Strokovne nadaljevalne šole in učiteljstvo narodnih šol Ali je po novi uredbi mogoč napredek in dvig strokovnega nadaljevalnega šolstva? Ze meseca januarja t. 1. je bila v »Službenih novinah« objavljcna »Uredba o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabi učbenikov v strokovno nadaIjevalnih šolah«. Učiteljsko udruženje je, kot legalen zastopnik vsega učiteljstva, torej tudi onega, ki je te šole ustanavljalo in dvignilo na današnjo višino, zavzelo k tej uredbi svoje stališče in poslalo svojo spreminjevalne predloge na vsa merodajna mesta. Tudi taikrat, ko je bila v Ietu 1934. ta uredba še v osnutku in je Delavska zbornica v Ljubljani izdaila znano brošuro »Strokovno nadaljevalno šolstvo in vajenci v dravski banovini« se je Udruženje zanimalo za ta problem ter sodelovalo pri sestavi spreminjevalnih predlogov in je prav »Učiteljski tovariš« priobčil nekaj člankov o tem vprašanju, da bi se zadeva obravnavala pred širšo javnastjo. Osnovnošolsko učiteljstvo. ki je ustanavljalo, gojilo in dvigalo strokovno šolstvo v Sloveniji se je tudi takrat v polni meri zavzemalo za dvig in procvit tega šolstva. Ta ugotovitev je ipotrebna, da se ne bi porodilo morda kje mišljenje, da se nismo pravočasno zavzemali za pravilno rešitev tega vprašanja. Z uveljavlJGnjem nove »Uredbe o strokovnem nadaljevalnem šolstvu«, ki je bila spopolnjcna z »Izvršno uredbo« izdano od strani kr. banske uprave, stopa naše strokovno nadaljevalno šolstvo v ipovsem novo fazo. Nočemo ponavljati utemeljenih pomislekov, ki so bili objavljeni v že omenjeni brošuri in v »Učiteljskem tovarišu« pač pa moramo načeti vprašanje, ali je po novi uredbi mogoč dvig strokovnega nadaljevalnega šolstva ali ne. Z letošnjim šolskim letom se je pričelo v vseh strokovno nadaljevalnih šolah z izvajanjem nove uredbe. Ako bi mogli pričakovati od nove uredbe, da bi povzročila v tem šolstvu preobrat. kateremu bi nujno sledil dvig in naipredek strokovnega nadaljevalnega šolstva, tedaj bi bilo >prav osnovnošolsko učiteljstvo tisto, ki bi z vso odkritosrčnastjo pozdravljalo to novo uredbo, ker bi videlo v tem izpolnjeno svoje dolgoletno prizadevanje, dvigniti to šolstvo na najvišjo možno stopnjo. Poudariti moramo, da smatramo strokovno nadaljevalno šolstvo kot važen del narodnega šolstva, zato se tudi zanj zavzemamo, in prav iz tega razloga, ker smo se brigali im prizadevali čim bodj izpopolniti to šolstvo in nismo teh brig in prizadevanj oipustili. moramo ugotoviti, <Ja nikakor ne moremo pozdravljati nove uredbe, ne moremo pozdravljati njenega uveljavljenja, a pozdravljati tudi ne moremo načina, kako se ta uredba uvaja. Dolgoletna praksa na teh šolah nas opravičuje in sili do prepričanja, da ni strokovno nadaJjevalno šolstvo z novo uredbo ničesar pridobilo, pač pa je mnogo izgubilo. Te svoje trditve hočemo tudi utemeljiti. Ker je pa nemogoče dotakniti se prav vseh nedostatkov, zato se omejimo le na najvažnejše. Oboni učni načrti predvidevajo za strokovne nadaljevalne šole povsem nove predmete, ki jih v dosedanjih načrtih ni bilo. Ti predmeti so: osnovni pojmi fizike in kemije, narodni zemljepis z domačo zgodovino. slovenski jezik in higijena. Za vse te novo uvedene ipredmete ni niikakega, niti okvirnega, niti podrobnega načrta, niti navodil, a vendar je pouk v I. razredu počel po novi uredbi že s 1. septembrom. Kakšen bo učni postopek? Kakšni uspehi? Nemogoče je to predvideti v naprej, vendar se ipovsem sigurno lahko trdi, da bo nastala pri izvajanju uredbe v tem pogledu velika zmeda. Vsak učitelj bo učil po svoje, vsakdo pa bo poučeval povsem nekaj drugega in niti dva razreda od vseh obstoječih šol ne bosta predelala vsaj približno slično snov iz enega in istega predmeta. — Edino ipravilno bi bilo, da bi stopila uredba v veljavo šele takrat. ko bi se najprej izdelali in predpisali novi učni načrti. Število vajencev v posameznih razredih jo absolutno preveliko, kajti osnovne šole v katerih imajo po večini strokovne nadaljevalne šole pouk, nimajo tako velikih šolskih sob, da bi bilo mogoče poučevati, recimo strokovno risanje, v tako močnih razredih. Pri tem risanju uporabljajo učenci velike risailne deske in tudi modele, ža kar morajo imeti tudi dovolj prostora. Za bodoči razvoj strokovnega nadaljevalnega šolstva je naravnost usoden člen 39. — Prav ta člen je tisti, ki nikakor ne bo doipustil, da bi se to šolstvo razvijalo \n dvigalo. marveč bo Jeto za letom sledilo nazadovan.je. Zaradi lažjega razumevanja našega stališča ga navajamo v celoti: »V prvi razred strofcovne nadaljevalne šole se vpišejo učcnci, ki so dovršili štiri' razrede osnovne šole ali pripravljalni razred po tretjem odstavku člena 11 te uredbe. V drugi razred se vpišejo učeTici, ki so dovršili drugi razred strokovne nadaljevalne šole, prvi razred višje narodne, meščanske ali srednje šole, ali prvi razred moške ali ženske obrtne šole. V tretji razred se vpišejo učenci, ki so dovršili drugi razred strolkovne nadaljevalne šole, drugii razred višje narodne šole, meščanske ali srednje šole. ali drugi razred moške ali ženske obrtne šole.« Po teh določbah, bi torej mogli vstoipiti v drugi razred tudi učenci, ki so dovršili prvi razred višje narodne, meščanske ali srednje šole, a v tretji z dovršenim drugim razredom omenjenih šol. Ti učenci ne bodo razpolagali z zadostno strokovno predizobrazbo, da bi moglo učiteljstvo v tretjem razredu nadaljevati s strokovnim poukom in doseči take uspehc kot doslej, marvcč se bo moralo poučevati v tretjem razredu snov I. in II. razreda. V vseh krajih kjer obstoja le dvorazredna šola, bo pa njen obstoj sploh oijrožen. Obstoja tudi možnost, da bodo mojstri jemali v uk le take vajence, ki so dovršili vsaj dva razreda gori navedenih šol, ker jih bodo morali potem pošiljati v strokovno nadaljevalno šolo le eno leto. Tudi se moramo zavedati dejstva, da smo doslej imeli že silno veliko število vajencev, ki so dovršili I. ali II. razred višje narodne, meščanske ali srednje šole, vendar so tudi taki ostajali po večini v I. razredu in povsem pravilno dovršili celo strokovno nadaljevalno šolo. Trgovske nadaIjevalne šole so imele ponekod že doslej uveden pogoj za vstop v I. razred. Vpisati se- je mogel v I. razred le tak učenec, ki je dovršil 2 ali 3 razrede ©menjenih šol. Predpisi člena 39 te uredbe utegnejo imeti tudi nedogledne socialne posledice za učence z nižjo izobrazbo, ker jih mojstri ne bodo hoteli jemati v uk. AH je mogoče, da bi so po takih določbah strokovno nadaljevalno šolstvo dvigalo? Ne! Mogoče je samo eno, da bo število učencev od dne do dne ipadalo. Če smo prišli do takega zaključka, tedaj moramo ugotoviti, da po novi uredbi o strokovnih nadaljevalnih šolah ni mogoč dvig in napredek tega šolstva, marveč je mogoče edino nazadovanje. Učiteljstvo je naredilo vse, da bi se to ne zgodilo in ga zaradi posledic, ki se bodo pokazale pozneje, ne zadenc nikaka krivda. Ko se je ob neki priliki razpravljalo na važnem mestu o uvedbi nove uredbe je padel tudi klic: »Hvala Bogu sedaj bo obrtno nadaljevalna šola zares obrtna in ne navadna ponavljalna šola!« Mi pa kličemo k temu: »Zalibog sedaj bo strokovna nadaljevalna šola, v kolikor bo še ostala, bolj navadna ponavljalna nego strokovna.