ŠOLSKA PRAKSA 32 Didakta Od semena do buče in bučnega olja – obogatitvene dejavnosti v vrtcu Marija Klobasa, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec pri Osnovni šoli Kungota S predšolskimi otroki smo spoznavali, kako »od semena do buče in bučnega olja«. Otrok lahko odraslega nauči tri stvari: da je srečen brez razloga, da je vedno radoveden in da se za ne- kaj neumorno bori. Paolo Coelho V prispevku objavljam primer iz prakse, kako sem otrokom skozi celostni razvoj predstavila pridelavo buč in bučnega olja. Pri svojem delu sem sledila otro- kom in ciljem Kurikuluma. Moje delo je bilo skrbno načrtovano že pred prihajajočo jesenjo, čudovita je- sen je bila samo pika na i, da smo delo popolnoma izvedli. Skozi članek bom opisala vsako učno uro po- sebej glede na to, kako so si sledile po vrsti, in občut- ke, ki so jih otroci doživljali skozi vsako učno uro. Uvod Otroci so najprej spoznali razvojni krog buče v obli- ki slikovnega materiala, ki je vseboval, kdaj se buče sadijo, kako poteka rast, kdaj dozorijo, kako se jih pobira, kako se odstranjujejo semena, kaj vse lah- ko delamo s semeni in podobno. V igralnico smo prinesli prave buče, ki smo jih dodobra spoznali in raziskali tudi s pomočjo mikroskopa ter ogleda vi- deo posnetkov. Ob bučah smo prebirali tudi raz- lične pravljice, razvijali jezik, naravo in matematiko. Dotaknili smo se tudi kulinaričnega dela in po vseh učnih urah teorije smo se odpravili v oljarno, kjer so otroci lahko celostno in z vsemi čutili zaključili spo- znavanje buč, bučnih semen in pridelavo bučnega olja. V znak sodelovanja, spoznavanja in doživljanja so prejeli majhno pozornost, ki so jo odnesli v svoje domove. Čeprav sem delala z otroki starimi od pet do šest let, so nekatere dejavnosti primerne tudi za otroke, ki so mlajši, tudi za prvo starostno obdobje, kajti otrokov razvoj je proces in po mojem mnenju nič ni narobe, če kaj doživi večkrat. Narava nam vedno ponuja veliko novega in zanimi- vega. Pomembno je, da odrasli in predšolski otroci ne izgubimo pristnega stika z naravo. Kurikulum za vrtce je razdeljen na šest področij in eno izmed šestih področij je narava, ki je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove spo- sobnosti za zdravo in varno okolje ter navade. Otrok ob raziskovanju narave dobi izkušnje z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselje ob odkrivanju njenih značilnosti. Prav tako ob raziskovanju nezavedno razvija naravoslovne pojme, mišljenje, sklepanje, reševanje problemov, klasificiranje, postavljanje hi- potez, iskanje bistva in podobno. S pomočjo nara- voslovja otrok spozna, da vseh naravnih pojavov ni moč razložiti. V javnih vrtcih je cilj zagotoviti kvaliteto, ki je dosto- pna vsem otrokom vseh družbenih slojev, ustvariti želijo dobro okolje za varno, zdravo bivanje otrok. Za- gotoviti želijo tudi zdrav razvoj telesnih in duševnih sposobnosti, hkrati pa je njihov cilj izboljšanje življe- nja družin slovenskih otrok. Slovenija z razvojem vrt- cev izhaja iz evropskih priporočil in mednarodnih or- ganizacij, kurikulov, družboslovnih in humanističnih ved, ki imajo vpliv na pojem otroštva in hkrati s tem vplivajo na predšolsko vzgojo (Bela Knjiga, 2011). Želja vzgojiteljev v vrtcu je ponuditi čim več, na dru- gačen način, nekaj neznanega narediti znano ter v otroku vzbuditi čustva in željo po odkrivanju doma- čega okolja ter širnega sveta. Otroci živijo v različnih družinah, vendar izhajajo iz enakega okolja, iste dr- žave in istega planeta. Pridelava bučnega olja je ku- linarična posebnost Slovenije, še posebej Štajerske, Prekmurja in tudi dela Avstrije, zato se mi zdi prav in dovolj radovedno, da otroci vedo, kako iz drobnega semena pride do tekočega bučnega olja. Skupaj z otroci smo se odločili, da to naravoslovno področje spoznamo pobližje po vseh korakih, ki si sledijo od semena do olja, ter spoznamo oljarno, kjer si ogle- damo pridelavo bučnega olja. 33 Didakta V mesecu septembru so njive polne buč pripravlje- nih za odstranjevanje semen. Prav to me je spodbu- dilo, da je pravi čas za raziskovanje in spoznavanje buč. V skupinah Mavrica in Sončki, ki ju obiskujejo predšolski otroci, smo se kot prvo lotili spoznati ra- zvoj buče. Primer iz prakse Spoznavanje buč in bučnega olja sem opisala tako, kot so si sledile učne ure po vrsti, dvakrat na teden od meseca septembra do začetka meseca oktobra oziroma do obiska oljarne v tednu otroka. V učnih urah sem med seboj povezala vsa področja kuriku- luma. Prva ura: Razvojni krog buče Od doma sem prinesla buče, nekaj buč pa so na mojo prošnjo prinesli tudi otroci. V krogu ob razgr- njeni preprogi so bile različne buče, o katerih smo se pogovarjali. Poskusili smo jih poimenovati, se spraševali, od kod izvirajo, ali so sadje ali zelenjava, kdaj se sadijo, kdaj jih pobiramo, kako odstranju- jemo semena, kaj storimo s semeni, kaj dobimo iz semena, na katere vse načine lahko uživamo buče in podobno. Nato sem na preprogo položila različne slike, ki prikazujejo razvoj buč od semena do zrele buče. Skupaj smo slike razvrstili po vrstnem redu in jih smiselno opremili z napisom, ki sem ga pripravi- la vnaprej: potek sajenja, kaljenje, dvolistna rastlina, rast, cvetenje, rast ploda, zorenje, pobiranje semen. Sličice smo kasneje v obliki kroga razvrstili na tablo, kjer si je vsak otrok lahko kadarkoli pogledal razvojni krog buče. Različne buče različnih velikosti smo teh- tali in na tablo zabeležili rezultate in imena buč. Med seboj smo primerjali in napovedovali, če posamezna buča tehta več ali manj glede na prejšnjo. Za konec sem prebrala rusko pravljico Razbita buča. Pravljica nam je bila iztočnica za naslednjo učno uro. Druga učna ura: Mikroskopiranje bučnega se- mena V prejšnji učni uri je pravljica govorila o luknji v buči in ena izmed naših buč je imela prav tako luknjo. To bučo smo radovedno odprli in pokukali vanjo. Ostale buče, ki smo jih imeli v igralnici, smo razrezali na polovice in iz njih pobrali bučna seme- na. Bučno seme smo si dobro pogledali in pove- dali kakšne oblike in barve je, da so semena krhka, kaj sestavlja seme in podobno. Otrokom sem pri- pravila dva mikroskopa. Ker smo mikroskop upo- rabili prvič v letošnjem šolskem letu, sem jim ga tudi predstavila in opisala. Vsak otrok si je enkrat, dvakrat ali večkrat pod mikroskopom pogledal prerezano bučno seme. Otroci so po opazovanju bučnega semena pod mikroskopom videno tudi narisali na list papirja, ki je bil obešen na tabli. Po končani dejavnosti smo pripravili in okrasili buče za razstavo buč, ki je potekala v Kulturnem domu v Zg. Kungoti. Vrtec Kungota namreč vsako leto sodeluje s krajem na razstavi buč. Po končani raz- stavi so nam buče krasile vhod v vrtec. Razvojni krog buče, Vrtec Zg. Kungota Bučno seme pod mikroskopom, Vrtec Zg. Kungota Tretja učna ura: Likovno ustvarjanje buče Eno izmed področij Kurikuluma je tudi umetnost, zato smo se dotaknili tudi tega področja in ga delili z drugimi na razstavi. Na dve mizi sem razporedila košaro z bučami in eno samo večjo bučo, tempe- ra barve, kolaž papir, lepilo ter pečatnik iz jabolka. Vsak otrok je imel možnost uporabiti različne likov- ne tehnike: odtiskovanje s pečatnikom, slikanje s tempera barvo, lepljenko ali mešane likovne teh- nike. Delo je potekalo v manjši skupini in individu- alno. Vsak otrok je imel možnost izbire, na kakšen način želi naslikati bučo. Slikanje in ustvarjanje je potekalo glede na videno: košara z bučami ali veli- ka buča. Likovne izdelke sem odnesla na razstavo v Spar Pobrežje. ŠOLSKA PRAKSA 34 Didakta Razstava likovnih izdelkov, Spar Pobrežje Priprava in malicanje bučne juhe Priprava in malicanje bučnega namaza Četrta učna ura: Izdelava olja v oljarni Prinesla sem liter bučnega olja, otroci so seveda takoj vedeli, da je to bučno olje. Povedali smo ne- kaj zanimivosti o nastanku bučnega olja: za liter bučnega olja potrebujemo 2,5 kg bučnih semen, za 2,5 kg semen potrebujemo približno 33 buč, kako jih očistimo, koliko semen ima ena buča in podobno. Poskusili smo tudi bučna semena, ki smo jih prejšnjo učno uro pobirali iz buč. Večina otrok je semena zaužila, nekaj pa jih je vseeno ostalo zadržanih. Pogledali smo si video posne- tek, kako v oljarni pridelajo bučno olje. Povedala sem, za kaj vse se bučno olje uporablja. Na koncu sem napovedala odhod v oljarno, česar so se otro- ci zelo razveselili. Pot do oljarne, ki smo si jo izbrali in so nas bili pripravljeni sprejeti in pogostiti, ni bila blizu, zato smo jo morali skrbno načrtovati. Peta učna ura: Kuhanje bučne juhe Za kuhanje juhe sem uporabila preprogo in se- stavine. Ko smo sedeli v krogu, sem na prepro- go položila bučo hokaido (bučne vrste sem jim predčasno predstavila), česen, čebulo, korenček, peteršilj, muškatni orešček, lonec, kuhalnico in predpasnik. Otroci so povedali, kaj vse lahko nare- dimo s temi sestavinami, kako jih lahko uporabi- mo. Potem sem otrokom povedala, kaj bomo mi naredili iz teh sestavin, in se dela lotili kar takoj. Otroci so z mojo pomočjo in največjim veseljem rezali vse sestavine ter ob tem neznansko uživali. Ko smo z delom končali, je gospa kuharica juho odnesla in čez pol ure je bila jed pripravljena. Mi smo med tem prebirali pravljico o Buči velikan- ki. Na koncu smo juho vsi poskusili in jo pojedli za malico. Nekateri otroci so bili sprva zadržani, ampak juho so želeli poskusiti prav vsi. Nekateri so bili tako navdušeni, da so starši povprašali za recept in nato doma ponovno skuhali juho. Ob takšnem navdušenju sem kot vzgojiteljica prejela potrditev, da smo delo z otroci dobro opravili, kajti otroke tako navdušiti dandanes ni tako preprosto. Šesta učna ura: Priprava bučnega namaza Pogovor smo navezali na prejšnji dan, ko smo ku- hali juho. Ko sem na mizo položila sestavine, so otroci takoj vedeli, da danes ponovno sledi kuli- naričen dan. Za bučni namaz smo uporabili na- slednje sestavine: skuto, bučno olje, bučna seme- na, kislo smetano in kruh. Vsak otrok je imel svoje delo. Vsi so poskusili sesekljati bučna semena, eden izmed otrok je dal v krožnik skuto, drugi je dal kislo smetano, tretji je dodal semena in tako naprej. Na koncu so si kruh namazali in ga tudi poskusili. Če so bili pri bučni juhi nekateri še malo zadržani, so pri bučnem namazu stali v vrsti in si želeli ponovno namazati kruh, kar mi je ponovno vlilo veliko motivacije za delo vnaprej. Glede na vrtčevski jedilnik sem se posvetovala z nutricistko, ki mi je svetovala, kateri dan lahko otrokom ponudim juho, in kateri dan namaz, da so otroci imeli dovolj zdravo in uravnoteženo pre- hrano v vrtcu. Sedma učna ura: Izdelava žepne knjige Ker se je bližal odhod v oljarno, je bilo potrebno vse naučeno združiti v eno. Zato sem se odločila, da si bodo otroci izdelali svojo žepno knjigo o bu- čah. Za vsakega otroka sem pripravila osem raz- ličnih sličic, ki najbolje prikazujejo stvari, o katerih smo se pogovarjali. Sajenje buč, kaljenje, dvo- listna rastlina, cvetenje, rast ploda, bučna juha, bučni namaz in bučno olje. Sličice sem opremila tudi z napisom. Vsak otrok si je s škarjami izstrigel sličice in jih razvrstil po vrstnem redu. Z vzgojite- ljico sva nekaterim otrokom pomagali striči napis 35 Didakta Točenje bučnega olja v oljarni in sličice razvrstiti po vrstnem redu. Sličice so si nato otroci zalepili na manjši list papirja, ki sem ga spela, in tako je nastala njihova lastna mala knjiga. Vsak otrok si je knjižico odnesel domov in jo s pomočjo slik pripovedoval svojim domačim. Osma učna ura: Obisk oljarne In končno je napočil težko pričakovani dan za mene in otroke, odhod v Oljarno Fleger. Ta je od našega vrtca oddaljena približno 40 km, kar je po - menilo za nas in za otroke že pravi izlet. Ker smo se že zelo veliko pogovarjali, dodatna navodila skoraj niso bila potrebna. Težko smo pričakali avtobus, ki nas je ob deveti uri pobral in odpeljal proti Lo- manošam. Otroci so ob vožnji na avtobusu zelo uživali, kajti ne samo, da so si šli pogledat oljar- no, ampak je tudi vožnja trajala kar nekaj časa. Ko smo prispeli, nas je gospa pričakala in nas povabi- la na kratko pogostitev, ki je bila sestavljena iz do- mačega temnega kruha, bučnega olja in bučnih semen ter domačega jabolčnega soka. Otroci so z veseljem posegli po kruhu in ga pomočili v bučno olje. Nato je sledil ogled oljarne. Pokazali so nam, kako semena sprejmejo, kako poteka tehtanje in priprava za nadaljnjo predelavo. Povedali so nam tudi, koliko semen je potrebnih za en liter bučne- ga olja. Nato je sledil ogled notranjosti in same proizvodnje. Pokazali so nam, kje se semena zme- ljejo, skuhajo, kaj vse se doda in kako se na koncu bučno olje iztisne. Otroci so imeli možnost, da so stvari potipali, poskusili, povonjali oziroma jih za- čutili z vsemi čutili pod nadzorom odrasle osebe. Pogledali smo si tudi skladišče in prodajalno olja. Za domov smo dobili tri vrečice bučnih semen. Mi smo v zahvalo podarili uokvirjeno sliko, na kateri je bila naslikana buča velikanka. Skupaj smo še pojedli nekaj kosov peciva, se fotografirali in odšli proti domu. Za mene, otroke in sodelavke je bil to zelo lepo preživet dan, kajti domačnost, prija- znost in dostopnost ge. Fleger in njihove oljarne nas je vse lepo očarala. Ko smo se vrnili nazaj v vrtec, sem otrokom podarila eno majhno pozor- nost v znak zahvale, sodelovanja, uspešnosti in spoznavanja novih stvari, ki so nekako značilne za našo Štajersko pokrajino. Podarila sem jim majh- no stekleničko, opremljeno z napisom oljarne in polnjeno s pravim 100% bučnim oljem. Otroci so bili pozornosti zelo veseli in z njo so ravnali zelo skrbno do odhoda domov. Zaključek in moje razmišljanje za naprej Pomembno mi je bilo, da sem otroke primerno motivirala in v njih vzbudila željo po znanju ter raziskovanju narave in da je bilo spoznavanje ter zastavljanje problemov in odprtih vprašanj pri- merno starosti otrok oziroma njihovi kognitivni razvojni stopnji. Pazila sem, da spoznavanje in raziskovanje ni bilo preveč abstraktno in oddalje- no od vsakdanjega življenja otrok, kajti obratno bi otroci novo znanje verjetno sprejeli, ne bi pa razu- meli in ohranili svoje intuitivne razlage. Dejavno- sti sem zasnovala tako, da sem otrokom omogoča- la lastno aktivnost in ne samo aktivno opazovanje, npr. razvijanje ročnih spretnosti ob delu, razvijanje koncentracije in vztrajnosti ob izvajanju dela … Po- leg tega pa sem jim seveda omogočila razvijanje vrste splošnih kompetenc, ki so pomembne za vsa ostala področja, npr. opazovanje in zbiranje infor- macij; interpretacija in opisovanje, argumentiranje in oblikovanje domnev ter napovedovanje dogod- kov. Ker so bili v učne ure vključeni otroci drugega starostnega obdobja, sem upoštevala, da so pri svojem delu vključevali vsa čutila. Otroci so z vsemi petimi čuti opazovali naravno okolje, ga aktivno do- življali, in to doživljanje je v njih prebujalo vprašanja, prinašalo odgovore, jih navduševalo, zbujalo prije- tne in manj prijetne občutke. Spoznavanje bučnih semen, buč in pridelave buč- nega olja je zanimiva naravoslovna tema za pred- šolske otroke, vendar ji manjka naravoslovnih po- skusov. Čeprav so eksperimenti za otroka pridobiva- nje olja iz bučnega semena, prelivanje tekočine, lo- čevanje zmesi s prsti in podobno, bi kot vzgojiteljica iz svojih izkušenj omenila, da mi za tovrstno ekspe- rimentiranje primanjkuje izkušenj in predvsem pri- pomočkov, ki so potrebni za izvedbo posameznega eksperimenta. Pomisleki se mi pojavljajo tudi glede varnosti, ob uporabi laboratorijske steklovine, hkra- ti pa je prisoten strah pred neuspehom preizkusa ter pred samo razlago zahtevnih naravoslovnih poj- mov v predšolskem obdobju. Da bi otrokom naravoslovje in eksperimentiranje čim bolj približala, se mi zdi smiselno v igralnici postaviti stalni naravoslovni kotiček, ki bi zajemal preproste pripomočke (npr. plastenke, žličke, pla- stične kozarčke različnih velikosti, pincete, urna stekla …) in snovi, ki so nam vsak dan na voljo v domači kuhinji ali v kopalnici (npr. sol, sladkor, moka, žitarice, tekoče in trdo milo …). Otroci lahko tako dnevno manipulirajo z materialom in pripo- močki, kar omogoča rojevanje novih zamisli, razi- skovanih vprašanj in odlično izhodišče za načrto- vanje vodenih naravoslovnih dejavnosti.