ne greste?” je vprašal nekam plašno Jančar.
“Na enajsti vlak!” so rekli.
“Na enajsti?” se je zavzel Jančar.
Fantje so prižgali cigarete.
“Pojdimo zajtrkovat. Morda ne bomo več skupaj,” jih je sililo več hkrati.
Nekateri so še pomišljali, nazadnje se je pa ganila vsa gruča in šla v gostilno.
Ko je Jančar izpil pol litra rebule, se je razvnel. Odkril se je in stopil sred sobe ter začel peti: Pobič sem star šele osemnajst let... Drpžba se je zasmejala dovtipu, Mlinarjev je hitro snel ogledalo s stene in ga podržal pred Jančarjem: “Poglej se — pobič sivček!” Toda Jančar se ni dal ugnati. Trdovratno je pel pobiča in ga izpel do konca.
Nato je sedel spet za mizo in umolknil. Zapeli so drugi. Jančar je pogledal na uro. Še sedem ni bila. “Še štiri ure,” je računih Nenadoma ga je poklicalo. Popustil je načeto četrtinko vina na mizi, porinil k njej tri desetice in se za hrbtom pevcev izmuznil.
“Zbogom,” je nekajkrat zavpil na vasi, ko je srečal znance, in se hitro obrnil v hrib. V prvo leščevje, ki ga je naletel ob poti, je vrgel sveženj in se naglo, sunkoma pričel poganjati navkreber.
“Sedaj šele vem, kako jih ljubim,” se je oddahnil pri bogcu in dolgo gledal na hišo in na hlev.
Vsako svojo njivo, vsak svoj travnik je premotrih Po gozdu je iskal presek, da je našel svoje dvorišče. Za vsak gaber je vedel, vsako smreko sušico poznal, S prstom bi bil pokazal parobke in povedal, kdaj je odsekal tu, če za prodaj ali za dom.
“Prehitro je prišlo,” se je opravičeval. “Kar nič se nisem poslovil od vas.” Dvignil je klobuk, zaokrožil z njim po zraku in govoril njivam, travnikom in gozdu: “Zbogom! Zbogom!”
Potem je stekel po bregu. Za hišo je ustavil korak in se bližal durim po prstih. Nikogar ni bilo na dvorišču. Le kopa kokoši je čepela pred podom in celo mogočni petelin je sedel na plotu tih in zamišljen.
Ko je Jančar odprl vrata, se žena Franca prvi hip ni niti ozrla. Skozi okno je bila zaverovana v daljavo, otroci so sedeli po tleh in po klopi.
“Kakor bi bil praznik,” je iz-pregovorih
“Lej ga!” se je zganila žena. “Ali si prišel nazaj? Zmotili so se, kajne? Ti ne pojdeš?”
“Drugi gredo šele z enajstim. Pojdem pa še jaz.”
Blaž Jančar je sedel za mizo in zdelo se mu je, da je grozno truden. Glavo je oprl na dlan, z desnico je brskal drobtinice, ki so bile ostale od zajtrka raztresene po mizi. Vso j)ot je zbiral misli — in bilo jih je veliko — da jih še pove in razodene ženi. In ko je bil pred njo, ni imel besede.
“Ali si bil v cerkvi?” je pričela žena, ki je ob oknu takisto poprej premišljevala sto reči, ki jih ni vprašala moža, in ji je bilo žal.
“Bil.”
“Ali vas je bilo veliko?”
“Veliko. Več kot polovica gospodarjev nas gre. In fantov — kar vsi.”
“Če bi ti hitro kaj skuhala?”
“Saj nisem potreben. — Franca, ali greš z mano na postajo?”
“Rada.” Saj bi bila tudi v cerkev šla, pa si mu ni upala reči.
“Pa skuhaj kaj; eno uro imava še časa.”
Jančar je podrgnil drobtinice na kup, potem je šel iz hiše. Najmanjšemu otroku je pomolil prst, Janezek se ga je tesno oprijel in koracljal z očetom. Šla sta v hlev.
Krave so se vse hkrati ozrle na gospodarja in Dima, najstarejša, je veselo zamrčala. Telička je imela pod sabo. Teliček je poskočil, potresel z belim repkom in poskusil za materjo mukati.
Gospodar ga je bil vesel in je hitro sklenil::
“Ne sme ga prodati. Priveže naj ga. To ji moram še naročiti.”
Jančar je šel od krave do krave, pobožal Savo, popraskal Pisano med rogovi, vrgel zjedi iz jasli, potipal vola in bil zadovoljen.
Nato je šel na pod. Janezek je prilezel po vseh štirih do praga in sedel nanj. Oče je prepeljal slamoreznico v kot, vzel metlo in porinil nekaj raztresenih bilk h kupu rezanice. S poda je šel k vozem, ogledal zavore in poskusil kambe pri jarmih. Potem je zlezel po lestvi na podstrešje in presodil kupe sena, računil, koliko voz bo otave in koliko utegne biti otepov. Vse je kazalo, da se ni bati zime. Tudi v kaščo je šel, kjer je pregledal žitnice in zalogo starega žita. Še h kozolcu se je napotil in prešteval brane, dasi je vedel skoraj za vsak snop.
Žena je pripravljala cvrtje. Skrivoma je prihajala na prag in pogledovala za možem. Čim skrbne j e je mož ogledoval vse malenkosti, tem bolj je njo skrbelo.
“Oh, pomeni! Vse to pomeni,” je vzdihovala ob ponvi. “Še enkrat ga je Bog poslal nazaj. Po slovo je prišel za vselej.”
In spet je šla na prag in videla, kako je Blaž potipal vsako ljubo reč na dvorišču. Celo hruški, na novo vsajeni, je popravljal kolec in jo trdneje privezal.
“Pomeni, to je spomin! Nikoli več ga ne bo nazaj!” je vnovič vzdihovala žena in skladala cvrtje v skledo.
“Še ti jej,” jo je silil mož in hrustal jed, kakor je ni bilo zlepa na mizi pri Jančarjevih.
“Bom že. Se moram še preobleči.”
Jančar je ostal sam z otroki. Vsak je dobil cvrtja, vsak naukov.
Ko se je žena vrnila, ji je mož ponudil skledo.
“Skoro vse smo pojedli.”
“Kar dajte; saj se mi ne ljubi.”
“E, nekaj vendarle zagrizni.’
Franca je odlomila košček zase, ostalo je dala Janezku.
“Kar pas bo,” je pogledal Jančar na uro.
“Pojdiva!”
Stara teta Urša je prevzela v varstvo družino, onadva sta pa odšla na postajo.
Še preden sta prišla do lešče-v j a, kamor je bil Jančar skril sveženj, sta videla po dolini zbore ljudi, ki so vsi hiteli za istim ukazom. Tu in tam je pešec prehitel voz, preobložen z moškimi, ki so. vriskali. Nekateri vozovi so imeli zastavice.
“Kako je prav, da sem šla. Le poglej, saj je žensk več na cesti nego rhoških,” je kazala Franca s prstom na pot.
Pregled pa ljubljanski nadškofiji za lelo 1971S?
Po najnovejših statističnih po- niki; njihova povprečna starost datkih ima ljubljanska nadško- je bila 71 let.
Posvečenih je
| znaša 4300 dinarjev, v .Sloveniji je povprečje 12,000 dinarjev.
fija približno 720,000 prebivalcev. V zadnjih 30 letih je naras-
bilo v 1. 1971 21 svetnih novomašnikov in 3 la za 170,000. Naraslo je tudi redovni.
število novih župnij za 15. Vseh J Pomanjkanje duhovnikov v; sečoveljski in strunjanski soli župnij ima nadškofija sedaj 292.! ljubljanski nadškofiji je še ved-jnarji mogli pridobiti toliko soli Pred 30 leti je takratna ljub- no zelo občutno. Izmed spredaj: kot že več let ne: 8500 ton.
Obilje soli
Letošnje sušno poletje se je raztegnilo v september, zato so
Ijanska škofija imela nekaj nad navedenih 320 svetnih duhov-600 svetnih in okoli 200 redov- nikov jih 47 zaradi starosti, bonih d u h o v n ikov. Danes ima lezni in drugih vzrokov ne mo-
nadškofija le 320 svetnih in o-koli 200 redovnikov. Izven nadškofije živi 175 svetnih duhovnikov (43 izmed teh je zaradi
Čeprav je kamene soli pri nas dovolj, je za prehrano in za nekatere dejavnosti morska sol primernejša, ker vsebuje dodatne sestavine.
dala
re več opravljati rednega duš-nopastirskega dela. V 1. 1971 se je zaradi smrti, upokojitve in o-slabelosti, odhoda med izseljen-službe inkardiniranih v druge! ce in v misijone in iz drugih škofije). V zahodni Evropi de- razlogov izpraznilo najmanj 24 luje med izseljenci trenutno 30 službenih mest v nadškofiji. Če-duhovnikov, 18 iz ljubljanske prav je bilo lani mogoče nasta-škofije, 5 iz mariborske, 2 iz niti rekordno veliko število (24) koprske in 5 redovnih duhovni- novih kaplanov, se dejansko 2500 postelj in bo stalo 383.6 mikov in 4 frančiškani v Avstrali- stanje ni prav nič izboljšalo, ra- lijona dinarjev, liji).	j je poslabšalo. Izseljenski duhov.
Bogoslovcev ima nadškofija nekateri <**?**’ to m*. trenutno 119 (v 6. letniku 22; v 1° prosijo pomoč. V souprav,
5.-7; v 4.-19; v 3. - i4; v ]e 62
2. — 31 in v 1. letniku 14. Pri Iz vsega tega je razvidno, vojakih jih je 5; drugod pa jih kako nujno je delo za duhovni-študira 7).	ške poklice. “Če pravi koncilski
Malosemeniščnikov ima nad- odlok,” beremo v nadškofijski škofija 51; pri Sv. Petru v Ljub- okrožnici, iz katere so navedeni
Ijani 27 in v Vipavi 24 (v 4. razredu jih je 8; v 3. — 18; v 2.— 18 in vi. — 9).
Umrlo je 1971 doma 6 svetnih duhovnikov in 4 redovni duhov-
ti podatki, “da je to skrb vsega cerkvenega občestva, moramo še posebej reči, da je to skrb vsega klera.”
(Prihodnjič dalje)
p gpspjsg . I
te* ik®. il m ^ v
Hotelsko naselje v Portorožu
Slovenska skupščina je svoj pristanek za graditev hotelskega naselja ‘Bernardin’ pri Portorožu. Naselje bo imelo
Kredit za gradnjo bosta dali Mednarodna banka in Ljubljanska banka, vsaka po 150 milijonov dinarjev. Preostalih 82.5 milijona pa bo moralo dati ljubljansko podjetje “Emona”, ki je pobudnik zidanja.
Zelišča in gobe
Portoroška “Droga” se ukvarja z zbiranjem zelišč in jih tudi na veliko izvaža. Lani jih je izvozila za več kot 800 tisoč dolarjev. Če bi bila vsaj povprečna gobja letina, bi iztržili z izvozom približno milijon dolarjev. Približno 70 vagonov različnih vrst zelišč, nabranih po vsej Jugoslaviji, zberejo letno v zbiralnicah “Droge”. Zelišča in gobe v glavnem izvažajo v Anglijo, Francijo, Italijo in Švico.
Učiteljev manjka
Učiteljev za razredni pouk ne primanjkuje samo po hribovskih šolah. Celo v mariborski občini je šest nezasedenih mest, na področju mariborskega šolskega okoliša pa celo 23. Računajo, da je v severovzhodni Sloveniji okrc.g .70, učpih mest na o-snovnih šolah n e z a s e d enih. Mnogim, ki uče, pa manjka u-strezna izobrazba. Pedagoška o-kademija v Mariboru s svojimi diplomanti zdaleč ne dosega potrebnega števila.
Ne vode ne krme
Vse vasi severovzhodno od Metlike so ostale v začetku novembra brez vode, tudi tiste, ki imajo vodovode. Gasilci so do-vajžali noč in dan vodo iz Metlike v te vasi. A zaradi občutnega pomanjkanja vode je to le malo zaleglo. Kmetje so prodajali živino, ker tudi krme ni bilo.
V Mežici obnovili vrtec
Stare prostore vrtca v Mežici so obnovili, v njih uredili kuhinjo1, metodični kabinet, pisarno in druge potrebne prostore. Ob starem vrtcu so postavili dva montažna paviljona, povezana s hodniki s staro zgradbo, v katerih je šest igralnic. Uredili so tudi centralno ogrevanje. V vrtec so ob otvoritvi sprejeli 120 malčkov.
Stari ljudje brez sredstev
Čim dalje več je starih ljudi, ki so na stara leta ostali brez virov preživljanja. Kljub republiškemu odloku, po katerem ne bi smele biti socialne podpore za tiste, ki nimajo nobenih drugih virov preživljanja, nižje od 250 dinarjev mesečno, prejemajo podpiranci še vedno le od 70 do 80 dinarjev v povprečju. Nekateri dobivajo celo 40 ali 50 Tiinarjev. Za tako stanje je kriv tudi brezvesten odnos otrok do staršev.
Letina v Pomurju
Pridelek pšenice v Pomurju se je povečal od lanskih 19,500 ton na 24,600 v tem letu, koruze je manj za dobrih 6000 ton, krompirja pa kar za 9,700 ton. To zadnje je zlasti prizadelo rejce prašičev. Kriva je bila suša. Ta je močno zmanjšala tudi pridelek sena (za okrog 30%), otave pa skoraj ni bilo. Tudi detelje je skoraj za polovico manj kot običajno. Zaradi slane v maju in kasnejše suše se je pridelek jabolk zmanjšal od lanskih 2300 ton na nekaj več kot 600 ton. Zgodnja slana v septembru je uničila tudi večino posevkov ajde.
Ormož med nerazvitimi
Ormoška občina je po razvitosti v Slovenji na predzadnjem mestu. Od 18,500 prebival-Letni dohodek na prebivalca
Ogrevanje šole v Ptuju
Ravnatelj osnovne šole v Ptuju je sklical roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo 500 staršev. Glavni problem je bil ogrevanje šole čez zimo, zakaj peči so popolnoma dotrajane. Denar za ureditev ogrevanja obljubljajo že deset let, a denarja ni! Za napeljavo centralnega ogrevanja bi potrebovali 600,000 dinarjev. Starši so se zavezali, da bodo prispevali vsak po 100 dinarjev za centralno ogrevanje, premožnejši pa še več.
Pičle podpore v Ptuju
V ptujski občini prejema denarno pomoč od oblasti 690 občanov, med njimi 500 starih nad 65 let. 191 socialnih podpirancev pa so telesni ali duševni invalidi.
Denar zanje prispeva predvsem občina (skoraj milijon dinarjev) in pa republika, ki prispeva nekaj več kot pol milijona din. Naj večja mera podpore je 250 dinarjev mesečno, povprečna podpora pa je 150 dinarjev na mesec.
Sevnica dobila zdravstveni dom
Tu so odprli lep zdravstveni dom z lekarno, kar pomeni konec stiske v zasilnih prostorih, razseljenih po Sevnici. Dom z lekarno je vreden 4.5 milijona dinarjev. Več kot pol denarja
VESOLJSKI DOM — Slika kaže notranjost modela bivališča ameriških astronavtov v vesoljski postaji, ki bo v .par letih poletela na kroženje okoli Zemlje. Vesoljsko postajo gradi McDonnell Douglas družba v Huntington Beach v Kaliforniji.
bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom. Ljudje ga bodo plačevali do konca leta. Ostali znesek sta prispevala zdravstveni dom Celje in lekarna Sevnica.
Gospodarstvo šepa v Slovenski Bistrici
Gospodarstvo bistriške občine šepa zlasti zaradi nestrokovnosti ljudi na vodilnih delovnih mestih, še vedno ni ustrezno zasedenih 42 delovnih mest z visoko, 119 z višjo in 91 s srednjo izobrazbo.
V delovnih organizacijah občine primanjkuje blizu 120 visokokvalificiranih in preko 360 kvalificiranih delavcev.
afriške članice ZN, da se vrše v Afriki.
Zastopnik ZDA je izrazil pomisleke proti sejam v Afriki, ko ZN že tako ne morejo kriti svojih rednih stroškov, to pa bo povzročilo še večje nove.
Pregled položaja in stroškov je pokazal, da je mogoče izvesti sejo Varnostnega sveta v Adis Abebi za nekako 139,000 dolarjev. Prvotno so računali, da u-tegne tako zasedanje v Afriki stati od $150,000 do $250,000. --------------o-----
Na Severnem Irskem so prepovedali vse javne sprevode za eno leto
štipendisti iz Slovenske Bistrice
Delovne in družbene organizacije na območju bistriške občine imajo na višjih in srednjih šolah približno 250 štipendistov, ki študirajo redno ali izredno.
Med organizacijami, ki imajo letos največ štipendistov, je delovna organizacija “Impol” iz Slovenske Bistrice z 71 štipendisti na visokih in srednjih šolah, ter “TIS” Slovenska Bistrica, ki ima 40 štipendistov, od tega polovico na pedagoški akademiji-
Atomske toplice
Trgovsko podjeje “Jelša” bo pri “atomskih toplicah” v Podčetrtku letos zgradilo nov bazen, kopališko restavracijo in delikatesno trgovino, odkupilo pa bo tudi ribiško naselje za “vikend”. Pogodbeno bo zaposlilo zdravnika, število kopalcev je jetos preseglo 110 tisoč.
Požar v Turnišču V Turnišču pri Ptuju se jel vnela sušilnica koruze v obratuj mešalnice kmetijskega kombinata Ptuj. Požar je nastal po eksploziji v kanalu za dovod toplega zraka in brž zajel vso sušilnico. Zgorelo je 40 ton koruze, poškodovani pa so tudi drugi stroji v sušilnici.
BELFAST, S. Ir. — Vlada Severne Irske je lani v avgustu prepovedala vse javne politične sprevode za dobo pol leta, pretekli teden pa je prepoved podaljšala na eno leto. Prepoved naj bi preprečila nove javne spopade med katoličani in protestanti, ki so postali nekaj vsakdanjega in zahtevajo vedno nove žrtve.
Prepoved velja tudi za naj-večji protestantovski sprevod
12.	julija v spomin zmage Viljema Oranskega nad Jakobom II. 1. 1690, ki je odločil, da je Anglija ostala protestantska. Ta prepoved je naletela pri protestantih na precejšnjo nejevoljo. Znani skrajnež Ian Paisley je vlado obdolžil, da se je umaknila pred Irsko republikansko armado (I.R.A.).
a Skupinska potovanja ® Potovanja posameznikov ® Najetja in nakup avtov vseh vrst
• Notarski posli — prevodi ® Vselitev ali obisk sorodnikov o Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago — Kličite ali pišite!
M. I. imel Service
G516 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 Phone 431-3500
Ženske dobijo delo
Avtocesta v Boč
Pričeli so z graditvijo avtomobilske ceste od Zgornjih Poljčan do planinskega doma na Boču, v dolžini približno 4 kilometrov. Cesta bo odprta za promet v prvi polovici leta. Cesta bo pospešila gospodarski in turistični razvoj.
fai nasilnih zkmmv
wzsiiiurja lah. iintššje
BONN, Nem. — Val nasilnih zločinov je v zadijilp mesecih razburil Zahodno Nemčijo in sprožil živahno r a z p ravo. V zadnjih tednih so doživeili tam ugrabitev milijonarja v Essenu, | ki je moral plačati ugrabiteljem! 2 milijona dolarjev odkupnine.! Ugrabitelje so končno po napor-
Iščemo izkušeno kuharico za 5 dni v tednu, 6 ur dnevno. Oglasite se osebno pri
TWENTIETH CENTURY BOWLING LANES 16525 Euclid Ave.
(x)
MALI OGLAS?
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380.
(x)
Išče sobo
Starejši moški želi dobiti sobo nem in obsežnem iskanju prije- j 3 hrano Pri Slovencih v Slovenil. Razburjajoč je bil rop'ban-j3^ naselbini. Kličite po 4. uri ke v Bonnu pri belem dnevu, 1 P°P- 481-5820.
ko so se detektivi sami ponudili roparjem za talce.
Glavna razprava se ne tiče teh zločinov, ampak zločinov skupine Andreasa Baader in Ulrike Meinhof, ki ropa banke in
(16)
2 hiši naprodaj
Enodružinska 6 sob in enodružinska 5 sob na enem lotu, dvojna garaža, sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin; druge denarne ustanove, da do- blizu doma ostarelih, na dobrem biva denar za boj proti sedanje-i prostoru. E. 185 St. in Lake mu redu v Zahodni Nemčiji.! Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali Več članov te skupine so prijeli | 531-1029.
in jih postavili pred sodišče, j	—(17)
kjer je eden cd njih pričal, da| ----------------- -
skupino podpira krog levičar-1	Lastnik prodaja
skih intelektualcev, ki cdobra. | ranč hišo v Wickliffu, 3 spalnice, vajo politične smotre skupine, iVgraieni štedilnik> priključena čeprav zavračajo njeno nasilje. garaza’ na Po1 akra veliki Pai> Ta skupina naj bi bila izvedla! vsaj pol ducata ropov in pri! tem ubila dva policaja.
celi.
Prava prodajna cena! Kličite 692-1205
-(16)
Soba se odda
Opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu. Si lahko kuha. Garaža po želji. Na 18105 Marcella Rd., telefon IV 1-0016.
(17)
Seje Varnostnega sveta ZN kodo v Adis Abebi
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—
Varnostni svet je brez formalnega glasovanja odločil, da bo imel v dneh od 28, januarja do
4. februarja seje v abesinskem; IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA glavnem mestu Adis Abeba. Se-1 RAČUN POMOč£ DRŽAVE OHIO je bodo posvečene afriškim vprašanjem, zato so zahtevale
PrijateS’s Pharmaoy
ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ ^ 68tt S. ; 361-4112
&LEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“Dovolj,” pravi Mercedes, “dovolj, Edmond! Verujte, da vas. je ona, ki vas je spoznala, tudi razumela: in dasi ste jo uničili, vas je morala vendar občudovati, Edmond. Kakor je prepad med menoj in preteklostjo, tako je tudi prepad med vami in vsemi drugimi možmi, in moja naj-bolestnejša muka je, če gledam po svetu in ne najdem nikogar, ki bi vas bil vreden, nikogar, ki bi vam bil enak. Zdaj mi recite z Bogom, Edmond, in ločiva se!” “Česa želite, predno se posloviva, Mercedes?” vpraša Monte Cristo.
“Le eno si želim, Edmond, in to je sreča mojega sina.”
“Prosite Gospoda, naj čuva njegovo življenje, za drugo bom skrbel jaz.”
“Hvala, Edmond.”
“Toda vi, Mercedes?”
“Jaz? Meni ni potreba ničesar, jaz živim med grobovi: Eden njih je grob Edmonda Dantesa, ki je urnrl pred davnim časom; tega sem ljubila. Ta beseda več ne pride čez moje ovenele ustnice, a moje srce se ga spominja, in za nobeno ceno bi ne hotela izgubiti tega spomina. Drugi grob je grob moža, katerega je Edmond Dantes umoril; odobravati moram ta umor, toda za mrtvega moram moliti.”
“Vaš sin bode srečen,” pravi grof.
“Potem bom tudi jaz srečna, kolikor mi je mogoče.”
“Toda — kako bodete živeli?” Mercedes se žalostno nasmehne.
“Če vam rečem, da bom živela v tem kraju tako, kakor je živela nekdanja Mercedes, namreč od dela, mi tega ne bodete verjeli. Sicer mi pa delo tudi ni potrebno; zadostuje mi mali zaklad, katerega ste mi podarili. Poizvedovali bodo, kdo sem, kaj delam, kako živim, a kaj zato? To je stvar, ki briga Boga, vas in mene!”
“Mercedes,” pravi grof, “ničesar vam nočem očitati, toda svojo velikodušnost ste pretiravali, ko ste se odrekli vsemu premoženju gospoda Morcerfa, katerega je vsaj polovica pripadala vaši skrbnosti in pridnosti.” “Vem, kaj nameravate predlagati, a nemogoče mi je sprejeti. Moj sin Albert bi mi to prepovedal.”
“Vsekakor brez privoljenja gospoda Alberta Morcerfa tudi ničesar ne storim za vas. Toda ali odklonete tudi potem, če dovoli on v to, kar hočem storiti?” “Jasno vam je, Edmond, da več nisem samostojno misleče bitje. Bog me je s tolikimi nesrečami uklonil tako, da več nimam proste volje. V njegovih rokah sem kakor vrabec v jastrebovih krempljih. Bog noče moje smrti, ko še živim. Če mi pošlje pomoč, je to njegova volja, in sprejmem jo.”
“Pazite, milostiva,” pravi Monte Cristo, “to ni pravi način božjega čaščenja. Bog hoče, da ga razumemo in spoznamo njegovo moč; v ta namen nam je dal prosto voljo!”
“Nesrečnik,” vsklikne Mercedes, “ne govorite z menoj na ta način! Če bi verovala, da mi je dal Bog prosto voljo, o, o, kaj naj mi potem še ostane, kar bi me varovalo obupa!”
Monte Cristo prebledi in pred izrazom te silne bolečine pobesi glavo.
“Ali mi nočete reči na svidenje?” pravi in jej ponudi roko.
“Nasprotno, pravim vam na svidenje,” odvrne Mercedes in mu slovesno pokaže z roko proti nebu; “to naj vam bo dokaz, da še vedno upam.”
A S
In ko se še enkrat dotakne s svojo hladno roko grofove, odide po stopnicah in izgine grofovim očem.
Monte Cristo odide počasi iz hiše in krene po poti proti pristanišču.
Toda Mercedes ga ne vidi odhajati, dasi je stala pri malem mansardnem oknu, za katerim je prebival Edmondov oče. Njene oči so iskale ladije, ki jej je odnašala sina čez široko morje.
Toda kljub temu so ji ustnice nehote čisto tiho šepetale:
“Edmond, Edmond, Edmond!”
XVI
PRETEKLOST.
Z ranjeno dušo je odhajal grof iz hiše, v kateri je pustil Mer-cedo, da je, kakor je vse kazalo, ne vidi nikdar več.
Izza smrti malega Edvarda se je izvršila v Monte Cristu velika izprememba. Prisedši po ozki in krivi stezi, po kateri je korakal polagoma na vrhunec maščevanja, je zagledal na drugi strani gore prepad dvomov.
Pogovor z Mercedo je vzbudil v njem tako žive spomine, da se mu je zdelo potrebno bojevati se proti njim.
Človek kakor grof se ni mogel za dolgo časa vdajati tej otožnosti, ki daje navadnim ljudem navidezno originalnost, toda velike duhove umori. Grof si je rekel, ko je prišel do tega, da zasluži očitanje od samega sebe, da mora biti v njegovih računih kaka napaka.
“Kako,” si pravi, “smoter, katerega sem si postavil, naj bi bil nespameten? Kako? Deset let naj bi bil korakal po napačnem potu? Kako? Ena ura naj bi zadostovala arhitektu v dokaz, da je delo vsega njegovega upanja, dasi ne nemožnost, vendar vsaj sakrilegij?
“Nočem se navaditi te misli, kajti pri njej bi zblaznel. To, kar manjka mojim današnjim računom, je natančna cenitev preteklosti, ker zdaj gledam to preteklost v drugi luči. Res, čim bolj stopa človek naprej, tem bolj mu izginja iz oči j preteklost. Prav tako mi je kakor ljudem, ki se v sanjah ranijo. Opazujejo in otipavajo svojo rano, a se ne morejo spomniti, kje so jo dobili.
“Torej, prerojeni človek, bogati prenapetež, prebujeni zaspanec, mogočni vizij onar, nepremagljivi milijonar, ozri se za trenotek na svoje življenje, pomisli na pota bolečin, po katerih te je spremljala nesreča, na katerih te je srečaval obup. Preveč demantov, zlata in sreče odseva danes na steklu zrcala, v katerem gleda Monte Cristo Edmon-
da Dantesa, zakrij te demante, počrni zlato in ugasi njihove žarke; v bogastvu se ozri na ubožca, v prostosti na jetnika, v novem življenju na mrtveca!”
In govore si to, je šel Monte Cristo po ulici de la Caisserie. Bila je to ista, po kateri ga je peljala pred štiriindvajsetimi leti molčeča nočna straža; te zdaj sveže,, vesele, živahne hiše so bile tedaj temne, neme in zaprte.
“In vendar so to iste hiše,” zamrmra Monte Cristo. “Samo noč je bila tedaj, dočim je danes dan, in solnce naredi vse tako jasno in veselo.”
Šel je čez nabrežje, krenil po ulici Saint-Laurent ter se bližal glavni straži, mestu, kjer so ga
Vreme je bilo krasno, vožnja praznična. Solnce je žarelo v vsej svoji jasnosti, morsko zrcalo je bilo mirno in gladko, samo zdajpazdaj ga je vzvalovila riba, ki je skočila iznad vode, iskaje rešitve pred preganjajočim jo sovražnikom. Na daljnem obzorju je bilo videti bele ribiške čolne, ki so se vračali domov, in velike trgovinske ladije, ki so rezale vodo, odhajaje na Korziko ali v Španijo.
Kljub jasnemu nebu, kljub sladkemu miru, kljub mirni, v zlatu se kopajoči pokrajini je grof, zavit v svoj plašč, mislil samo na eno strašno vožnjo, na edino luč v katalonski naselbini, na boj z orožniki, ko je hotel skočiti v morje, na obup, ko so
pred štirindvajsetimi leti vkr- ga premagali, na hlad, ki ga je cali. Ladija je plula ob bregu;j začutil, ko se ga je dotaknila Monte Cristo namigne patronu; i puška, ki mu jo je nastavil orož-ladija se približa bregu, in Mon- j nik na sence kakor leden obro-
te Cristo vstopi.'
ček. * * * * 5 * * * * * * 12
JANUAR
vfeL ppiigig
Tipm [i IiiTrI s [frrri

KOLEDAR
društvenih
prireditev
BLACK’S BACK — And it shows up best in sumptuous fabrics like cotton velv^teon, shaped here into a super newsboy look. An embroidered star adds extra sparkle to the quilted vest that tops a ruffled blouse and jaunty knickers. By Miss Pat ol California.
JANUAR
29.	— Štajerski klub pripravi KOLINE v avditoriju sv. Vida, krvave in riževe klobase, pečenice, svinjsko in govejo pečenko. Čisti dobiček pojde za mariborsko bogoslovje. Po večerji ples in zabava. Igrali bodo “Vandrovci.”
30.	— Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
6.	— Letna seja delničarjev SND na St. Clair Avenue ob 2. popoldne.
6. — Klub slov. upokojencev za
Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne.
12.	— Katoliški vojni veterani Post 1655 priredijo ples za “predsedniški rojstni dan” v dvorani pri Sv. Vidu.
32. — Pustna zabava v dvorani sv. Janeza na Cold Spring Rd. v Milwaukee, Wis. Začetek ob
7.	zvečer. Večerja, maske, ples!
12. — Društvo Lilija priredi
“Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali
“Veseli Slovenci.”
13.	— Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi kosilo v SDD na Recher Avenue.
13.	— Fara Marije Vnebovzete priredi Prednostni bazar v šolski dvorani.
20.—Slovenska šola prt Sv, Vidu priredi kosilo v farni dvorani.
26. — Glasbena Matica priredi Večerjo s plesom v Slov. nar. domu na St. Clair ju. Ob 6. uri koktelj, ob 7. uri večerja, nato ples. Igral bo Buehnerjev orkester.
MAREC
5. — Društvo LILIJA poda Finž-
garjevo igro “Divji lovec” v
Sovenskem domu na Holmes
Avenue.
5. — Materinski klub fare sv.
Vida pripravi Kosilo v avdi-
toriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne.
12. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. popoldne.
18.	— Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd.
19.	— Federacija slovenskih
narodnih domov priredi banket praznovanja izbranih Slovencev preteklega leta.
26. — Društvo Najsv. Imena pri
fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicemi in omletami v farni dvorani sv. Vida. Od 8. zjutraj do 1. popoldne.
APRIL
8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m I a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
22.	■— Pristavski balincarski krožek priredi v Slovenskem domu na Holmes Avenue zabavni večer z večerjo in plesom. Igrajo “Vandrovci”.
29.	— Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”.
MAJ
6.	— Baragov dom priredi SEN-KLERSKI VEČER z večerjo in plesom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
7.	— Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
30.	— Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik.
23,24,25. — Svetovidski poletni karneval.
25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ.
23.	— Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Tri-
NOVICE- i vsega svefa

NOVICE- ki Ji poireinsjele
N O VICE- ki Jih dobile še svete NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogofe originalne
NOVICE- ki is
nsive
vam vsak dan prinaša v km
Ameriška Domovina
Povejte !o soseda, ki šs ni naročen nanjo

4
glavskem parku.
AVGUST
6. — Letni družinski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
20.	— Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
11. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St.
V--“	."....— I
ŽENIM m NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
611? St. Clair Avenue
HEnder*on 1-0628

VOJNA SIROTA — V Južnem Vietnamu cenijo, da je okoli 100,000 vojnih sirot, nekatere so v sirotišnicah in drugih zavetiščih, veliko pa jih tudi bega po cestah prepuščenih samim sebi. Slika kaže tako siroto v sirotišnici Hoi Due Anh v Saigonu pri skromnem “obedu”.
ZDRAVSTVEN A SKUPINA? — Na prvi pogled bi človek res lahko tako sodil, toda v resnici je to skupina vesoljskih strokovnjakov z astronavtoma Charlesom M. Duke Jr. in Johnom Y. Youngom v ospredju. Duke (na levi) bo krmaril lunsko vozilo Apollo 16 odprave na Luno v letošnjem marcu. Young pa bo poveljnik odprave. Na sliki ju vidimo pri pregledovanju in preskušanju posebne ultravioletne kamere. Z njima bo poletel na Luno kot krmar vesoljskega vozila matične ladje Thomas K. Mattingly.