Leto XXV«, St 19 pcavi Tsletoo fc .|uOi|tflu rnuiUIK» «22 M-23 S1-24 alta X xueruw jddeiek c* i - [eletoc Podružnica Nove saw tzkliuim canopstvc a I tPI S. V MILANI uiul>l|ui> Puccuuwn t Jl-25 M-» Liubl lanska cesta «UM a Itatiir 42 'oozrmsfv») XaCuni a lupnaiuMu oukraiioc ot oofeno čekovne«» Qvoa» * =*>M« (talne Servtno C.ont« l-on Po« Mo I1-J118 Erbitterter Widmtand gegen den bolschewistischen Ansturm Dnrchbruchsversuche am Ostrand des oberschlesischen Industriegebi^es gescheitert — Neuer feindlicher Ansturm hl Kurland zerbrach an der Standhaftig-keit unserer Truppen — Südwestlich von Budapest weiter Boden gewonnen Aus dem Ftihrerh^p^quartier, 24. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Der Angriff südwestlich von Budapest gewann auch gestern, wirkungsvoll durch Verbände der Luftwaffe unterstützt und nach Abwehr stärkerer feindlicher Gegen, angriffe weiteren Raum nach Norden. Zwischen der Nordgrenze der Slowakei und der Weichsel wurden die bis im Gebiert von Makow vorgedrungenen Bolschewisten im Gebirge aufgefangen. In Oberschlesien scheiterten sowjetische Dnrchbruchsversuche am Ostrand des Industriegebietes. Gegen den Nordrand und gegen die Oder zwischen K osel und Brieg" verstärkte sich der feindliche Druck. Heftige Kämpfe toben in diesem Frontabschnitt besonders um Gleiwitz und Oppeln. Im Kampfgebiet östlich Breslau warfen entschlossene Gegenangriffe unserer Verbände die Bolschewiken ans mehreren Ortschaften. Aus dem Ranm östlich Schieraus kämpften sich starke Teile der in der Tiefe des'Schlachtfeldes verbliebenen deutschen Kräfte In die befohlene Anfnahme-linie zurück. Führung und Trunpe haben hier in heldenmütigen Kämpfen unter schwierigsten Verhältnissen Hervorragendes geleistet Bei Kaiisch, Posen und am Brombfr^r Kanal dauern die erbitterten Kämpfe an. Im Westteil Ostnreussens schob sich der Feind gegen den zählen Wldersi^.nd unserer Divisionen nach Norden und Nordwesten in die Räume südlich Flb'ng nnd Möhringen vor. Im östlichen Ostpreussen haben sieh die Kämpfe an die masnrische Seenplatte verlagert. Insiterburg ging nach harten Strassen kämpfen verloren Am Pregel und an der Deime wurden fberse^zversu-che der Bolschewisten abgeschlagen. In KiiTland traten die Sowjets nach starker Fenervorbereitnng mit Schwerpunkt sfidösUch Ubf».u sowie südlieh Frauenburg und nordwestlich Dohlen mit zahlreichen Schützendivisionen nnd Panzern zum Angriff an. Der feindliche Ansturm zerbrach an der Shandhaf*1gkeit der dort eingesetzten Truppen. In schweren Kämpfen wurden 101 sowjetische Ponzer vernichtet. Im Westen scheiterte zwischen Rörmond und Geilenkirchen erneut die Mehrzahl der englischen Angriffe, Nur bei Heinsberg drückte der Feind unsere Linien zurück. Die Zahl der im Rur-Brückenkopf seit Beginn der englischen Angriffe abgeschossenen Panzer hat sich auf 150 erhöht. Im Laufe ihrer starken von Norden und Westen geführten Angriffe konnten die Amerikaner gestern in das völlig zerstörte St. Vith eindringen. Gegen unsere Front südwestlich St. Vith und am C?erf-Ab-sebnitt geführte feindliche Vorstö=se scheiterten. Im Ranm von Vianden, wo der Gegner mit zusammengefassten Kräften den ganzen Tag über bis zu 14 mal angriff, sind heftige OrSskämpfe im Gange. Zwischen Reipertsweiler und Hagenau drangen unsere Truppen bis an den Rothund Moder-Abschnitt vor und säuberten das Gebie: nördlich davon vom Feinde. Auch der Hilgenauer Forst ist ln seiner ganzen Ausdehnung durchschritten. Ein feindlicher Angriff aus Schlettaladt wurde abgeschlagen. Im Gebiet von Rappertsweiler sind heftige Abwehrkämpfe mit den dort angreifenden Amerikanern en bi-annt. Im Kampf gegen den an glo amerfka- nischen Nachschub versenkten unsere Schnellboote vor der Scheidemündung nach här en Gefechten mit leich+en feindlichen Seestreitkräften einen Dampfer von 7000 BRT; ein weiterer wurde torpediert, drei feindliche Arälleriesch nellbcote beschädigt. In Italien beschränkte sich der Feind auf einzelne Verstösse im mittleren und östlichen Frontabschnitt, die abgewiesen wurden. Bei einem eigenen Stosstrnppun-ternehmen südwestlich des Comacchlo-See3 wurden mehren feindliche Unterstände gesprengt, Gefangene und Beute eingebracht:. Anglo-a.merikanische Terrorflieger griffen an gestrigen Tage westdeutsches Gebiet an. Besonders in Neuss entstanden grössere Häuserschäden. Durch Tiefflieger wurden unter Verletzung des Völkerrechts zwei Lazarettzüge bei Remagen und bei Kabeln bombardiert und mit Bordwaffen beschossen. edpor preti telpa^ Probojni poizkusi ob vzhodnem robu gornješlezijskega industrijskega področja so se izjalovili — Nov sovražnikov naval v Kurlandiji se je zrušil ob vztrajnosti nemških čet — Nadaljnje napredovanje južnozapadno od Budimpešte Führerjev glavni stan, 24 jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Napad južnozapadno od Budimpešte je tudi včeraj ob uspešni podpori odde'kov letalstva in po zavrnitvi močnejših sovražnikovih napadov še nadalje napredoval proti severu. Sled severno slovaško mejo in Vislo smo v gorovju prestregM boljševike, ki so prodrli do področja Makova. V zgornji šleziji so se izjalovili sovjetski prebijalni poskusi ob vzhodnem robu industrijskega področja. Proti severnemu robu in proti Odri med Koslom in Briegom se je ojačil sovražnikov pritisk. Siloviti boji divjajo v tem odseku bojišča zlasti za Glowitz in Oppeln. Na bojišču vzhodno od Vratislave smo vrgli z odločnimi protinapadi naših oddelkov boljševike iz več kra-. jev. S področja vzhodno cd Schieratza so se prebili močni deli nemških sil v globini bojišča na določeno sprejemno črto. Vodstvo In čete so se tu v junaških bojih in v najtežjih okoliščinah sijajno izkazale. Pri Kalisu, Poznanju in ob bydgoškem prekopu se nadaljujejo ogorčeni boji. V zapadnem delu Vzhodne Prusije je prodrl sovražnik kljub žilavemu odporu naših divizij proti sevem in severozapadu do področij južno od Elbinga in Mohrungena. V vzhodnem delu Vzhodne Prusije so se premestili boji na Mazursko jezersko ravan. Insterburg smo po trdih pouličnih bojih Izgubili. Ob Pregelu in Deimi smo odbili boljševiške poskuse prekoračenja rek. V Kurlandiji so prešli boljševiki po močni topniški pripravi s težiščem južnovzhodno od Liepaje in južno od Saldusa in severnozapadno od Doblena v napad s številnimi strelskimi divizijami in oklopniki. Sovražnikov naval se je zrušil ob vztrajnosti tamkajšnjih čet. V težkih bojih je bil uničen 101 sovjetski oklopnik. Na zapadu se je med Rörmondom ln Gei-lenkirchnom ponovno zrušila večina angleških napadov. Samo pri Heinsbergu je potisnil sovražnik naše črte nazaj. Število na predmostjn ob Ruru nničenih sovražnikovih oklopnikov se je zvišalo od pričetka angleških napadov na 150. V teku močnih naoadov s severa in za-pada so vdrli Američani včeraj v povsem razrušen St. Vith Sovražnikovi sunki proti našemu bojišču južnozapadno od St. Vitha in proti odseki? Clerf so se izjalovili. Na portročiu Viandena, kjer je napadel nasprotnik z osredotočenimi silami preko dnova do štirinajstkrat, so silni krajevni boji. Med Relpertsweilerjern In Hagenanom so prodrle naše čete do odseka ob Rothu in Modem ter očistile ozemlje severno idfcod sovražnika. Tudi gozd pri Hagenauu smo v vsej njegovi širini prekoračili. Sovražnikov napad iz Sehlettstadta smo odbili. Na področju Rapolltsweilerja so se razplamteli silni obrambni boji s tamkaj napadajočimi Američani. V boju proti angloameriški oskrbi so potopili naši brzi bojni čolni pred izlivom Šelde po trdih spopadih z lahkimi sovražnikovimi pomorskimi silrrnl nar>iik s 7000 brt, nadaljnjega tomedirali in poškodovali 3 sovražnikove topniške brze boin« čolne. V'Italiji se .je omejeval sovra?n*k na posamezne sunke v srednjem in vzhodnem odseku bojišča, ki smo jih odbili. Pri lastnem podvigu napadalnih skupin južnozapadno od jezera Comaech? Nemci protinapade. Medtem ko se vzhodno ln severovzhodno od Onnelna še nadal+ujejo boji. snroženi z nemškimi protinaoa M, ie nemškim četam med Namslauom in 0«>m že usnelo. da so z energičnimi prottomki prest regle pro-dir? j~Če sovjetske napadalne konice. Južnozapadno od Lodža in pri Kališu je skušal sovražnik premrečltf z bočnimi -sunki nemške protinapade v podrsoro odlelkov, umikajočih se s teh nodi-čij. Načrt se ie ponesrečil. Na podrečiu severno od Warte so tipali sovražn-kovi oklopniki daMe nroti zapadu, v teh operacMah pa so imeli le malo uspeha. V južnozanadnem Jelu Vzhodne Prusiie se nadaljuje strnienl sovražnikov nrltisk proti severu V mestu Deutsch Wlqu go Se ogorčeni boji. Med Deutsch Fvlanom "in Allenstemom so na-rvadli b-il-ii-niki nreko železnice n^ot' «eve-ru. naletel» «n »o na vedno močn^i^p oro-tinarwde. Tudi iužner^o^no ^ A'len«*»! nq so na rvv-ročln WiPenberg-Ost.role'nka hudi bof Vzhodno od m«7"r*V<» iew»rRVo Planote so rK^zknSaH botrv> črto. n-Hbovi narv^ri pa so »e izjalovili ob ogorčenem odporu nemških čet, ki so jih s protinapadi zajezile. Tudi dalje proti severu so bili boji ob Angerappu, na ulicah Insterburga in ob Preglu izredno huli. Na Madžarskem so nemški oddelki še nadalje napadali.Uničiil so več sovražnikovih skupin, ki so jih bili prejšnjega dne razp šili. Po zavzetju Szekesfehervarja so prodrle nemške čete po vinogradih še več kilometrov dalje proti severovzhodu. Prav tako so naprelovali oddelki vojske in vojaške SS severno od cžine med jezerom Vel^ncze in Dunavom. Izgube poraženih boljševikov naraščajo od ure do ure. Tako je uničila ali zapleni, la 3. SS oklopniška divizija »Totenkopf t med nekim zadnjim napadam 22 oklopnikov, 181 protitankovskih topov, 13 salv-nih topov. 6 letal, 261 tovornih avtomobilov in številna pratežna vozila. Težke izgube je imel sovražnik tudi tik severno ol Dunava. S silovitim sunkom s severa je hotel tu raztrgati bok nemških oddelkov, ki so prodrli v zadnjih dneh zapadno od Hronovega izliva. 17 oklepnikov je vdrlo v nemško glavno bojno črto. Branilci so vse uničili in z obrämbmm ognjem razbili za njimi prihaiajočo pehoto. Branilci Bulin^pešte so odbili vse napade proti zapadnemu delu mesta, pod-vzete deloma z jugozapada, deloma pa preko ledu na Dunavu. Glavne dogolke na zapadnem bojišču so predstavljali i z jalovi jen je sovražnikovih prebijale ih poizkusov v trikotu med Roero in Maaso, obrambni boji na belgij-sko.luksemburškcm področju in zlem ameriškega bojiščnega loka med spodnjimi Vogezl in Hagenauškim gozdom. Ob nlzo-zemsko-nemški meji poizkušajo britanske čete že več dni vtisniti nemško predmost-je ob Roeri. Razen v poneleljkevem vojnem poročilu omenjenih 100 oklopnikov so izgubili Britanci doslej v tem odseku 3 do 4 tisoč padlih in težko ranjenih. Po dovozu novih sil so še naprej napadali, a znova niso dosegli več kakor zgolj krajevne uspehe. Boji ob belgijsko-luksembur. škem loku be-jišča so stopili trenutno nekoliko v ozadje. Spopadi v zasneženih go-z lovih pri St. Vithu in severno od Sauer ja so bili sicer hudi. vendar niso mogli kljub nekaterim sovražnikovim napredovanjem bistveno izpremeniti položaja, ker so se nemške čete v srednlem delu loka neovira. no odmaknile na pripravljene postojanke vzdolž Clerfa. Da Ima nemško vodstvo kljub Obrambnim bojem v severnem delu zapadnega bojišča še vedno pobuio v svo-fh rokah, dokazuje napadalni uspeh v severni Aizaciji. Z neprestanimi bočnimi sunki nemških grenadirjev in oklopnikov preti globoko razporejenim napravam Ma-gmotove črte južno öd Bitscha in pri Hattnu ter s prehodom preko Rena sever, no od Strasbourgs, je iz dneva v dan naraščal pritisk proti loku ameriškega bojišča me1, spodnjimi Vogezi in Hagenauškim gozdom. Tudi, ojačenja niso mogla več nadomestiti težkih nasprotnikovih Izgub Posebno težko ie bila ztfta ameriška 42. pehotna divizija, ki je skušala držati utrdbe. Zlom ameriškega bojišča je prišel naenkrat. V zadnjih 48 urah po osvobodili Nemci z napadom v obliki klešč s severa in z zapada več sto krajev. Preko mest, omenjenih v vojnem poročilu, so predrle nemške čete iz spolnjih Voge-zov še dalje naprej In so zasedle v ;igornji dolini Zintza Gumbrechtshofen, vzhodno odtod pa Wallburg in Durrenbach. Južno od Sultza so očistile vse k:aje severno od HagenauSkega gozda Kraja R'ttershofen in Hatten, za katera so bili v zadnjih dneh ogorčeni boji. sta že mnogo kilometrov za nemškim bojiščem. Preti zapadu usmerjeni sunek pritiska Iz Sufflenheima ln iz Hagenaus vzdolž Modra. S severa ln zapada približujoča si napadalna klina sta le Se nekaj kilometrov narazen. Skozi ozko odortino se umika sovražnik proti jugceapadu. naroda Gigantska borba nemškega naroda za vzhod..o-Jiamški prostor zbuja danes nede-ijeno občudovanje vsega civiliziranega sveta. Nikoli se še ni noben narod boril v tako težkih okoliščinah za svojo svobodo ln bodočnost Evrope, kakor se bori trenutno nemški narod. Ves svet je zavzet nad junaštvom, ki ga doprit-ašajo dan za dnem nemške divizije po zasneženih bajnih poljih Vzhodne Prusje in Poljske. Najboljši tolmač tega spoštovanja je uglednt španski list »Pueblo«, ki je napisal o zgo dicvii.sk-h borbah na vzhodu Evrope tele besede: »Bojna odločnost nemškega naroda postaja od dne do dne boij klasiCna po svoji veličini. O njej se bodo pele v poznejših, vekoviih junaške pesmi. Nemški narod je pokazal v teh c«neh tako moč kakor nihče na svetu. Od vseh izdan se je zbrai sredi ruševin, svoj h mest in se vrgel v obrambo svoj Ji mej proti neizmernim množicam, ki jih meče trenutno Moskva v bojni metež. G:rje Evropi, če bi popustil nemški jez pod sovjetskim navalom. V tem primeru bi biii zaman vsi še tako zaklavzurirani anglosaški dogovori, pa utj bi biL oprti še na toliko armad.« Poročila vrhovnega poveljništva nemške oborožene sUe govore odürito in ja^no c, razvoju vojaškega položaja na vzhodu. Stvarnost teh p- ročii je naravnost občudovanja vredna v primeri z izumetničeni-m. in izmikajočimi se poročili genera.isjna Eisenhowra v kritičnih d-eh velite nemške božične ofenzive v Luksemburški in vznodni Belgiji. Uradna poročila prav nič ne pr.knväjo nemškemu narodu dejanskega p:ložaja in mu slikajo razmere na bojišču take, kakišne so. V zaupanju v neizčrpno vero ki voljo nemškega naroda do zmage, kljub vsem še tako težkim preizkušnjam in knzam govore poročua nemškega vrhovnega vojnega vodstva o »brez-pr_aiernem nariopičemju sovjetskih okiop-nji in .napadalnih div*zij.« Spričo takega neznanskega nagomOJenja človeških in materialnih sil je povsem razumljivo, da so sovražniki dosegli gotove takt čne in strateške uspehe, tem b:ij, ker se niso plašili nobenih materialnih in krv-ih žrtev. Nemško vrhovno vodstvo je že pred pričetkom sovjetskih, zimskih operacij epozarjaio java:st na to, da je računat. kijub temu, da so že v naprej znana izhodišča boljše v,šiie zimske ofenzive, z gotovimi začetnimi krajevnimi uspehi napadalcev. Zato je nemško vrhovno pcveli-mštvo tud- razporedilo svoje strateške rezerve v primerni oddaljenosti od žarišč prvih sovjetskih navalov. Te rezerve &c sedaj že pričele uspešno posegati v obrambne bo je in so že prilično üavrie napredovanje ruskih oklopn.ških konic. Sodeč po si ah, ki so jih zbrali na sovjetski strani za svojo zimsko veieofenzivo, je gotovo eno, da hoCejo z njo za vsako ceno izvojevati čim prejšnjo odločitev. Ka. kor So sovjetske človeške in, materialne rezerve velike, vendar pa tudi one m^o brez dna. žrtve, ki jih je piačaao sovjetsko vojno vodstvo za deweuanje svoje strateške uspehe, so tako krvave in veiike, da so pričele načenjati že življensko substanco govjetsih narodov, kar morajo priznati celo e am. kremeijeki vlastodržoi. V tem pogledu so zanimive izjave šefa propagand-.ega oddelka v štabu Vi asove osvobodilne vojske, generala ši-enkova, kj pač gotovo dooro pozna razmere v rdeči vojski šilenkov je dejal med drugim: »Sovjetska cb°rožena sila hi se že da »no zru-6Ja, če bi je ne po-pirali zapadni zavezniki s tako velikimi materialnimi dobavam-Vsekakor ni pričakovati od nje, da od lahko sama s svojimi močmi izvojevala oa-ločlne uspehe..Ljudske rezerve so do kraja izčrpane. • Zimska ofenziva predstavlja p<>-slednji ogromni, a zato tem bolj tvegani poskus z naporom vseh še razpoiožlj.vin sil izskiti skrajšanje vojne, ki visi nao sovjetskimi narodi z vso težo že sferi leta.« Kakor sleherna ofenziva, pa naj je zamišljena v še tako velilkem obsegu, doseže svoj višek in prične potem popuščati v svoji prodorni udarnosti, tako bo tudi sedanja sovjetska ofenziva skoraj dosegla svoj Višek, ki je tem bližji, čim boh s» oddaljujejo operirajoče armade od svojih izhodišč. Z vsakim novim kilometrom proti zapadu bo postajal za vrhovno vojno vodstvo rdečih vojsk vse bolj pereč prometu» problem. Zadnje Stalinove ofenzive kažejo mnogo bolj značaj mater-alnih operacij kaikor zavezniške na zapaasni fronti. To je pripisati težkim izgubam sovjetske pehcts v štiriletnih vojruh operacijah. Te izgube poskuša sedaj izravnati sovjetsko vrhovno vodstvo s stalno naraščajočo uporabo težkega orožja. Treba je tudi pomisiti na težave, s katerimi se mora b-riti prodirajoča. sovjetska vojska, ker so na vseh ozemljih, kjer so sedaj vojne operacije, železniške proge že normainotirne. Zato bo treba, razšir.ti jih na rusko š.rin© ali P® prekladati vse ogromne množine potrebnega vojnega blaga na postajah, kjer se str kajo normalnotime proge z ruskimi širo-kotirnimi- Cim dalje prodira sovjetska vojska od svojih oskrbovalcih sred šč, ki so če vedno globoko za Uralom in v Sibiriji, tem večje so tudi potreoe po vagonskem m lokomotivskem parku. Ta park pa je bil že od nekdaj bolna točka sovjetskega režima. S temi dejstvi računajo tudi zapadni zavezniki, posebno njihovi vojaški kritiki, ki svare angleško in ameriško javnost pred preveJ.kim optimizmom glede na nadaljnji razvoj sovjetskih vojnih operacij. Seveda pa zaradi tega ni podcenjevati naporov rdečih vojsk in njihovih vojskovodij. Najmanj jih podcenjuje nemški vojak, ki je proti njim izvojeval že preneaatero težko in zmagovito bitko. Zaveda se sev««ia tudi, da je kljub trenutni materialne m ljudski premoči, ki pritiska od vzhoda proti vzhodnim nemškim mejam, de vedno mnogo nadanočen nad vsemi temi mnužv-oami tako po svojem junaštvu kakor po Šestletnih izkušnjah najtrših bojev, kar jih je kdaj bojevala kaka vojaka v zgodovini Nadaljevanje m 2 »JUTRO« št 19 = S 1 1 1 Četrtek, 25. L 1945 Beseda o poštenju V ljucskj izdaji ljubljanskega rady je imel pod gornjim naaovom predavanje g. Janko Janko vič, k ga aašj čitatelji poznajo že ;z niza člankov, priobčemh v našem listu. Predmet predavanja je aktualen to času primeren poziv za povratek našega življenja na edino rešilno pet poštenosti. Poštenje je b ic vedno ena izmed veiikm tn najosnovnejših vrlin našega naroda Naši predniki, očetje aaöjh očetov 3q st dičil. z njim, posamezniki kakor družo«* ao se ravnali po njem m ga postavljali na prestol češčeaja. Poštenje je namreč osnovno merilo čin vekove notranje k u. ture, tjstl plemenit izraz človekove uoiraujosti, v katerem se zrcali duša človekova. Poštenje je buo pogoj vsekega dobrega odnosa ljudi med s*-boj, potrebno je blo za vsak pravičen pravni posel, tudi najmanjši m na,neznat-nejši, kakor tudj za vsako duhovno vezanj.; ir. spajanje človeka s človekom. Na poštenje sta se oziiala nas stari roKouelec ln naš pridobitnik. kadar sta se vezala * pravnim opravilom na svojega soči /veka Odjemalec je jemal ie pr. poštenem proizvajalcu. Na poštenje ženina je g.edale slovenska mati, kadaj je možila svoje- hčer in na cLber glas nevestine druzi.e je gie-dai oče, kadar je ženil svojega sna Kult poštenosti je pri na» S.oveucih od vekomaj spaual v najosnovnejši komj-lekj et.ke m morale in tvori enega ou temeljev aa katerih s. o m ves ustroj ž. vi j na iiaa-e-ga nai oo našemu >n vs^-m drugim narodom iivropc notranje sovr-žap sde hotele pouta^-o un-č.ti vse svetinje, nd-strai.iti vse m^je, ki so ga v sKupuost, čin veštva in družoe vezale ter ga tako izmaličenega in omot.čuega \ reči v stanje anar iiije in zmeoe. iz te krvave resm.čnosti bi nato izšel uničen m zdesetkava.., da si takšen uaaene vajeti najhujše duhovne in telesne tiran je, ki jo zgodovina SDlah pozna in ki mu jo je boijšev.ški sovraž-ik spretno pripravil In v tej anarhiji bi morala izg.niti tucl. osnovna svetinja sioven-s.tega naroda, naše poštenje, da da prostora ž.dtvski »et. ki« laži in prevaie Zato nastopni prav da es n-ša revolucija duha da vme našemu življenju mesto krutega materializma naše ne-avne Bom' preteklosti, one osnove, na kater h je na s narod skozi stoletja živel. Zato smo tudi revolucionarji reakcije ali >naz:dnJastva«, če se to naše prizadevat, je smatra kot pogled sedanjega pokalen ja nazaj v pre tekiost. Da. pogled nas mladih v našo preteklost V ono daljno preteklost do trenutka kn smo prišli združeni s svojimi brati na tn južno zemljo, da ji vtisnemo pečat svojega genija ter da jo v krvi to znoju br-vumo. ohranimo in izročimo naslednjim rodovom kot dragoceno ded Sčino naših očetov. In ustvarjenje kulta poštenja v vsem našem narodnem, kulturnem in socialnem živlle-nju bodi danes plod naših »reakcionarnih« prizadevanj, plod protirevolucije duha. ki jo na konici mečev in peres nosi naša bor ba Čuvanje in ustvarjanje narodnih *v<> tinj bodi naša velika naloga tega trenutka in naših hotenj v bližnji prihodnosti. Domobranstvo kot nujnost slovenskega narodnega obstanka postaja vedno bolj ideja moralnega in etič. ega prerod?, našega naroda. Domobranec m več samo oni. ki nos puško na ramenu, temveč ie vsak Slovenec, mlad ali star, mož ali žena, ki goji v svojem srcu svetle tradicije našega življenja in ki ao po njih dosledno ravna Vsak pošten Slovenec je domobranec! Vseeno je ali se na zunaj za to priznava atLi ne. Kajti t sti, ki želi svojemu narodu dobro, ki ga želi rešiti od smrti ali samomora. tisti, ki se v javnem ali zasebnem poslu d: sled., o drži načel, ki mu j h je nevidno v dušo vcepil narodni genii, tak Slo venec je comobranec. a tisti, ki se teh načel ne drži. ke more in ne sme biti domobranec. (lasi b se v resnici r.a zunaj zs takega smatral. Pravih domobrancev mori imeti sl:venski narod čim več. ker jib potrebuje Povsod morajo kraljevati, povso-1 delati dobro svojemu narodu: bit: svojemu bratu hrat; ljubiti, ne pa mrzti! Kjerkoli bo vršil tak Si.i venec svojo dolžnost, jo bo vrši, v skladu z glasom svoje vesti, z etičnimi in moralnimi načeli nr.e družbe ki povsod postavlja na prestol teb načei kult poštenja Prav posebno pa veljaj to za vs* one ki so postavljeni v šVo.,ih delokrog-h za tn. da služijo skupnost., za tiste, ki so rad« nje tam. in ki v svojih prizadevanjih nosijo visoko odgovornost pred sv_j;.ai narodom m svetom za vsa sto.jena dejanja Danes, v izrednih razmerah, ko kontrol* često ni možni ali izvedljiva, vprav danes je zato treba dosled o izvajati načelo pošten a in časti, tem bolj. ker pr«Kršek teb n, čel lahko obrezč šča ne samo posameznika, temveč vso težk; borbo s ovenske^i naroda, ker lahko škoduje sveti domobranski de ji in s tem tu.i vsem res požrtvovalnim in poštenim nos tel j cm te misli! Tisti, kj bi se v tem pregrešil, bi stori ca„težji zločin nad sv;jim narodom, kakor tudi nad svojim najbližjim, katerega je. zrabliajoč svoj položaj, oškodoval ln izua-jalsko prevarll. Toda pravi Slovenec . domobranec tega še ni nikoli storjl. V sveti borbi, ki jo bojuje za svobedo in obstoj sv je ga naro n pozaa samo svetle vzore svoj.h narodnin svetinj. T ga kot zvezda vod ica ved;jo po trn evi poti junaštva in žrtvovanja k visokemu Cilju, ki si ga je v svoji prisegi zastavit. Prav zaradi tega c lja, je domobranska ideja, katere nos.telji so borci prav.ee .n poštenja, tak: lepa in vzvišena. In prav radi tega cilja je^vredo doprin-oti tud najtežjo žrtev! Zato bo ta ideja zmagala! Janko Jankovič. šubsSie dela s Titzm Peter skuša sastav.ti Sast^o vlačo Stockholm, 24. jan. Dopisnik agencije Reuter, John Kimche, posveča srbskemu sporu komentar, iz katerega je razvidno, da dela šubašič skupno s Titom, medtem ko se kralj Peter ne ozira na to ter skuša sestaviti lastno vlado. Nadalje pravi poročilo agencije Reuter, da menijo v krogih blizu šubašičeve vlade, da po njeni seji v torek ni verjetno, da bi šubašič sprejel odpust, ki ga je izrekel kralj Peter. TI krogi navajajo za to dva razloga: 1. kralj Peter je baje potvoril Titovo spomenico; 2. kraljevo ravnanje je Drotiustavno, ker ni upošteval dogovora med Titom in šubašičem z dne 16. junija, lil ga je prej sprejel. Zato pričakujejo, da bo utemeljeval Subašič z ustavnopravnimi razlogi, zakaj namerava nadalje ostati na svojem dosedanjem mestu; tudi računajo, da bo sprejel Titov poziv, naj se vrne s svojo vlado v Beograd, in sicer s kraljevim privoljenjem ali brez njega. Nadalje trdijo, da je Subašič obvestil kralja, da svojega odpusta ne more kratkomalo sprejeti, ln ga zaprosil, da bi se prej posvetoval o tem s svojo vlado Medtem pa je kralj, ne da bi počakal na SubaSičev odgovor, sestavil lastno vlado. Stockholm, 24 jan. Kakor javlja agencija Reuter je sklenila jugoslovanska begunska vlada, ki se je sestala v torek pod predsedstvom Subašlča, da bi razpravljala o zadržanju kralja Petra, da zasedaj ničesar ne podvzame. To pomeni, da se smatra Subašič še vedno kot min. predsednik is da te namerava posvetovati o zadevi najprej z britanskim zunanjim ministrom to Titom. Kakor javlja agencija Reuter, zahteva tako zvana »Uradna jugoslovanska poročevalska agencija« v Londonu, naj se vrne vlada dr. Subašiča takoj v Jugoslavijo ln izpolni dogovor, ki je bil sklenjen med Titom in Subašičem. Kralj Peter je razpustil šubašičevo vlado, kar pa je protizakonito ln nedemokratično. Izjava pravi nadalje: »Kralj Petei smatra, da lahko odpušča svoje ministre kot navadne dvorne služabnike. Pri tem se zanaša na «fašistično ustavo», Id je bila naložena jugoslovanskemu narodu i. 1931 Kralj hoče zavlačevati rešitev jugoslovanskega problema v upanju, da bi izzval v Jugoslaviji državljansko vojno in neenotnost med zavezniki ter da bi s tem ustvaril ugodne pogoje za svoje sebične politične namene.« »Daily Mail« javlja da se bo britanska vlada na posebni seji bavila s to zadevo. »Daily Herald« izjavlja, da je sedaj nasto- Odpor nemškega naroda Nadaljevanji - l strani ČloveStva Oprt ra vztra1nost in složno od. pornost vsega nemškega narodnega občestva bo prebrodil vse trenutne kriz-; ii> krnčno le zaokren l tok dog^dko" :ako, kakor hoče- nemško vrhovno vojno vod civo, ki je že tolikokrat dokazalo, da js koe vsakemu, Se tako težkemu položiti. pil položaj, ki omogoča britanski vladi, da »presumira. privoljenje kralja Petra«. V londonskih političnih in diplomatskih krogih splošno menijo, da Je kralj Peter z nenadno odpustitvijo Subašiča tn imenovanjem Milana Groia za min. predsednika Se bolj poslabšal svoj položaj, kakor je že itak bil. Komunistični Ust »Daily Worker« piše že o »izgubljenem prestolu« in poudarja, da ni nobenega govora o tem, da bi se Tito spuščal v pogajanja z Milanom Grolom. Z odpustom Subašiča je izgubil kralj Peter svojo poslednjo možnost, da bi zopet dobil prestol ln da bi se lahko vrnil v Beograd, čeprav samo kot zasebnik. Milan Grol, ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, je »hud reakcijonar«. Stockholm, 24. jan. »Daily Telegraph« javlja, da se pripravljajo člani Šubašičeve vlade, ki jo je kralj Peter odpustil, na povratek v Beograd, da bi tamkaj izpolnili brez kraljevega privoljenja dogovor med Titom in šubašičem. ženeva, 24. jan. Kakor javljajo iz Washington, je izjavil državni podtajnik Grew v torek zvečer, da je vlada Zedinjenih držav priznala glavne točke dogovora Tito-Subašič. Peter osamljen Bern, 24. jan. Kakor je bilo pričakovati, je sklenila Subašičeva vlada ignorirati ukaz o demisiji, ki ga izdal kralj Peter. Istočasno je sporočila vlada, da zahtevajo vsa begunska združenja Jugoslovanov v Londonu, naj vlada nadaljuje z delom in odpotuje v Beograd, kjer naj bi skupno s Titom "izvedla dogovor Tito-šubašič. Kralju istočasno očitajo, da ves čas vojne ni ničesar storil za svoj narod m da se nikdar nl pojavil v bližini kakšnega bojišča. Vladni uradniki so bili pozvani, naj odrečejo poslušnost vsaki po kralju novoimenovani vladi. Diplomatski dopisnik lista »Daily Telegraph« že javlja, da se pripravljajo člani begunske vlade za pot v Beograd. Da kralj po vsem tem ne more računati pri Churchillu na nobeno obzirnost, je razvidno že iz Churchillovega govora v spodnji zbornici. »Daily Express« ugotavlja, da ne bo imel Peter na razpolago niti britanskega vpliva mti britanskega orožja, da bi izpremenil dogovor v svojo korist. Po izdaji londonskih Poljakov in po odpustu grškega kralja je bil sedaj tudi Peter postavljen pred vrata. Tako postopa angleška vlada z zastopniki onih držav, ki so se resno zanesle na britansko obljubo pomoči. Amsterdam, 24. Jan. Kakor javlja agencija Reuter, je bila' v sredo prekinjena seja jugoslovanske vlade v Londonu, ko se Je zvedelo, da je pozval bivši kralj Peter dr. Subašiča, naj ga obišče. Subašič se je podal h kralju. Kakor Javljajo, se bo kasno popoldne seja vlade nadaljevalA in bo Subašič poročal o razgovoru s kraljem. Amsterdam, 24. jan. Kralj Peter je med sejo vlade, ki se je nadaljevala kasneje popoldne drugič poklical k sebi min. predsednika Subašiča. Prodor med Szekesfehervarjem in Blatnim jezerom Preizkušen! nemški ofttopniški oddelki v napadu — Sovražnikove izgube stalno naraščajo BerHn, 24 jan Potem ko so nem&i oklopniki vzhodbo od B atnega jezera prodrli skozi vrzel ki eo jo napravili nemsk' grenadirji, do Donave, so nato sunili proti severu in razbili sovražnkove rezerve, ki so se jim uprle Odprli so ožino med Velenzom in Dunavo ter prodrli po uničen:u boIjsev'Skih delnih «fcupin dalje proti «evera V zadnjih 48 urah so na-da!jn!i oddelki razkrili vrzel. Ena teh napadalnih sfcupm je prodrla prot: jugu. druga pa je zavzeta cfalj« severno od tod Szekesfehervar, ki ga je sovražnik žilavo hranil Potem ko so nemške čete zavrele to mesto, ki so ga zgradile sovjetke čete v o*krbova'no oporišče so nemoči oklopnki prodrli še več ki'ometrov v smeri proti severovzhodu na ozemju med vinogradi. Sovražnlcove izgube naraščajo vsako uro. Kakšne «o te izgube na madžarskem bo i7ču, je razvidno že iz pnroci'a nekefln oklopni^cega zbora severno od Do ave. ki je v ponedd'ek oopolnomi razM močen sovražnikov cklrmi-sk: funek Ti oddelki so uničili ali zaplenili v času od 21. decembra 1944 do 20 januarja 1945 tr rej v 30 dneh: 498 oklopnikov in oldopmVh vozi'. 3C8 topov razl čnih krlibrov. 54 minometov. 130 po večini polno natovor-jfnih t o vom; h vozil, velike količine ročnega stre'nesia orožta in voinega gradiva vseh vTSt. Posebne uspehe te dosegel četovodja poročnk Loos, ki je uničil v soboto s svo im oklopni- kom v kratkem času 8 sovjetskih oklopnikov, 4 protitankovske topove in 1 oklopniki iz-vidniäci voz. Izjava slovaške vlade Bratislava, 24 jan Min-strski predsednik dr. Stefan Tiso je podal v torek v paramentu vladno izjavo, v kateri poudarja namen na-sprotnkov, ki hočejo zanka ti sJova kemu na rodu pnvco do narodne samobitnosti in samostojne države. Gonjo, pravi vL«dna ;zjava. vodijo isti ljud e. kj niso slovaškega naroda nikdar priznava'i in ki so ga leta 1919 nasilno vključili v umeten tuj sistem, da b: tako povečali število svojega prebiva'stva Za Slovake ni Beneš nič drugega kakor vsiljiv, ljudstvu tuj emigrant, ki hoče pognati Slovake zopet v fužnost. Vladna izjava pravi da vztraja slovaški narod neomajno pri pravilnosti jvojih dosedan ih narodnih stremljenj in mednarodnih zasnov, ki so prireje sJovaSkemu narodu vrsto blagoslovljenih let lastno državo in razvoj, kakršnega doslej še nkdar n; doživel S'ovask, narod vztraja nadal'e v zvestobi -»vojim zaveznikom. zlasti veI;konemTvemu Reichu. k, je s Fiihrerjcm no čelu širokodušno pr.zna! naravne pravice slovaškega naroda ter pomaia! utrditi temelje narodnega jn cfržavnesa življenja Ne da b1 premišljal, bo doprnefel slova-lc, narod vse žrtve in vztraja' ob svojem zavezn ku v boju pro+i boljševizmu. Moskovska politika v Vzhsdni Evriipl Zan'mlv članek ar^škega S!sta „Ečorarmist" Stockholm, 24 'an An«'e"kl list »Fcono-mist« se bavj v ob^em članku s položajem v vzhodni Evropi. Njegova izvajanja sicer nimajo ve'kega nomena. ker list ni preveč pomemben. in jih moramo vrednotit kvečemu kot rt'as vpiiočega v puščavi »Debela koprena tajimtvenosti je nadla preko Evrone ki so lo zasedle sovjetske čete«, nravi 'V ob ppfeffcu sTam; Naravnost neverjetno je, da f? sovie^ka nol'tika izzvala prav v zavezniških deželah, nanr-eč na Poljskem in v Srbi-H. najbolj akutno krizo. S-v-ieNke ob'a^i so hrerobrtrno ra7orož'le mtenvrale in dlmnu-Hrale ce'e divVle :n nolke po i l'c «trmode. Na Po'»-krm in v S-biii se «oviefsV., rwV'fiki rnie m;rr?\Ti'*h no^o'ev pa gr/tovo n» bo 7ho"šplo političnih odnosov. Spzrl v wasäingtonsfei vladi Stockholm 24 jan Izmenjava «mcrVa trgovin ;ke«a ministra st bo verjetno razvi'a v spor največjega ob«ga, nravi neka ve«t nc-w-yor'kega dopisnika »S co';ho!ms T'dn:n'4enai D«cxlanje^a amer-lce^ nvnivtri za trgovino Jes^eja Jon ca je Roosevelt zamenjal s podpredsednikom Z; d'njer.ih držav, Wallccom. Jones pa ni pripravljen, da bi se m'mo umaknil V osi rem odgovoru e Jones siocr pridal na spremembo v trgovinskem ministrstvu, je pa izjavi', da glede nove zasedbe ministrskega mesta nikakor ne soglaša z Roosevelt->m. ker smatra da W^'ace n; primeren za to de'o VV'allace je v poslovnem svetu popolnoma neizkušen 'n bo naletelo njego-vo sodelovanje za trgovinskega m:n:stra tako v poslovnih kakor v flranenih krogih na odocr. Op. žic ju je z ;mcnovanjem Wa'Iac nrtxl-vsrm zato nezadovolna, ker bo dobil WaHi'ce z imenovanjem za trgovinskega mristra nadzor tvo nad vsem vladnim posoj: n:m načrtom in nad likvidacijo naprav vo ne nd'?stri;e v vreiftios.ti 32 milijard dolarjev Med demčar-skim in levičarskim krilom ameriške vlade se je bat pravcate vojne Wal aca smatra jo za zastopnika u!tralibcra'ne smeri politikov New Dea'a Demokratom južnih držav je pravi trn v peti medtem ko je Jones zastepn k konservativne skupine Rooseveltove vlade V kongresnih krogih izjavljajo, da e Roosevelt na najboljši poti, da resno torpedira sodelovanje s kongresom. Rcssnman Rooseveltov posredovalec v Evropi Ženeva, 24. jan. Reuter javlja lz Washingtons da Je podelil Roosevelt vrhovnemu sodn ku Samuelu Rosenmanu nalog, da kot njegov osebni zastopnik v činu poslanika preišče gospodarske razmere v Franciji, Angliji, Belgiji ln Nizozemski. Rosen-man Ima nalog, da poroča predsedu ku o ukrepih, ki so potrebni v skupnem interesu Zedinjenih držav in njenih vojujočih se zaveznikov za dosego zmage na področju življenjsko važnih dobav z izjemo že gotovega vojnega materijala. Imenovanje je postalo takoj veljavno. Rosenman se bo po izpolnitvi svoje naloge vrnil na mesto predsednikovega osebnega svetovalca To pravi Reuterjeva vest, h kateri je treba dodati, da je Rosenman Rooseveltov najožji sodelavec in njegov intimni prijatelj. Rosenman je ustanovitelj židovskega možganskega trusta v Beli h ši in njegova najboljša glava Vsi zakoni in predsednikovi govori potrebujejo pred objavo Rosenma-nove odobritve. Od zjutraj pa do večera je Rosenman v Rooseveltovi bližini. Svetuje mu v vseh vprašanjih. Znani Rooseveltovi kajnovsk govori so prav tako Rosenmano-vo delo, kakor predsednikove kongresne poslanice. Svetovno židovstvo se mora zahvaliti predvsem svojemu rasnemu tovarišu Rosenmanu, da tako obvladuje celotno politično in gospodarsko življenje v Zedinjenih državah. Sedanje pošiljanje Rooseveltovega dvornega žlda v Evropo pomeni, da se hoče najmogočnejš' mož v Washingtonu sam razgledali, kaj bi se dalo iz »osvobojenih« dežel Se iztisniti in kako je treba pričeti obljubljene posle. Zanimivo je, da bo vzel Rosenman s tega vidika tud* Anglijo pod svoj drobnogled, kar Je nov dokaz, da predstavlja Anglija za svetovno židovstvo le Se objekt izkoriščanja Aii veste, kako je ravnati z roeuo brizgal iiico. gasüsku metlo lo kuko se gasi « pe skom? Ce niste skušajte dobiti tidevna navodila, izvežbajte se! Najbolje pr'po* močki nam nič ne koris.ijo, če jih o? mam< uporabljati. tu I-izbcn3, 24. jan. Kakor javlja agenciti Reuter iz Washingtona, imenuje list »Times Herald« odpust trgovinskega mm str-i Jesseja Jo csa Rooseveltov sunok 2 ooda lom v hrbet. List napada Henryja VVaiia-ceja, da jt večno volik.potezuo n;slot>a, napram denarju drugJi ljud. »Baltimoiv Sum« p.še, da so zahteva i Wallace in nje. govj priolc^; najvišjo ceno Zahtevah «o glavo Jesseja Jonesa in Roosevelt jim jo je Izročil v zlati skledi. V nekem Komen taiju piše I st »Christan Sc:e ce vl .n.torc da S3 se končali političnj medeni tedn; med Rooseveltom m kongresom «očno ur po njegovem četrtem uradnem nastopu Luka Anvers popolnoma opustošena Lizbona, 24 jan. Angleški mornarji, ki so obiskali Lizbcnc so zjavili, da je luka Anvers danes Te še kup razvalin. Nemške leteče pombe so padale v velikem številu v bl.žino prista iških naprav, kjer so povzročile vejko opustošenje Pri teh na nadih je bilo potopljenih tud: več sto .adij. Sedaj lahko uporabljajo za plovbo samo ozek prekop, ker je iuka vsled ogromnega razdejanja sicei neuporabna. Nadalje «o izjavili mornarji, da ne obstoja nobena go tovost, da laije dejansko dosežejo Anvers in Se manj, da se jim posreči zopet zapustit: to mrtvaško luko. Dogodil j «o se celo že primeri, da so se p.sadke lad:j Dra .ile še enkrat vpluti v auverško luko. ker je tam v nevarnostj njihovo življenje Kc-i Se nimajo nobenih protiukrepov protj nemškim letečim bombam, ne vedo, kako b do v bodoče vzdrževali promet z anverškt luko. Sestanek treh zepet v Teheranu? Amsterdam. 24. jan Kakor javlja agencija Keuter, je povabi! iransk, šah po pristojnih velep&s ankih Churchilla. Rocsevelta n Stahna. naj ?e zopet seslanejo v Teheranu kjer je ukazal pripraviti več svoj h paiač za stanovanja gostov. Kakor pripominja k temu agencija Reuter, doslej še na bil dan noben zadevni odgovor. Amsterdam, 24 jan. Glede bližnjih razgovorov med Churchillom, R oseveitom in Stali om je izjavil neki paršKi radijski komentator, da so poročila o možnosti f; an cosike ude ežbe »še zel-; nasprotne-«. Oči-vidno vprašanje še nl odlačeno Čeprav temu zavlačevanju v francoski javnost, ne pripisujejo nekakega prevelikega pomena je dejal komentator, je treba ve dar po-udarti, da je uspeh francoske uaeif-r.be odvisen cd tega, ali bo ostalo Franciji preo sestankom dovolj časa za proučevanje pereč.h vprašanj. Vsak dan, čim bolj zavlačujejo povabilo, predstavlja pomn-ž tev težav, pred katerimi bi bili zastopniki Franc je. SoS jsSd tjrcces Dunaj, 21. jan V tako zvani razpravi proti vojnim zločincem v Sofiji je bil v ponedeljek zaslišan predsednik sobranja S'Ojčo Mušanov. Kot priča je izpovedal, da je imel nalog pogajati se z Anglež: v Kairu o sklenitvi miru, razgovori pa so se kakor znano izjalovili zaradi ugovora Sovjetske zveze, ki je napovedala Bolgariji vojno ln nato nastopila kot edini pogodbeni partner. Mušanov je izjavil, da min. predsednik Bagrjanov pri podelitvi naloga ni postopal odkrito. Priča Kišov je dejal, da je dobil nar očilo, naj stopi v Ankari v stik z Angleži in Američani. Zvezo je posredoval ravnatelj bivšega American - Colledga, Blake, ki pa je dejal, da mora Bolgarija kapitulirati. Vlada v Sofiji je označila to zahtevo kot smešno. Srbrlce ctrrJce g*eš!IfafO v S&vjefcrkc zvezo Dunaj, 24. jan. BoTjševiiko odpošnljanj^ otrok -z Srb:je v Sovjetsko zvezo je v po'nrm teku. Prevozi otrok rredo po večini preko Bolgari e m od ted po monki po*:i v Odeso ali Nikolajev Kakor javlja scfij:k; radio jc prispela pretekli teden v bolgarsko glavno mesto nadaljnja skupina sirskih otrok, da bi nadaljevala pot prot vzhodu Darujte za p Predavanje v Nemški akailesnlfi Ljubljana, 24. januarja Snoč. je priredi tuiwi^üji le^.torat Nem. Site ai-wä-_*üiüje v srcbioi uvoiani Uniena pioa^van^e uuerstui...ia-irerju, PiOaerja ii>u;uicii fcCKart, eai Diciiur und Kamp-iei«. Predavanju &o pr^KXstvövaU zaotop-..ilci civiinh, vo^ackji m poijcLiskdi su, r; :xzu.atuv m dom.včm "'kuiiiu-nih zavodov. Te piedöiavnike un ostau^, obcirisivo je pozdiavu v jinenu. Nemške aitadeaiue pix)i. dr. H. S vv o b o d a in iziočJ peseuo PiO-^vateiju. Obersturnifiihrer Ploner je v enoumlh izvajanjih seznami positu>a:ce z življenjem in pesinsnun aeiom na splošno malo znanega poeia in drainatiKa Dieaicn Ectva.ta Bil je euen )Zmed ožjih sodelavcev A-Oifa H tlerja v prvi faz. naruuausociiu.iie>tiene£a razvoja in njegov osebni piijateij. Ftthrei je postavil leauu pesniku-bojeviuxu trajen sp.oi^enik v svoji knj-gi »Mein Kampf«. Kjer omenja Dietricna n,ckai-ia med vzar-n.ki .n ž.tvami naroono-sociaaisučne revo. ucije. Eckert je Dil že kot miaoeme zra-zito bojevit čiOvek, v katerem sta se vedno izravnavali uve polarnosti: nužuja m ljubezen, boj in mii itd. B i je'sliasien verniK -deje nemškega vodstva in p sianstva v Evropi, ooozevaiec germausKega rasuo-ijucL-kegia duha in, integraieu nac oaa.ist. V hte.aiuro je vsupil v začetku teg.i tao. letj.:i kot pesa-k, vendar v tedanji Nemčij . ki je v zur-iaustiki in. v književnosti uod-legia vplivu Juoov, m dosegel večjih uspehov. Medtem k; se je pokucno opri je. no-v.naistva, se jc literarno akušai uveljaviti kot kome-iograf. Predavatelj je prikaza! več Eckartov.h dramatskih dei, med njjm dramo iz do'De Hohenstanfov in oranio iz življenja f lo. enurukin Medičejcev »Lor.-r^-, zaccio«, ki kažeta značilne elemente Eckaj-tove miseln sti in pr.p.avij ta z njim. pot poznejši r.arodncsoca.iat.čni ideo ogi ji. Tud; kot di amatik m mogel -oseči veojra uspehov, ker so v gledai.ščih, kakor je poudaril predavatelj, prav tako gosp.uovali 2.d'e in njihovi hlapci, a Eckart je bil že izpočetka odločen antisemit. Po zlomu Nemčue ie.a 1918 je občutil kot pesnik in kot vse. *-m_ ški naciolanist čni bojevnik vso težo rimskega p. nižanja. Pisal je plamenece pesmi, med njimi slovečo budnico »Deutsehiaaa erwache«, začei izdajati borbene časopise in se med prvimi pr družil Adoifu Hitler.,u. Z jim je tki zaprt, z njim se je v berepte*. gadskih hribih navduševal za novo nemška bodočnost, dokler nl oslab jen od zap rov in drugih persekucij umrl o božiču L 1924. Narodno-soc aliStična mladina Nemči Dietrich Eckart je bil tudi po smrti aoiev-nlk za njene ideale. Predavenje OberaturmfQhrerja Plonerla Je razgrnilo pred poslušalci podobo tistih pianlrSkh let jn opozarjajo na literarne, kulturnozgodovinske in svetovnopoLtične perspektive ndrocaiega soclai'.z.i.a. Prisotno občnstvo se je pie^avatelju z dolgotrajnim ap:avzoai z hvalilo za njegova temperamentna m jas. a izvajanja, pletcna z mnogimi citati iz Ee.cartove poezije in draiiiaoke. Omejitev potncšnfe voJe Na pocuagi J Ho. zaüona o me&tuui občl-nali z dne 22. julija ly34, Siužoeni iist št. 530/67 iz 1934 v zvezi z naietüx» o začasnem opravljanju poslov župana mestne občine Ljubljane z dne 25. peptembra 1913, Službeni iist ŠL 2G2/83 iz 1913, odrejam: OL 1. Ud due uveljavitve te nareube so hišni posestniki in stanovanjema najemniki uoižui paziti, da se v njih hišah oziroma stanovanjih iu poslovnih piiistor.h vodovodne pipe in sploh vsi iz to ta, bodisi v kopalnicah, straniščih in drugih napravah, ki so priključeni na mestu» vodovod, stalno povsem vododižno zapirajo. Cl. 2. Zaradi nadzorstva nad izpolnjevanjem te naredbe bodo od mestnega županstva pooblaščeni uslužbenci pregledovali vse vodovodne napeljave. CL 3. Imetniki vodovodnih naprav, ki kljub predpisom čl. 1. te naredbe ne bodo imeli iztokov .n pip vododižno zaprtih, te kaznujejo v denarju do 500 lir, v primeru neizterljivosti gioüe v roke 15 dni pa z zaporom do 10 dni. Globe, izrečene po tej naredbi, se stekajo v blagajno občinskega podpornega odbora (Službeni list št. 230/91 lz 1944). Ob ponovitvi prekrška se kršiteljem te naredbe dotok vode lz mestnega vodovoda zapre. CL 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Loubljani. Ljubljana dne 16. decembra 1944. Za opravljenje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik; Jaučigaj. Zaplemba imovine upornikov Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubjani od 24. januarja 1945 objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov: Krag-lja Mlrkota, visokošolca, nazadnje stanujo-čega vLjubljani, Koroška ulica št. 12; Po-laka Franca, privatnega uradnika, m hčerke Milene, dijakinje, nazadnje stanujoči v Ljubljam, Smartinska cesta 143; Pokov-ca Jožeta, mizarja ln žene Marije, gospodinje, nazadnje stanujočih v Ljubljani, Pokopališka ulica 25; Lampiča Ivana, ključavničarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 6: ing. Murkota Stankota, uradnika, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Langusova 21: ing Lavriča Rudolfa, Šefa kurilnice, nazadnje stanujočega v Ljubljani, kurilnica, Šiška. r »JUTRO« št. 19 Četrtek, 25. L 1945 H ^ 1 e želimo... žss© !sae!ii hu-ia zlata — Visoka snežna odeja Js pa&rivala naše kraje s&oro štžrl nseeece — Sreda maja je zapadlo lo cm snega Ob:l'ca letošnjega snega je piedinsr mnogih \-ak Vr Vi pogovorov, pri čemer se mnogi «- :.T)!njajo hudih zim leta 1929 in 1911/42, ■ j" zfradlo vel'ko snega in ko je hud mraz '-.'lokal več tednov zdržema Najstarejši ol.»lj nein i so se spomnili tudi izredne zime, ie Ljubjano, na:e kraje in večj' del nare ine zrjcla prav pred 50 let; Spomin nanjo tv je ' bledel bolj kakor spom n na drug do-lek ki se je zgr.r''.l prav trkr, pred 50 leti: notre-. ki je teme'r to zrrh! al ter»e'j I iuh!jine in p0v7rr.fi?' mrotfo na strrbu Tzn CilS stare še več r- '1- mnngo ''na zima r»red 50 'et: pa *e Snpom:njamo je ne da bi »i je M- «« . . U / Ca. t?~e~n-c:'e so sc V--"T -.»-'i vsako loto nrnovoduiejo, knk'na b b i/a "oča se zima Njihove napovedi so roičano ze1'» prrb'erp."t'čne in se le redko v'esnično Tudi pred 50 let; «o nar>ovedova'i >nafia? b' ?aioče se zime Znae'lno ie. da se ie \eč:m zed:nila v mnenju, da ho doV^mina «i h'T.'.i Ljt'dle jim posebno verjeli, ka-r "im re vc'amejo danes V nrslih ra jim ie vendar obtičal strah n-od možnostjo, 'da se ni'hove r.r<~.ovedi uresn'Jijo. T-<;e-i leta 1F04. v zavitku ni ksza'a da bo :'/\i ia fie zima ncf:aj izrednega Dnevi so hrt sk- ral do Pred? novembra sončni in tepli r-'rv; ?neg je zapadel že ob koncu oktobra, pod vi:vorn sonc* na je kmalu skonn?1. Vse je k1 zelo. c'a bo leno vreme še trajalo in da se bo umaknilo cVčainemu ;ecerv7cemtt deževju, megli jn vremenski pu?čobi. ki je pri nas v r'vod; okoli adventa Po 20 novembru na se le hlad fto-miem! in živo «rrhro ?e že Iez'o pod n;č'o Dne 25. novemh-a ie Lrub.ianea.ne presenetil sne«», ki »e padsl dva dn- in obležal. Zemljo je pokrila precej deb :'a snežna plašit Tako se 'e začela ire?rrčevrti napoved vri vreme brez snega. Na praznik sv. Treh kraljev je začelo znova mesti in je medlo nekaj dni nepretrgoma. Posled'ce novega naleta snega so se kmalu pokazale in od vseh strani so prihajala poročila o hudem mrazu, c težavah v prometu in o zametih V Ljubl'ani je bi'o to'iko «lega. da ga živeči rod tako visokega v mestu ni pomnil. Po mestnih ulicah so se dvigale nad en meter v'scfce barikade enega, ki so ga s težavo za silo odstranili; s hodnikov. Po Ljub'jani in okolici so imeli z njim velike težave saj ga je bilo povsod okoli en meter na visoko. Za kidanje in odvaža nje enega je dotlei skrbela mestna obema, k: je sama najemala, delavce in voznike. Ker pa so na magistratu uvideli, da dola ne bodo zmogi, so morali kidanje in odv-zanje snega oddati na licitaciji. Mrk, so vozili z velikimi zamudami. Dunajski vlak je cbt'cal v snegu pri Zidanem mostu. ,tržarki pa na Krasu pri Petni. Zeler-ni.ka proga je bila zarad' plazov in žametov ponekod več metrov visoko zr.nrta s snegom. Velike množine sneoa ?© zapad'e po vse Koroni. po Istri in po bivši Kranjski. V Celovcu sc tiste dni zabeez'li —19° C. Na Ogrskem snegu, zlasti na Krasu, ali pa so p 1 ha j ali na dtj z večuniimi za^r.uu..mi. V Trsm j j ruZ.aj^U burja s lako si.ovitostjo, da enake že 30 let nlao pomnili. Ne..egi moža je zagrabila in trcšciia ob tla s tako si o. da je obležal mrtev. Vozove je pr-vač-uta z ,ehkuto. Podobno je bilo drugje. S eJi februarja so poročali, da je hud miaz ponovno zajel vso IUtliijo. V Neapju -o za.ee-žili —5 stopinj, v Turinu —16 stopinj. Ni Sicilija so divja i snežni viharji tn ponjkod je ležal 1 meter vasok smg. Težave so bi e zaradi hude zime in mraza vedno' večje Ljubljančan; so imeli s snegom polno defa in ga niko i n so mogli dovolj hitro počistiti s hodnikov. Iz latki mestne občine za čiščenje snega so naglo naraščal P.oti koncu februarja je v LJubljani zmanjkalo premoga. Kr.nist je v gotovi i, d a ni bilo dobč«ti niMi za dober deiar in dobro besedo vr.čo premoga in zmizo-vatj je moral marsikdo, kate emu bi to sicer nikakor ne bilo treba. Podobno je bilo ponekod na deže i, kjer so lju je v ©tiski kurili posteljnjake, sflaba stole in druge dile pohištva. Na deželi je razen tega zmanjka o nekaterih živi; in dr 1 gib potrebščn, ker so stai^e za oge pošl", trgovci pa si, novih niso mo^Ti nakupiti. Z1- 80 tam zasledili volkove, ki sta jih rima in ß.ad piignaa v b.ižino tbove&nin b*va1-č. Počuij t>e je z ma vendarle po^a. .j.4^-Na pivi spoirala-unski d n je kto. is p >-ročai, da je in.g ia »«'ncU že ski>ro it. v senci pa ga je bilo še I^eut m t;o ponovno naraščale reke. Sava, So/a in Ljubljanica so gioziie, da bodo p esto ie bregove Ljubljanica je svojo g ož jo kma£u izpo nilla. Dosegla je viiino 2 80 metia rad normale in je p epla il » v-d-del Burjo. Pju^d-jala je Barjancni v Lipah, Havptmanci in v Črni vasi precej šikods. preb va stvo je v vsej naglici s čolni reševalo skromne ostanke s'ojega imetja in svojo živino. Kazale pa so se že druge zle posodice do cotiajne z me. Ozimina je pod rnegom hudo trpea. V Ljuhl oni so kid nje snega izdali od prvega decembra do konca marca b]izu 13.000 goldinarjev. Ko je kronist 10. aprila ugotovit, da je zav a dal o končno najlepše spomiodansko sončno vreme in da so le tu in tam še v dni -1 " dovi umazanih ostank/iv snežnih birikcd po mestu, so še vedno divja e povod" j i. Voda je zaia nove kraje v litijsk m ok a-ju in v treba-jski dojim. V za';ik m okraju so bila polja tri metre pod V"do. Velikonočni potres je povz o^l. da so Ljubljjinčani na mah pozabili na zimo. Ni Ako želite prodati oblačila, cevije, parilo posteljnino in slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo» da nam to ustnicno ali telefonično »poročite. Poslali bomo k vam na dom svojega nakupovalca. Nakupovalnlca Socialne pomoči Ljubljana, Gradišče št 4, tel. št. 30-39 jsh posebno pre rav.o niti to, da jih js zai-nji dih zime obiskal, ko je nu.če več ni p.-ičakovai. Ba.o je 15. maja, na zadn. i dan .edenih mož, ko je na goit Zol je na n-krat začelo saiež.ti. Snega je v ne\aj o:ah zapaciio toiko, da so bile vse gore pobeljene s.ioro do nižine. Sne-žilo je po v^n Kranjskem. Štajerskem in Koro k.m. Na Planini ao imeli 40 cm snega, v Kr kem 11 cm. v Braslovčrh 10 cm in v Metliki in okojici z« dobro ped V Ljub jani je sneg sproti kopnel, drugod pa je obl žV in napravil veliko škode na sadnrm drev u. Z'asti v Bei Ki-ajini je bilo razdejanje občutno. Sneg in vihar sta k>no;la veje in ruvala drevesa tako, da je mirilo več let, preden je bila škoda popravljena. Zakaj smo pozabljlvi7 je zapadlo .toliko fnega. da so morali ponekod ______(________ ___ u-tavitj ves železni'ki promet za 2 do 3 dni- j radi rrtrrza in snega je poginilo Zima je segla claicč proti jugu. Alncrlo sne- divjačine in ptic. ga je zanadlo celo v Al/iru, Po vse.i Italiji je sneg ob'e/.al in se je mraz stopnjeval do 7° C pod n'e'o. Veliko škode je sneg nepravil v Španiji in uižni Franciji V Pirenejih je zasulo več vati. V neki vasi so potegnili 50 ljudi mrtvih izpod snega. Prvi prevrat: sirshpredpcp'ava^d V noči na 14. januarja se je v rame nenadno sprovz-glo. -Nasrfcop-il je jug in sneg je nago kopnel. Roh'o deževje je šo bolj pomnožilo strah, da bodo zaradi velikih koi.ičin topečoga se snega "nastepile po-piave. Po ljubljanskih utcah je bila po- mnogo da1 še nTiče n? slutil, mi štir: roocece in da bo izginil šele proti koncu marca. S snegom prve težave Naslednje dni je ponovno snežilo in poro-Sila so govorila o pn ih zametih Mno<»o snega je nadlo po Nofren;cl-:em z'asti okoli Log°tca 'n Planine t;a do Sežane. Vlaki na dolenjski progi so s težavo zmagovali snežne ovire in so prihajali v Ljub'jeno « prece'"njimi zamudami Mnogo ?.ne-?a je zanadlo tudi na Gorenjskem, 'z Opatije n z Reke pa so poročali o stilni burji'. Zima je zagospodovala po vsej deželi. V prvih decembrskih dneh ie znova snežilo, mraz pa ni bil posebno hud. Tu pa tam ?e je celo to'iko ogrelo, da se je sneg topil Od uga pa je bila vedno ze'o kratka in snegu ni napravila posebne Škode Ob nastopu astronomske z;me so poroč la ugotavljala, da krije zem-üo že debela snežna odeja, ki daje v Ljubljeni me tnim delavcem, zanoslenim s kidanjem STiesa, mrio^o dela S Kororkega so sporočili, da je tamkai zapadlo to'iko snega, da ie vožnja čez Predil onemogočena m da so vse po?+ne vožnje ustavljene. Tako je potem ostalo do konca decembra in za božične praznike so imeli Ljubljančani okoli 10 stopinj mraza Na!et snega v začetku januarja Najhujše pa je šele prišlo. V prvih dineh januarja se je mraz pri nas počasi stopnjeval. Edino v Primorju eo imeli še lepo sončno remenarjev, čeprav te- j vs°d nepopisna »plundra«. ?a bo frei» ležal zdrže- Naslednje dn; so vode pc povsod naraščale. Dne 18. januarja je Ljubljanico ra Barju prestopila bregove in preplavi a v* lik del Barja. Druga poročila so javljala, o veiji-kih snežnih plazovih, ki so povzročili huds nesreča Ker je naslednji dan dež prenehal, Ljubi j andca ni več naraščala in Brje je bilo rešeno najhujšega. Vode pa so pre-p avle PCeaiinsko dcitno, pod vodo je bil svet ob Pivki «n okotld Postojne. Cerleni.ko jezero je naiaslo za 65 cm. Iš a polok je preplavil vas Strahomer, o po vo "njih pa so poročala tudi iz Ribniške dedne in a okoiMce Rat.eč na Gorenjskem. TLste dni poroča kronist o vžirj! snoga in ugotavlja, da ga je bilo maiokje talko kakor na Kranjskem. V Ljui'rgja i so ga namerši 75 cm, v Kranju in K am odi :u 79, drugod od 24 do 68. Zemlja je bila v Kra-ndu zmrzai j ena do 20 cm, v Kamniku do 13 cm globoko. Jug je vladal Ie nekaj dni. V drug* tretjini januarja je zopet zagospodoval sever in prinesel nov sneg. Mraz se je s opnjeval do 13 stopinj pod wälo. Ustailo se je mrzlo zimsko vreme, da je škripalo pod nogami. v Trstu in po vsem Kvarne sk m zajivu se je razdvjate slovita burja. Hoja po tržaških u icah je brla smrtno nevarna. Morski jn železniški promet po Kvameru in njegov] obali je bil ustavljen. Huda zima y februarju m marcu Zima je znova pritisnila in v rednih pr :-sledkih nakaj dni je ponovno sneži o. Promet je biß oviran, ker so viaki obtičaili v Sv. Matija na prinesen izboljšanja. Kmalu je zapade: nov sneg in povečal nerazpo-iitf.enjie prebivalstva ki je bilo . iz.edne »bele opojnosti« sito že preko glave. Ko ie 28. februarja ponovno sneži o, je kronat ugotovil, da je zima tega leta prava me'.c-orokška redkost in da je mogoče, da se to izpolnilo pr-'ioko^-anje, da bo sn žilo še v maju. Mož najbrže svojim be«:dam sam ni verjel, imel je pa pravi Sneg na dan sv. Zofije Zima je trajala brez popuščanja še ves marec. Od vseh strani so prihajala poro-čifla o snežnih zametih, ve ilrih plazovih m •sm-tnih nesrečah. Promet se je la.viaj z največjimi težavami Odkar je vozila železnica Trst. ni bilo r.a Krasu tako ne i! rvmnkod do Sferi metre samih sebe. Ne manjka jim nič drugega ne- go malo samozavesti. zameti, sneg je bil ponekod do šferi metre visok. Na progi Trst—Ljubljana—Gradec je bilo zaoosdenlh dan n noč 3.000 ceav-oetv, ki so čisti i zemete in pjazove. Po eb o izrednosit so doživeli v Trstu, kjer je morje prestopijo obrežje in prep«avilo b lž-^je uffce, tako da je bi'1«» m®sto podobno otoku v morju. Iz celovške okolice so javUi, da Doživel', bi čudeže, če bi sedli enkrat na dan alt vsaj enkrat na teden nekam v tih kotiček in pomislili, zakaj to ln to stvar vedno pozabljajo. Prav hitro bi namreč spoznali, da Ima njihova pozabljivost drugačno ozadje nego nediscipliniranost ali celo kakš- Zdravje in letalska vojna Vojaški zdravnik polkovnik prof. Rose, Izvedenec za higienska vprašanja pri šefu sanltetske službe nemškega letalstva, Je nedavno povedal naslednje o zdravstvenih okvarah v letalski vojni: Pri današnjem trajanju letalskih napadov niti za prenapolnjena zaklonišča ne obstoji nobena nevarnost, da bi zmanjkalo ljudem kisika za dihanje ali pa. da bi prešlo v zrak preveč ogljikovega dvoklsa. Tudi pri zasutih ljudeh, ki so sprva kazali znake življenja, a so jih odkopall mrtve, niso doslej niti v enem primeru ugotovili, da bi bili umrli zaradi porabe zraka Da se zrak v prenapolnjenem zaklonišču poslabša, je sicer neprijetno, toda zdravju to ne more dosti škodovati. Zrak se poslabša zato, ker temperatura v zaprtem prostoru narase in prav tako vlaga, pa zavoljo lzparivan^a. Tudi pri velikih požarih nI nevarnosti, da bi ogenj porabil ves kisik ln na ta način ogrozil človeško zdravje, kajti zračne mase, ki se pritakajo na požarišče, dovajajo dovolj novega kisika. Plameni porabljajo več kisika nego ljudje z dihanjem ln dokler je za ogenj dovolj kisika, ga je tudi več nego dovolj za ljudi. Tako zvane fosforne zažigalne bombe vsebujejo v glavnem neko smolno maso ln le majhno količino fosforja (okrog 500 g). Zato meni širša javnost po krivici, da so težke opekline v letalski vojni fosforne opekline. Natančne preiskave so dognale, da fosforne opekline spadajo r resnici med najbolj redke stvari. Dogajajo se le pri osebah, ki so bile v ne- posrednem razpočnem območju kakšne fosforne zažigalne bombe. Fosfor, ki brizgne na kožo, Je mogoče z vodo aH mokrimi cunjami z lahkoto pogasiti. Nadaljnja zdravniška pomoč obstoji v mehanični odstranitvi fosforja. Opeklina zavoljo fosforja se ozdravi enako kakor vsaka druga opeklina. Da bi se človek zavoljo fosforja v rani ali na koži zastrupil. nI mogoče. Fosfor Je človeku strup le tedaj, če Je dospel v njegova prebavila skozi usta. Pare, ki se razvijajo pri zgorevanju te snovi, so praktično neškodljive. Ce imamo v hišah ln zakloniščih za gašenje fosforja pripravljeno vodo, je to kot prva pomoč proti fosfornim opeklinam za civilno prebivalstvo povsem zadosten ukrep. DrugI pripomočki zoper te opekline so nepotrebni. Nevarnost za človeško zdravje pa pomeni pri požarih zavoljo letalskih napadov dim. Ta sestoji lz raznih škodljivih snovi, najnevarnejša med njimi je pač ogljikov okis, isti plin, ki se pojavlja pri zastrupitvah s svetilnim plinom ali z okvarjenimi pečmi. Ta plin je v dimu brez posebnih priprav praktično nemogoče spoznati, a plinske maske nam pomagajo proti njemu prav tako malo kakor proti ogljikovemu okisu v svetilnem plinu Da bi pa ogljikov okis ogražal zdravje ljudem na cesti, med gorečimi poslopji, je bosa, kajti na odprtem prostoru se ogijikov okis ne more koncentrirati v dovoljnl men. Ta nevarnost pa obstoji, če vderejo dim tn po?arni plini v zaprte zakloniščne prostore. Ljudem v takšnem primeru ne pomaga drugo, nego da ogrožene prostore zapuste. Osebe, ki Jih 1 je dim zastrupil, zlasti če so že nezavestne, Je pa treba čim hitreje spraviti v zdravniško oskrbo. no S'bkost v miselni sposobnosti. Baš ljudje, ki ljubijo red, občutijo to pozabljivost kot muko ln nedostatek, zaradi katerega si delajo očitke. Ce pa malo pomislimo, na kaj prav za prav »radi« pozabljamo, moramo kmalu ugotoviti, da gre skoraj brez Izjeme za stvari, ki se nam lz tega al: drugega razloga upirajo, ki nas dolgočasijo ali kaj podobnega Da jih potem radi pozabljamo, nI čudno — toda ali jih pozabljamo zares? Ne, temveč jih samo »odlagamo«, podimo v kakšen nerazsvetljen kot naše podzavesti, kakor otroci, ki lir- jejo šolski zvezek in so petem v svoji naivnosti prepričani, da se jim nI treba učiti. tame ugotovitve ne zaležejo seveda nič. Ce se hočemo pozabljivosti odvaditi, moramo preakati dosledno vsak primer posebe. Podzavestje se potem prilagodi takšni stalni kontroli in spravlja samo na svetlo stvari, ki smo jih pregnali v kot. Podzavest potem ve, da bi bilo odveč, če bi se hodila še nadalje skrivalnice. Vprašajmo se n. pr., zakaj smo pozabili telefonično poklicati prav Iksa Ipsilona, s katerim bi se morali vendar dogovoriti zaradi važne stvari. V devetdesetih odstotkih vseh primerov si moramo pošteno priznat', da se ga malo bojimo: možak govori rad na dolgo ln na š'roko, toda mimo glavne stvari. To Je neprijetno, dolgočasno, krade nam 6as. Se preradi si poiščemo kakršen koli razlog, da bi ga ne poklicali: skratka umakn'mo se mu, »pozabimo« ga. Prema-gajmo ta strah s tem, da si ga priznamo, ln potem ne bomo več tako zlahka pozabljali. V današnjem času nam je težje nego kdaj koli, da bi si vse »obdržali v glavi« — pomislimo samo na živilske karte in podobne stvari. Tem hujše nam Jo potem naša pozabljivost lahko zagode, utegne nam napraviti škodo, kl je ne moremo več popraviti, pa bi se Je lahko izognili. Zato nam nekaj nadzorstva nad našo pozabljivostjo ln njenimi vzroki nikakor ne mere škoditi. Zapoved! zdravja pri Abrrhsanu 1. Spi osem ur ponoči. • 2. Lež na dtsni srtrani. 3. Imej vedno zračno sebo v kateri spiš. 4. Drži posteljo daleč od stene. 5. Ne 6kopaj se nikdar zjutraj z mrzlo vodo: pazi. da ima voda temperaiuro telesa. 6. Vcžbaj telesne va e pred zajtrkom. 7. Jej malo me»a >n pazi. da je dobro priprav j eno. 8. Pij malo m'cka fto velja za odnsle). 9. Jej do-siti mastn h jedi, da se redijo slanice, ki uničijo kal bolezni 10. Izog>baj se alkohola, ki unič: iste sta-nce. TI Ne imej v svojem stanovanju domačih živali, ki so nosi tel j:ce kaii 12. Živi na dežel', več ko je mogoče 13. U\ažuj v vod' dve nevarnosti: okuženo vodo n — vlažnost. 14. Menjaj pogonoma opravka. 15 Menjaj delo s kratkimi in pogostimi odmor'. 16. Omeji častihlepnost. 17. Krofi 5* rasti. K i J lTURNI P EEGLED Kutpjsm Gbmra v vzgeji Nihče ne dvomi, da bo po sedanji vojni treba g oblje in temeljiteje kakoT po prvi poseči v življen e posameznikov in občestev, če naj prepotrebna obnova ne ostane — ne na pol. marveč na četrt poti. Ako je kultura — že po zvoru te besede — neko obdelovanje je posebno važna »obdelava« ali še bolj »predelava« človeka Zato naj bo v - novem ž'vi'enju posvečena izredna jkrb države in dražbe vzgoji: to bodi velika naloga ku turne politike! V e. kar smo imeli dede tega v nedavni preteli; t-, je bi'o zdaleč nezadostno in d(«ti-krat pov m z£re"eno, kar pe jagno kaže v luč. mnogih diinašn ih dejstev Pa ne da bi \ vzgoj itvu »zaostajali«! Med našimi poklicnimi vz "cjvelii «mo imeli vse polno teoretikov. eksperi mentaterjev ;n nekritičnih posnemovalcev razn h t :j'h met d najnovejše izvozne znamke Toda temu učenemu gosto-besednemu vzgojstvu se je godi'o tako kakor totemu, ki od sanrh dreves ne vidi gozda. »S letjo otrok'«, kakor ga ie pr glsüa nekoč vplivna fil'en Key. e povsod, k:er ni država z odlo-T. m' in jasnimi ukreni usmerila vzgoje mla j'ne proč cd gni ih vod zanikrne lahkotnosti. brezn-ieino"« ali nezdravega eksperimentiranja, cbrodllo mnogo slabih sadov ZJi sc, da so t. sadovi naj;'ab?i prav v me-čmskih diužben;'i r'astch Ne nvsim samo na vzgojni yp'iv šole. na n"2'o in rcvrno »prem'n'anje učn:h 5'.- nov, n" inte'cktua'ist'Jn; vzgo'ni ideal, ki,mu je bilo začetek m k ncc vsega Samo po^edov-nj; zna" ja, ne pa re-Trilm vzgoja mlad'h I u Pri presojanju tega bi mora!; 'tvpžcvatt ce'o vrsto vzrekov, med dru-&Io. tudi krivične proletaxizacijo srednješol- skih profesorjev in druge podobne minuse celotnega sisitema prejšnje prosvetne politike. Za sed2j se omejujem na ugotovitev izven--šolskih negativov vzgoje mladlega č'ovcka, predvsem vzgoje v me čanski rodbni kjer se je v duhu »stoletja otroka« in z njim združenega rous5eaujevskega sentimentalizmi raz-posel anarhizmu podoben individna!izem, čigar osnova je bilo docela zmotno preprdan'e da je troba nudit; otroku — tudi zn ccno največjih žrtev — čim več ugodja Tako na i se mu vcoplja za vse živ jenje kot njegov živ-1 enj ki vzor p'itev, asoc'a'en hed-nizem. t. j. nazor, da sta osebno ugodje in »»sreča« bistvo .živi enja. Taka vzgoja ki se je v me-čanskih rodbinah močno razpaola. je izrinila zadnje sledove tistega vzgojnega »5partansitva«, ki je neizog bno, če hoče :m-t: družVi namesto po-mehkužencev in uživa*k'h seb:čnežcv utr ene, prekaljene požrtvovalne, heroične ljudi ki so zmožni spreminjati v pozitivne vrednote boj, bolesti in težave — te bistvene in največkrat odoc'lne sile vsakega človeškega življenja. Od srod'ne 19. stoletja dalje velik del »vzgojene« družbe v Evropi zaničljivo simeHr staro-kopitn-ost vzgojnega sestava v nekdanjih vzgo-•je-v-ališčih »boljših« otrok — v samo t"nh in prastaro vzgojno modrost kmečke matere Toda vsa krlt:ka teh vzcojnih metod ne more spričo klavrnih posledic mc'čan-ke vzg'jne anarhije spraviti s sv»tfl dejstva, da so ti »starokpnitn1« si-temi. ko! k'">r so dooeg i večje n trajnejše uspeh? v ob!:kovaniu značajev, v vzgoji za d;sc:p'ino, za samoobv'adon e za mora,tost in hemizem v življenju ter v kolikor so dajali globljo podlago za univfTzalistleno izobrazbo — da so ti »zastareli« sistemi, pra- vim, storili življenju in napredku narodov dragocenejšo uslugo kakor od sentimentalnega rousseaujevstva navdihn'eni starši in pedan g, v »stoetju otroka«-. Danes vidimo bol ko kdaj jasno, da smoter človeškega življenja ne more biti čim večje znonje. marveč nrav-a uravnove enest in stanovitnost človeka efčna vi ina njegovega živi'enja v dn žbi, n jegovih odnosiov do sočloveka in do občestva Večkraten doktor, ki solelu e prj ubi'anju nedolžnih 'jud' izven ve':avn!h zakonov in proti osnovnm ozirom člove h z vesti — to j-e prototip »vzgoje«, ki je o ahno nahrekn !a inHekt, ni pa da a izobra Jencu mor rine hrbten'ee In ta prot-.»tip ra:!a kakor nosastna senca na napačno vzgojo ne le v šolah, marveč tudi v rodlii ah na parket h ali nepirket:h v rb^-egu »asfaltnega urh?n:zma« Ta t:p obtožuje družbo in dobo Razvajen n ramo nevzgojen ali s'ab:> vzgojen, todi z zr.anjcm preob'czen n-telckhialcc e lahko sovražnik na'vi'tjih vrednot v življenju če nasnrotujejo njegovemu prevzetnemu »rammu«. Kakor da je nzum edina pozit vru sila v č oveku, edin, k! potrebuje obdelave, kulture! Posebno poglavje — to je vzgoja km memb v sodobni družbi N kjer s^ ni rr><".c! i> tako pogubno razbohotiti hedon stično swt v-no naz:ranje, ki z naivnim iluzionizm om 'n | napciiiim human:tar'zmom zakriva pogled na tragično bistvo ž:vlienja in na bremena ki :ih usodo n !af»a človeku, nfl veliki kategorčni :mr,erafiv vkliučen v samo življen e na nujnost odneved; in ve!'č:no do'^m ^+i Vse to je v merčan*"ki r»>db'ni ma'on« z^brisrno, med- zelo preprost h, tradicionalnih oblikah, ki 60 združene s prastarim rodovnim 'izkustvom, obenem pa z njeno vernostjo, z njeno preizkušeno religiozno modrostjo, ki je pr. meščanki ni m>?!o n:č nadomestiti, najmanj pa njena ravnr.du "ti "^it nov rna načelnost in popust-1 iva. skoraj že živaska ljubezen do otroka kot otroka ne kot duše. t. j kot bitja, ici vstopa z ve'ko odgovornostjo v življenje. V nobeni ko! čkaj dobri kmečki rodbni ne poznajo razvajenega otroka Čim prej mogoče se otrok včani v delovno občestvo redbine, snoma jn rodzavestno sprejme vase imperativ dolžnosti, uva a se v delo in raste v zavesti, da e delo nujnost življenja, prav kakor difea-n'-e in hrana, ter da obstoje med delom in ristinv skromnimi a zdravimi ugodji ki iih je delež m do očen; 'naravni odnosi Kmečki otrok zgo.lai :n temeljito spozna značaj avtoritete v družbi (rodbini) nauči se spoštovanja do staršev in primerne d:stance do ljudi, -kratka sipoma nekaj, brez česar ne more biti trajno nobeni urejena družba in kar bi danes imenovali: hierarhijo vrednot m liudl Ni res. da kmetje ne ljubijo svojih otrok. Toda kmečka mati ljubi drugače kakor meščanska: t ho, neopazno, zato pa ne'zmemo bolj požrtvovalno; ona ima siveto spoštovanje pred nvs4-testenine (z datumi od 11. do 31. januarja)-1000 g m°ke za testenine, 500 g rila in 500 g f'žoLa. Odrezke bodo predložili trgovci obenem z ostalimi januarskimi odrezk\ Prevod poziva potrošnike, naj Ävt.a dvignejo v določenem času, ker naki a dne delitve za zamudni ke ne bo. JBešežnice* koledar Četrtek, 25 januarja: Spr. Pavla. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vrtiljak Kino Sloga: Modra lisica Kino Union: Premiera ljubezni. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccotf, Dunajska cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus. Moste, Zaloška ceste 47. Zatemnitev od 17.50 do 7.15 Spet stoji satan v ozadju: Žid z bičem marksistične ideologije, žrtve tega sata nizma pa postanejo zverine v človeški po. dobi, kakršne danes napadajo našo vzhodno deželo.« Pisec zaključuje z besedam; pokojnega Bismarka: »Nemški narod se boji samo Boga, drugače pa nikogar na svetu.« Iz Trsta Umetnostna razstava je bila olvorjena v Michelazzijevi umetnostni galeriji v uE-ci Sv. Miklavža. Svoje umetnine je razstavili slikar Napoleon Fiuma. Razdeljevanje jabolk. Te dni prejmejo tržaški potrošniki do 18. leta po pol kg jabolk. Cena 18 lir kg. Cena petroleju. Tržaški gospodarski svet objavlja novo ceno petroleju po 9.20 Ur liter. 10 cigaret in 2 cigari so prejeli tržaški potrošniki za teden od 15. do 21. januarja Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 16-letni Albin Stoka, 86-letna Elvira Vrer mec, 59-letna Uršula Polak-Pertot, 84-let-na Justina Štor vd. Persič, 71-letni Hektor Kopitar, 94-letna Frančiška Marušič, 94-letna Jožefina Dekleva, 52,letni Marij 2i-bema, 2-letna Magda Godina, 81-letna Katarina Klavora, 76-letna Frančiška Juri-ševič, 77-letni Karel Benedeti, 79-letni Mihael Colja in 66-letni Anton Mahne. Poročili so se. V Trstu mestni stražnik Alojz Sandri in nameščenka Jolanda Pu-rič, uradnik Tulij Roba in gospodinja Or-nelija Križanec. Izropana trgovina. V trgovino Vk'or a Dovgana so vdrli d znj vlomnlski zl kovci ter odnesli 28 bute.jk žganja, 10 kg in pOl mila, 70 kg sladkorja, nad 42 kg sira ter 18 litrov olja. Tržaška pol.cija j»e z S o vrčem že na sledu. 14 kg tobaka zaplenjenih. Finančna policija je izvršila temeljito preiskavo v stanovanju Evfemije de Marchi ter Vincenca Tomla. Iztaknila je 14 kg tobaka, ki je bil zaplenjen in stavljen na razpolago redni potrošji. De Marchijeva in Tomel f:e bosta morala zagovarjati pred pristojnim sod'-očem Deset zapovedi o vedenju v zaktoatlSh L. Ohranite mir in red! 2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim. 3. Kajenj* Je prepovedano. 4. Vedno je treha Imeti obzir do mater t majhnimi otroki, do starejših in bolehnib oseb. 5. živali ne smeš Jemati v zaklonišče. 6. Otroške vozičke pustite zunaj zaklonišča! 1. Vsakdo naj trna pripravljeno tepno svetilko. 8. Ne pozabite zakloniSčne prtljage. 9. Odredbam redlteljsbe službe se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor 9e zoper-stavlja, bo zapoden Iz zaklonišča, oziroma kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred škodo. Knjiga religiozne modrosti Franc Terseg'av je obogatil slovensko nabožno slovstvo z obsežno knjigo na več ko 600 straneh: s prevodom F V Fabrovega spisa »Duhovna rast krščanskega človeka« (izdala Ljudska kn igama v Ljubljani). Prevod zavzema le prvi. največji del zaietne knjige (do str. 428) ostalih 194 strani je Terseglavov izvirni &pis z nas'ovom »Krščanski svetnki in svetnice, mistični teologi in učitelji duhovnega življenja« Tako urejena knjiga je v slovenskem slovstvu te vrste izreden pojav in opravičuje nekoliko večjo kronistično pozornost Friderik V Faber (1814—1863). o katerem je spisal Terseglav lep uvod je bil prvotno anglikanski duhovnik in se je po sedemnajstih letih duhovnopastirskega delovanja v tej Cerkvi odločil za vesolno katoliško Cerkev, poste! njen duhovnik, predstojnik londonskega oratorija m pisec več pobožnih del. ki so mu prinesla mnogo bralcev in častilcev ter razširila njegov vpliv vse do na«ih dni. Knjiga, ki ima v slcven?čini naslov »Duhovna rast krščanskega človeka«, je izšla leta 1854 m doživela veliko novih izdaj, kar najbolj prepričljivo potrjuje mnenie. da tako delo ustreza potrebam in težnjam premnogih ljudi. Rekli smo, da ima delo veTSko-moralni značaj. kar pa je treba razumeti v širokem smislu Ne gre za neko povprečno moraliziranie marveč za oblikovanje tistega n ravno visokega človeka ki teži k idealu krščanske popo'nosti in le-ta ni nekaj kar bi s; bi'o mogoče pridobiti s povprečnimi mora'nimi sredstvi. marveč zahteva s človečke stran kar največ duševne zbranosti, izreden napor volje. čudovito požrtvovalnost in neprestano odpovedanie temu, kai šteje navaden človek med nujna ugodja in udobja svojega življenja Faber oznanja asket- NAROCITE SE NA ROMANE DR! ski življenjski ideal in v svoji knjigi, ki je duhovni voditelj in svetovalec na pot h krščanski popolnosti, vzgaja svojega bra'ca z zgledno smotrnostjo za visoki vzor. Za raz-'oček s prenekim drugim učitdlem krščanske asketske modrosti — ki ima morda neüco'iko nalike v srtarem stcrlclzmu a tudi v nekaterh oblikah orientalskih verstev — pa Faber ne mara svojega duhovnega sina odtujiti stvarnemu življenju m n'egovim socalnim in drugim dolžnostim. Faber je po svojem duhu mistik, ki je povzdignil kontemplacijo v nekako duševno umetnost bogozrenja m izdelal cel sii-stem priprav za to vrhunsko duševno stinje pobožnega kristjana, vendar se njegov mistični odnos do življenja razširja na drugi strani v c'ovekovo konkretno aktivnost, v izvrševan e njegovih rodbinskih in družben:h dolžnositi. v delo za blagor bližnjega, skratka v vse. kar uveljavlja tudi v praktičnem življenju pomen in učinek krščanskih moralnih načel K"kor nekateri svetniki med nj'mi zlasti Frančišek Šaleški in Fi'ip Neri, je Faber za tiste vrste krščansko askezo. ki daije kristjanu duhovno popolnost in povzdigne do vrha tip kronskega človeka vendar mu tudi nalaga dejavnost, skrb za vsakdanje živi jen le in celo veselje z nekaterimi stvarmi tega sveta Sredi današnje religiozne ravnodušnosti ali sovražnosti, prav kakor sredi verskega življenja. ki ;e ohranilo samo še vnanje forme medtem ko je njegova notranja vsebina izpuhtela, ali v času ko je pri nekem ožjem krogu vernikov izgubila religiozna vsebina trdno vez t dejavnim življenjem je po'av Fabrove knjige znflči'en Kajnak. njen «noter n verski indi-ferentnež. skeptik al: biv^ vernik marveč prepričan in iskrai katoličan, zato Fabrovo poslanstvo ne bo moglo odmevati in partibu» infidelhim. marveč bi ^rtegnilo ▼ krogu vemlb razširiti in izpopolniti tip kontemplativno-mističnega in dejavno krščanskega človeka, poglobiti smisel prave pobožnosti. Ta povzdiga Sestanek vrtnarjev Na včerajšnjem sestanku so vrtnarji razpravljali, kako bi se Ljubljani zagotovilo čim več sočivja Ljubljana, 24. januarja. V palači pokrajinske uprave v Puccini-jevi ulici je bil davi sestanek ljubljanskih poklicnih in nepoklicnih vrtnarjev, ki ga je sklicala Kmetijska zbornica. Zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 40 do 50 vrtnarjev, je vodil inž. Ciril Jeglič. Začelo se je ob 8. zaključilo pa ob 10.30. Poleg krakovskih in trnovskih vrtnarjev so bili navzoči zastopniki poklicnih vrtnarjev i* zastopniki trgovcev s semeni. Sestanka se je udeležil tudi komisar za cene inž. Mežan. Smoter sestanka je bil, pridobiti naše poklicne in nepoklicne vrtnarje, da bi letos, ko primanjkuje zelenjave, posadili tn posejali čim večje površine z vrtninami ln jih čim prej po možnosti postavili naprodaj na ljubljanski trg. Inž. Jeglič je uvodoma očrtal težave, ki ovirajo danes vrtnarje pri njihovem delu. V glavnem so osredotočene v otežkočeni oskrbi s semeni, gnojem in drugimi vrtnarskimi potrebščinami. Ker primanjkuje kurjave, poklicni vrtnarji ne bodo mogli letos Izrabiti svojih toplih rastlinjakov. Za vzgojo sadjk bodo poklicni in nepoklicni vrtnarji navezani zgolj na tople grede, ki jih ogrevajo s konjskim gnojem. Važne so cene povrtnlne, kajti vsak želi imeti poroštvo, da bo za trud ustrezajoče poplačan. Na sestanku naj bi se v medsebojnem pogovoru uravnali Interesi posameznikov za skupno korist in poiskala pota, da se skupne težave laže premagajo. V podrobnostih je inž. Jeglič navedel nekatere možnosti oskrbe z vrtnarskimi potrebščinami. Vsak. ki prideluje vrtnine za prodajo na trgu in je ali bo oddal zahtevano prijavo, bo dobil v prostorih Kmetijske zbornice v Puccinijevi ulici 9, soba 39, 1 do 2 kv. m stekla, potrebnega za krpanje toplih gred. Pri Izdaji nakaznice bo plačal 10 lir, nakazano količino stekla pa mu bo prodala tvrdka Agnola. Prav tako bo dobil nekaj gnoja ki ga zelo primanjkuje, ker je pač v Ljubljani zelo malo konj. Kmetijska zbornica razpolaga trenutno vsak teden s tremi vozmi gnoja. Vsak interesent mora sam oskrbeti prevoz, sicer pa plača gnoj po maksimalni ceni 30 lir za 100 kg ali približno 300 lir za velik voz gnoja, če se bo dosegel primeren dogovor s klavnico, bo kasneje nekaj več gnoja na razpolago. Reflektant! za gnoj se morajo zglasiti pri inž. Jegliču vsako sredo in četrtek od 8 do 10 v sobi št. 39. Tudi umetnih gnojil je nekaj na razpolago. Spomladi so vrtnarju zelo potrebna dušična gnojila. Kmetijski zbornici se je posrečilo dobiti za vrtnarje nekaj apnene-ga solitra in nekaj amonijevega sulfata. Oddajniška skupina Jadransko Primoif RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 25. JANUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščni; 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročila o položaju in poročila v slovenščini; 12.45—14.00: Radijski orkester vodi D. M. šijanec; 14.00—14.15: Poročila v nemščii: -r 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — šare meh; 15.00—16.00: Operni koncert; 16.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pisana veriga lenih zvokov; 17.00-17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—18.00: Mali koncert — violinist M. Viher in pianist G. Demšar; 18.00—18.30: Glas Slovenskega domobran-stva; 18.30—18.45: Glasbena medigra; 18.45 do 19.00: Narodopisno predavanje. Ing. Simon Kregar: Naselja na podeželju; 19.00— 19.30: Na harmoniko igra Jože Povše; 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.: Aktualno predavanje (prenos); 20.00 do 20.15: PoročDa v nemščini: 20.15—20.55: Solistična ' glasba, sodelujeta alti3tka E. Karlovac ln pianist M. Lipovšek; 20.55 do 22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: 3. dejanje lz Richard Straussove opere »Kavallr z rožo«, d'rigent Klemens Krauss; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo. Spcrainjajmo se brezdomcev, damimo za Z msko pomoč! Apneni soliter, ki vsebuje 15% dušika in 28»/» apna, je zelo primerno gnojilo za špi-načo. V posodi s 100 1 vode ga raztopimo 20 g in nato s to mešanico po vsakem ob-trganju špinače zalivamo. Solitra bo vsak lahko dobil okoli 5 kg. Amonijev sulfat deluje počasneje ln ga je treba podgrahitL Ker je v Ljubljani zelo trda za zelenjavo in ker je potrebno, da bi jo dobili spomladi čimprej na trg, se je ravnatelj Kmetijske zbornice odločil, da pripravi za tiste pridelovalce, ki bodo prvi postavili na trg vsaj po 10 kg špinače. kolerabce, graha, korenčka itd. naenkrat, majhne nagrade v umetnih gnojilih. Nagrajeni bodo dobili od 10 do 30 kg umetnih gnojil. Pogoj pa je, da svoj pridelek pripeljejo in prodajo na Vodnikovem trgu. Trgovec s semeni g. Sever je kratko povedal udeležencem sestanka, katera semena so trenutno na razpolago in odkod so prišla. Večino semen so naši trgovci dobili iz Italije, nekaj malega iz Nemčije. Cene še niso dokončno določene, ker se bodo ravnale po ceniku Italijanskih semenarjev. G. Sever je na vprašanje povedal, da bo 1 kg semena zelja stal približno 800 do 1000 lir, 20 g semena karfijole 100 do 120 lir in 1 kg semena solatne pese okoli 300 lir. čebulček bo verjetno okoli 60 lir kg. Zastopnik trgovskih vrtnarjev g. Pavlin je obrazložil položaj svojih tovarišev in predložil zbornici prošnjo, da bi posredovala v nekaterih važnih potrebah trgovskih vrtnarjev. Inž. Jeglič je kratko repliciral na lznešene želje in pri tem poudaril, da danes ne smemo delati velikih razlik med trgovskimi vrtnarji ln Davadnimi pridelovalci. Važno je, da v čim krajšem času aobimo na trg čim več zelenjave. Kmetijska zbornica pa bo skušala ustreči ali pa vsaj posredovati. da se Izraženim željam po možnosti ugodi. Ravnatelj mestnih nasadov g. Lapp je zborovalce opozoril na potrebo, da se vsi vrtnarji organizirajo. Organizacija bo laže dosegla ugodnosti in tudi prodrla z raznimi zahtevami. Vrtnarske koristi zastopata danes Sadjarsko in vrtnarsko društvo in Vrtnarska zadruga. Ker pa je mnogo vrtnarjev izven teh organizacij, bi büo potrebno, da se jih pritegne ln organizira. Smotre Vrtnarske zadruge je nato obrazložil predsednik vrtnarskega odseka pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu g. Vavpotlč, ki Je apeliral na čim ožje sodelovanje vseh pridelovalcev. Besedo je končno povzel komisar za cene inž. Mežan, ki so ga vsi navzoči poslušali z največjim zanimanjem. Inž. Mežan je v d&Jj*em govoru obrazložil cenovno po.itiko urada za določanje cen, ki stremi :a t rn, da zadovolji ln pripomore do skromnega obstanka čim širšim slojem prebivalstva. Ni v ažno. kako živi nekaj tisoč najboga-tf-.ifalh Ljubljančanov, odločilno je, da ima vsaj 80.000 prebivalcev, od katerih 50.000 nima višjih dohodkov kakor 1000 Ur na mesec, za najnujnejšo prehrano potrepna živila. Cene se ravnajo pri naši zelenjavi po cenah, ki so veljavne v Italiji, h kateri ceni so razen tega še prišteti prevozni stroški. Naš producent dobiva tako več kakor pro-ducent v Italiji. Inž. Mežan smatra, da opravlja vsak vrtnar, ki posadi vso razpoložljivo zemljo s povrtnino, namesto da bi prideloval žito in krompir, ki ju potrebuje za svojo prehrano, važno socialno funkcijo in bi se mu moral priznati značaj tovarniškega delavca, ki dobiva za svoje delo dodatne karte. Ostro je zavrnil vsak poskus, da bi se cene pognale visoko nad sedanje povprečje. Vsak človek mora Imeti pravico do poštenega življenja. Pozval je vrtnarje, naj rajši proizvajajo čim več vrtnin za široke sloje, kakor da bi pridelovali razne specialitete, ki jih lahko kupijo samo-bogatejši. Razvila se je zelo živahna debata. Inž. Jeglič je zaključno — ko je bil sestavljen poseben odbor za nadaljnje razpravljanje o sproženih vprašanjih — pozval vse zborovalce, naj storijo yse. da bo naše vrtnarstvo pokazalo čim večjo proizvajalno silo. Iz MrSje Idrljeani so p:!kupili vse izvode I''sta >M1 gremo naprej?, ki je pričel izhajati v Idriji. List bo izhajal vsak dan in sicer štirikrat tedensko na dveh straneh, dvf.kr^t pa na 4 do 6 straneh. List objavlja poleg poročil o vojni in političnih dcgolkih tu J i novice iz Idrije. Celomesečna naročnina ;a 20 lir. kulture duše, to požlahtnjevanje krščanskega vemka pa bi moglo imeti tudi splošnejši, t j. socialen učinek, ker bi premaknilo življen sko težišče krščanskega človeka na višjo, zato pa tudi socialnejšo raven in ga tako s pravo religioznostjo in resnično pobežnostjo vzpo6obilo ne samo za oni svet, marveč tudi in v nemali meri za ta svet, ki potrebuje ne le idej in vere. marveč zlasti ljudi, kj poosebljajo ideje in konkretizirajo vero v živo in rodovitno de;avuost, zakon krščanske ljubezni pa v požrtvovalno zveptobo Terseglavovo dopolnilo je samostojno delo, ki se je razvilo iz prvotno nameravanih opazk pod črto o cerkvenih očetih svetnikih m avtorjih, ki jih Faber v svojem spwu navaja Tako je slovenski prevajalec ob Fabru zasnoval prvo večjo zgodovino krščanske mistike, seveda le v obrisu, vendar je v posameznih primerih šel prav globoko in nam dal krasne duhovne profi'e. ki nas zagrabijo po svoji široki problematiki ter bogoslovni, filozofska in kulturno-zgodovinski značilnosti. Svoj pregled začenja z Origneeotn, ki je takoj obdelan dokaj izčrpno, saj se v petitu razširja na pojave v paganski filozofiji, b dajeio slutiti notranji odsvit prihajajočega krščanstva, tako na Platona m posebej še na utemeljitelja novoplato-nizma Piotina Tereeglavova znana odlika, da je namreč dobro razgledan po kontemplativno tako rodovitnih lehah vzhodnokrščanske teologije. dalje njegovo široko pojmovanje verske in posebej še krščanske misli, prihaja tudi tu do izraza predvsem v sestavkih o vzhodno krščanskih teologih in svetnikih, kakor so pri nas malo znani Makarii Serafim Sdrovski, Ditmizij Areopagit j. dr Posebno pozornost posrveča avtor — kakor se razume — Avguštinu. Benedktu Gregoru Velikemu, dalje Bernardu Tomažu Akvinskemu in njegovemu m-popolnitelju Bona ven turi — «nteza uma in srca. tazmišljan :a in »čne pobožnosti. kon-templacije m akcije! — pa ictanoviteljem raz- nih verskih redov, mističnim piscem m učen1-kom življenjske modrosti, kakor so Tomaž Kempčan, Ignacij Lojolski. Frančišek Šaleški, Filip Neri in mnogi drugi. Med najzanimivejše, kultumo-zgodovimko in filozofsko najpomerr.b. nejše strani v Terseglavovem spisu pa štejem njegovo razpravico o mojstru Eckehartu; le tej se pridružujejo razmišljanja o s-istemu katoliške mistike, posebej še o kontemplaciji ali bogozrenja Tesen prostor, ki je cdmer en našemu poročilu. ne dopušča, da bi se neko iko dalje po-mudili pri teh sestavkih, v katerih je zgoščene zelo mnogo snovi, ki utegne zanimati filozofsko in kulturnozgodovinsko, še bolj pa seveda teološko razmišljajočega bralca. Terseglavov oris krščanske mistike je po svojih pogledih ln razgledih pri nas edinstven in že sam uprau vičuje živo zanimanje za to knjigo. Pomembno je nadalje, da Terseg'ava zanimajo tudi razne verske ločine m ko jih omenja, pravično opiše njihov donesek v zakladnico krščanske mistike Perspektive, ki jih odpira knjiga v psihologijo verstva, v probleme zbližanja krščanskega vzhoda In zahoda, v uskladitev kontemplativ nega in aktivnega krščanskega življenja eo globoke, vendar imajo o njih besedo poklicani ocen;evalci Dopolnilo zaključuje sestavek o laži misticizmu (kvietizmu in janze-nizmu), molitev sv Bernarda iz Dantejeve »Božanske komedije« v Gradnikovem prevoAi in sklepna beseda V tem delu knjige pogrešamo kazala Tereeglavov jezik n sfil razodevata književno kulturo in skušencit. tu in tam čuti? pomanjkljivosti korekture, tako je na str 468 napačno citiran Slodnjak namesto Sovreta Vsekako je Tereegav v času. ko stoji v ospredju svetovne krize problem krščanske misli n njenega poslanstva v zgodovini, storil siovensk religiozni kulturi izdktno uslugo, ki jo utegne najbolj poplačati to. če bo knjiga resnično povečala število katoličanov z globoke in dejavno učinkovito kulturo duše. »JUTRO« St. 19 5 Četrtek, 25. L 1945 Podedovana občutljivost v tem članku ne bomo govorili o tisti "lastnosti občutljivih ljudi, ki jim duševna odpornost ni zadostna za življenjsko borbo. Ogledali si bomo preobčutljivost, ki je prirojena ali pridobljena ln vodi zaradi določenih dražljajev z okolice do bolnih pojavov. Zdravnik pozna te pojave pod imenom alergijskih bolezni. Mednje štejemo naduho v pljučnih vršičkih, migreno, »seneno« mrzlico«, določeno obliko vnetja v debelem črevu 3 al je razne spremembe kože, ki sličijo koprivki in izpuščajem itd. Znan-stveno je dokazano, da je v večini ljudi, k: jih napadejo te bolezni, že podedovano nagnjenje zanje, in sicer v dominantni obliki. Med otroki, pri katerih je knzal samo eden izmed staršev alergijske reakcije, jih je bila polovica aiergtkjv. Ce sta bila oba preobčutljiva, sta to moledovali približno dve tretjini otriit, pri čemer se jim ie bolezen pojavljala po navadi v zgodnejši mladosti nego pri enostransko dedno obremenjenih otrocih. Alergijske reakcije povzročajo zelo pogosto neki zunanji vplivi, ki na zdrave ljudi sni oh ne učinkujejo. Na'bolj znana je med temi boleznimi pač senena mrzlica. ki napada svoje trtve on lasu, ko eve. tejo trave: zvezana je _ tr.cčnm draženjem očesne veznice tn nosne sluznice pogosto pa tuli z izrazitimi napadi bronhialne naduhe. Razen travnega pcl-da poznamo najrazličnejše snovi, ki nimajo na normal, ne ljudi ncbenega vpliva, p-.eobčutljivim osebam pa povzročalo to eli drugo obliko t ;h bolezni. Omeniti je tu n. pr. tenko dlake, perje domačih živali, razne vrste prahu, kakor prah od kruha, moke, plesni in podobno. Toda prašni delci niso v vsakem primeru povzročitelji bolezni. V mncgih primerih prihajajo dražljaji tudi iz želodca in črevja, ln to po določenih jedeh. Znani so n. pr koprivki podobni izpuščaji in napadi naduhe ki jih dobe k temu nagnjene osebe gijskih bolezni. Tako so ljudje, ki jih prične hudo srbeti, če jih draži volnena po uživanju rakov, jagol in drugih živil. Tudj koža sama je pogosto sedež aier. obleka, drugi dobe srbenje po raznih meteoroloških mc-tnjah (n. pr. ob nastopu južnega vremena), ob obratih 'etmh časov itd. Znano je tudi obolenje kože v naj-nežnejši oticški dobi, ko se pojavijo rma. čilni izpuščaji. Toda takšen ekčem postane lahko tudi obolenje v čievju. ki se pojavlja pozneje v življenju v krajših ali daljših presledkih in temelji na prirojeni ali pridobljeni nagnjenosti. Ekceme, ki so v zvezi z nekaterimi poklici oziroma predelavo in uporabo >loIo. čenih snovi, tukaj ne bomo obravnavali, omeniti pa hcčemo, da bi bilo treba mladim ljudem iz rodbin s seneno mrzlico, naduho, koprivko in ckcemi svetovati, naj si ne izbirajo poklicev, v katerih ee po-g.ostoma pojavlja poklicni ekcem (pekarski, mlinarski 'n ptdobni poklici). Kakor smo že omenili, je nagnjenje do alergijskih reakcij poledovano, pri tem pa ni potrebno, da bi se javilo že v nacled-riem pokolenju in z istimi bolezenskimi ob'ikami. Včasih belezen kakšno pokole-nje preskoči in nastopa v kombiniranih oblikah. Tudi na Luzonu se odloča svetovna zgodovina Istn feto, kakor v Evropi, se tudi na Dalj-njem vzhotlu bitje velika bitka. Njeno prizorišče je otok Luzon, sr:d šče Filipinov. O pomenu te bitke je objavil dr. L. Abegg v dnevniku »Völkischer Beobachter« od 19. t m- naslednji članek: ^Sfl Otočje Bcbujari; F j.Ferndncto^ , - ' Ag r>c ... Tlo r-eg'doiVi S'M ——— ---O* faumj-.e -:s 3 S Srn streljaj© tspuiferp? Topovi, havbice in možnarji so tradicionalno orožje topništva. Beseda »kanon« izvira iz italijanščine in pomeni »veliko cev«, havbica je nemška »Hauptbüchse«, to j,e težak poljski top iz 15. stoletja; husiti so nemško ime po svoje prikrojili in so ga Nemci potem v tej obliki spet prevzeli. Možnarji so pa stara lekarska in kuhinjska priprava, s katero so med drugim trli in mešali prvotni 3modnik, to je mešanico iz solitra, žvepla in oglja. Ti možnarji so dali obliko prvemu strelnemu orožju in še danes razumemo ped tem imenom topove, ki jim je dolžina cevi v primeri z notranjo širino majhna. Pravi kanoni imajo razmeroma dolge cevi, havbice pa so nekako v sredi med obema vrstama. Vsak otrok ve po Izkušnjah pri Igri z žogo, kopjem ali lokom, da doseže izstrelek največjo daljavo tedaj, če ga spustimo pod kotom 45 stopinj v zrak. Vsak bližji cilj lahko obstreljujemo tedaj na dva načina, bodisi z večjim ali manjšim kotom. V prizem primeru je tir izstrelka dosti strmejši, in cilj zadenemo bolj od zgoraj nego od spredaj. Toda oblika tira se da ravnati tudi na drugačen način, in sicer bodisi z večjim kotom in šibkejšim nabojem ali pa z manjšim kotom in večjim nabojem. Na tem razmerju temelji v prvi vrsti delitev t živega strelnega orožja v kanone, havbice in možnarje. Ce hočemo s posameznim strelom doseči velik učinek, n. pr. prebiti debel ladijski oklep ali povzročiti zelo močno razstrelitev na cilju, moramo uporabljati velike in težke izstrelke. Ce naj ti preletijo obenem čim večjo daljavo, je treba tudi velikega nabojnega razmerja, to je poleg t?žkega izstrelka moramo uporabiti tudi re-ativno in absolutno velik naboj. Od tega naboja zavisijo pa tudi debelina,, dolžina in težina cevi, ker mora ta prenesti pri strelu ogromni pritisk smodnikovega r'.lna. Da ta plinski pritisk popolnoma^ izkoristimo, mora biti cev v primeri s svojo notranjo širino (kfHbrom) zelo dolga. Z večjim na-bojnim razmerjem pa dosežemo tudi bi-cLveno zanesljivejši zadetek in prebojnost, a tudi manjšo izgubo brzine med letom, žiračni upor je v nižjih plasteh seveda večji IIA 4>" po doseslafijlh že znanih pcrgofli veS|av2to tudi za Isto 294Zavarovanje velja za prlssser smrti zaradi nezgode ün maša 38c® lir. SSdeafesso je z n©bč»o zavarovalni©©, zasiop Bu (prej Zedinjjena zavarovalnica) v Lftibljassl« Cef er in: Slabe volje, razdražen kakor sršen se .te gospod Jerše vrnil z dopoldanskega izpre- hoda. Srd je kipel v r jem in ga razganjal, da bi vse razbil ln pometal na cesto. »Za božji čas,« se je ustrašila gospa Va-ler ja, njegova ženica. »Kaj te je le pičilo danes?* »Ves 3vet je dandanes grozna paznica,« je zahropel. »Ne najdeš več pametnega, ncrmalnega človeka!« Pečaš: se je pa le pomiril tn poved? 1 svojo zgodbico. Na cest; je srečal nekdanjega sošolca in prijatelja Skobirja, ki je pred nekaj dnevi dal očetovski blagoslov svoji hčeri in njenemu .zvoljencu, pa mu je nič hudega sluteč cejal: »Prijatelj, zdaj pa imaš zeta!« »Da bi t: videla, kako je ta človek presedel, kako je zamahnil z rokami — mislil sem, da me oo udarij — m kako se je zadri name; — Kaj pa to tebe briga! . Znorel je. Bog se ga usmili!« »Čudna stvar,« se je zamislila gospa Va-ler ja. »Vedno je bil prijazen ... in dosto. jen ... Ko bi re vedela, da Je hči srečno poročena bj mislila —« »da ima ta zakon kake kljukico, Kajneda? Tudi jaz sem že pomislil na to možnost .. Ne, ne, z zetom si ni v laseh t Se včeraj sem ju od daleč opazoval, kako prijazno sta se pred pošto pomenkovala in smejala.« Kakor običajno vsako sredo —, se Je go. spa Valer ja popoldne udeležila sestanka tovariSic v kavarni »Mamut«. Hvalevredna ideja gospe Klepetnikove Laiojovitev tega »krožka!« Človek se malo porazgovor;, potoži svoje križe in težave, malo politizira, malo po-krltizra, pa lepo mine čas v prijetnem razvedrilu! Ko je gospa Valerija omenila ne'jubi pripetljaj svojega moža, je gospa Regijačeva dvignila -svoj dolgi koščeni palec, da je kakor strelovod štrlel kvišku, in zap Iskala s svojim tenkm glasom: »Meni se pa ta konflikt ne zdü prav nič čuden in, zageneten. Veste jaz imam za take stvari šesti čut in izvrsten detektivski nos, ki takoj zavoha pravo ozadje.« Zasijale so ji oči in mesnate ustn.ee so se ji raztegnile v širok smehljaj »Brez dvoma je tu ženska vmes!« je pribjla. »Izključeno!« se je gospa Vaierija uprla. »Verjemite, prijateljica, kadar med mo_' škimi pride do spora, je kamen spotike: Venera!« »Nemcgoče!« je živahno odkmala gospa Valerija. »Moj Henrik je vendar že prileten gospod ... ima ohlajeno kri.« »Mošita kri se nikdar ne ohladi. Dedec gleda po ženskah, dokler ie še malo miga in lahko kislo mleko pregrizne.« »Henrika predobro poznam!« »Moškega ne moreš dodobra prepoznati, ker je dvoživka, giumec, hinavec m po-tutor.jenec. Doma ti zaigra vzor moža, zunaj, za hrbtom žene — Don Jua^a. Da, da, prav do kesti poznam te dvoživke! ... Ljuba moja, preveč zaupaš svojemu zakonskemu polovnjaku. že večkrat sem se čudila. kako mirno trpiä, da trt hodi na ulico sam, kadar koli se mu zljubi Moj stari se sam že ne sme ganiti \z hiše. Kakor Eri-nija bj mu bila za petami! Prijateljsko ti svetujem, da se malo preanimaš za moževe vsakodnevne — izprebode.« Kapljica strupa je karala v srce. Vznemirjena ln s čudno doslej nepoana- ŽgP Princesa u—jščOL"-*-; -m a: nego v višjih. Ce dospe izstrelek iz velikih topov po strmem poletu (30 do 45 stopinj) zelo visoko, naleti tarn na manjši upor in gre zato dalje nego s ploskim tirom. To so odkrili po naključju šele med prvo svetovno vojno, ko so izstrelki proti vsem računom leteli daleč preko meja strelišča. To odkritje je vodilo do izdelave velikanskih topov, s katerimi so obstreljevali Pariz na daljavo več nego 100 km. Danes gradijo topove, ki streljajo še dalje, a so zelo težki in jih je mogoče uporabljati le trdno vgrajene ali kot železniške topove. Ce pa ne gre za posebno velike daljave, lahko uporabljamo havbice in možnarje. Fri teh, zlasti pri možnarjih, je nabc-jno razmerje majhno: tudi za zelo težke izstrelke in velike kalibre zadostuje zato razmeroma majhen naboj. Cevi so v tem primeru lahko tanjše, krajše in lažje. V pivi svetovni vojni so 21 centimetrske možnarje lahko vozili še s konji, dočim so zahtevali 21 centimetrski kanoni železniške ali zelo težke motorne vozove. Posebno presenečenje jc bil 1914. leta 42 centimetrski možnar, Id so ga po Berthi v. Krupp imenovali ^-Debelo Berto«. V premikalni vojni so posebno uporabne lahko poljske havbice, ki so nekako v sredi med kanoni in možnarji. Za isti izstrelek se tu uporabijo manjši ali večji naboji, ki dajejo bolj ab manj ukrivljene tire. Če iz kakršnega koli vzroka ne moreš v zaklonišče, vedi, da je tvoje mesto dalt č od oken, ker si pri oknih v nevarnosti, da te peškeduejio tira bei bomo, razbitih stekel, zračni pritisk. Postaviti se moraš v kot sebe in počakati konec napada, ker je v sredini sobe vzdržljivost stropa najmanjša. Vedi pa, d« moraš najprej vse preizkusit, da greš takoj s zaklonišče, ker varnost v sobi kljub zgoraj navedenim meram še zdaleč ne odgovarja varnosti v zaklonišču. Dragocenejše predmete, odvlšno ob." ko in predmete, ki jih je težko nadomestiti, pa jih stalno ne rabite, ne hranite na enem mestu, temveč jih razdelite pri sorodnikih ln znancih; tako vam bo - primeru porušen ja važe stavbe ostalo nekaj opreme ohranjene. S3KS2g)&SS33BSESJ Ni samo strateški položaj Fifipnov tisti, ki določa pomembnost ondoinih bojev, odkar se je sovražnik izkrcal na Luzonu. Filipini ^ danes pr zori.šče od oč m h obračunov v orožju med Japonsko in USA-Se nikoli se rv vršiila tako volka b»Uca na kopnem med Japonskimi :n severnoameriškimi četami kakor sedaj na I Air oni i. .Japonci so v toj&o na boljiem, da imajo ža dokaj časa oborožene divizije na otaacu samem, med tem ko so Amer čar^ do gotove mere nadmočmi na vodi in v zraku Naloga japonskih »1 ie torej, da zadajo sovražniku čimprej izgub polne in uničujoče udarce. Borba na Luzonu bo najbolj krvava v vsej zgodov:ni Tihega morja. Ne samo Japonci, marveč tudi Američan ne bodo štediln žrtev, ko se je izkrcanje že izvršilo. Genera] Mac Arthur se je vrnil. V drugo si ne bo mogel pi ivoščit' bega na podmornici. Svetovno-zgodovinski pomen te b^roo se seveda občuti v Aziji in v Zejšnjcnih državHh močneje kiikor v Evrop. Azija pod vodstvom Japonske, ki je bi a kemaj osvobojena tujih gospodarjev, je zdaj vnovič od zunaj ogrožena. Toda ča^i so se »'/" premen«. Medtem ko so prejšnja stJietja tuji pomorščaki z nekaj ladjami n topovi lahko priborili goc^podstvo v Aziji, morajo velesile zdaj zbrati znaten del svoj h vi-ja^k h in tehničnih sil, da lahko tvegalo tamkajšnji vdor. Ko'o zgodovine se n^ d* zavrteti nazaj. Kakor koli se utegne izteči sedanja preizkušnja, započeti razvoj bo tekel da'je in Vzhodna Azija ne bo nikol' sp"t cd.isn» od tujih gospodarjev v tako da e ;o6ežn. meri kakor prejšnje čase. Ugodno naključje nanaša, da so vpr^v Filipini, krščeni p<> nekem .španskem kra ju, ki »o bli najdlje — namreč skoraj 400 !et — pod tujim gospodstvom, postali prizoršč», na katerem se bo odločilo. aLi je že prisei čas za popolno samostojnost in neodvv nost ljudstev vzhodne Azije. Izmed vseh vzhodnoazijatekrh narodov «o Filipini v duhovnem in kulturnem pogledu najteže meji med Vzhodom in Za-padom. To je kajpada brez pomena za sedanji oboroženi obračun. A vendar se za kakor usodepojr.o znamenje, da se prav ria tistem kraju, kjer neprestano v dušah ljudi borita Vzhod in Zapad, ru,:viharja tueü odločilna bitka med Azije, ki zapadnjaki. Zmagovalci na Luzonu bodo bredli skozi poteke krvi a i pa bodo morali premagance pognat: v morje. Japonci bodo pustili sovražnike prod.e*i samo čez svoja trupla. In Američanom bo še manj lahko kakor v začetku vojne. Gre za usodo južnega prostora. Križanka štev. 4 Vodoravno: 1. stanovanje nekih žuželk, 4. velikonočni dar. 10. delež na zaklanem prašiču, 16. tatarski poglavar, 17. stavčni člen, 18. vrtno delo, 19. odlikuje človeka pred drugimi bitji, 20. rovt, novina, njiva ob gozdu, 21. industrijska rastlina, 22. osebni zaimek, 23. vprašalniea, 24. posoda, 26. je danes racionirana, 28. mesec, 20. okrajšava . za evropsko denarno valuto 32. ptica, 34. I zvok, glas, 36. čebelarjevo veselje in skrb, J 37 stalno bivališče, 39. sladka jed, 40. predlog, 41. moško ime (Linhartova veseloigra), 43. mesto v Sr! iji, 45. vzklik, 46. brez vsebine, nič ne velja, nič ne zaleže, 47. nekdaj turški vojak, 48. doslej so jo jedli le Izraelci. Navpično: 1. smisel za razne lastnosti (predvsem hrane, pa tudi drugih stvari), 2. ne ceni družbe, 3. veznik.,4. pazljiv, 5. rimsko število, 6. prenašalec sporočil, 7. svetopisemska oseba 8. nepričakovan, presenetljiv, 9. dva enaka soglasnika, 10. moško ime, 11. predlog, 12. klej .lepilo, 13. že tako, Ako želite prodati oblačila, čevlje, peri'o posteljnino in ulične predmete ter "sami ne utegnete priti v naš Ickal, prosimo, da nam to ustmeno ali »eiefonično sporočite. Poslali bomo k vam na dom svojega nakupovalca. Nakupovaimca Socialne pomoči Ljubljana, Gradišče št. 4, te!, št. S0-S9 brez tega, vendar, 14. nespreten, 15. v drevju, 17. toaletna potrebščina, 18. pridelek, prirastek, 25. nevestino premoženje, 27. del kroga, 29. b ram an.« ki asket,' 31. relta v Angliji, 33. japonski fižol, 35. nabrana vrsta, 38. sila, jakost, 41. lat nska kratica za lastnoročno, 42. podredni veznik, 43. predlog, 44. kazalni zaimek, 45. medmet. Ceš:>tev križanke štev. S Vodoravno: i. L:iiput, 6. miio, 7. Egon, 9. i ir, 10. kis, 11. ne, 12. rssa, 14. amor, 16. j most, 19. okio, 21. rov. 23. vda. 24. krop. i Navpično: 1. lira, 2. ii, 3. loka, 4. posa, j 5. Tomo, 6. Miramar, 8. nervoza. 13. sos, 15. mak, 17. obok, 18. ta. 20 laik, 23. vi. no tesnobo v prsih, se je gospa Valerija , vrnila domov. Današnji »krožek« ji ni dal razvedrila! »Kje si bil dopoldne?« Začuden je gespod Henrik, uprl vanjo pogled. »Počemu to vprašanje?« »Odgovori...! Kje si bil?« »Kje ? ... Saj dobro veš ... Na sprehodu.« »Sprehodov je vefiko -.. Natančnejšega poj-tsnila proe m.« Njen glas je trd. Bledo obl.čje resno. Vraga, kaj pa ima ženica danes za bregom? »Današnji dßm je zaklet,« se je zasmejal. »Dopoldne ai se ti meni čudila, zdaj se jaz tebi.« N »Nič se na izmilcaj! Vedeti hočem, kod si hodi!« »In če ti, dragjca, ne povem ? . .. öe rečem, da je to moja skrivnost?« »Potem si malopridnež, dvoživka, giumec, hinavec, prtuhnjenec in Don luan, kakor vai drugi!« Zbežala je iz sobe. V kuhinji si je otrla debelo solzo, ki ji je bila kanila iz žalostnega očesa... Drugi dan je gospod Skobir oblekel čino sveča.o obleko. S starim častitljivim ci-lindiom — »podaljškom vc-tlnega prostora«. — je stopil v Jeršetovo prijazno stanovanje. »Dragi prijatelj,« je povzel besedo, »prihajam, da kot poštenjak opravičm svoja včerajšnje... recimo — malo čudaško, bržčas tebi nerazumljivo vedenje Zdi se mi, da sem ti napravil veliko krivico.* »Torej si se ^dar dokopal do tega spoznanja?« se je zasmejal gospod Jerše. »Povej mi odkritrFTčno, kam s- nnril, ko si mi dejal: Zdaj pa imaš zeta?« »Kam bi naj meril ? ... V d evmlku sem bral, da se U je hči poročiua, pa —« štiri gpaezda za eno juho Gnezda naših lastovk ee v kuhinji sicer ne dado porabiti, toda Vzhoduoazijci imajo užitife ptičja gnezda, ki jih njihove kuharice zelo cenijo. Z lastovkami sorodna vrsta sa-langauk si gradi svoja žnezda na strm iti peč nah otokov in čeri. V času parjenja slinavke teh ptic otečejo in izločajo mnogo gostega siuza, ki se nabira na sprednjem koncu kljuna. Salanganke iztiskavajo ta sluz z jezikom ob skalo in gradijo na ta način gnezdo. Ko svoje delo dokončajo, se pojavijo domačini in ta gnezda pobirajo. Za kilogram prvovrstnega gnezda plačujejo na trgih 500 do 1000 lir naše vrednosti. 60 gnezd tehta 500 g, za eno juho je treba štirih gnezd. Otočani in Kitajci kuhajo iz njih redko kašo, ki jo jedo z dodatkom sladkorja. »Hvala ti, zdaj vidim, da sem b-1 res kozel!... Torej še ne veš o meji peklenski smoli?« »Bog mi je priča, da te ne razumem!« »Torej še nisi sljšal o strahotnem udarcu Usode, ki mi ga je tako nepričakovano zadala ? ... Pom sli, duša draga, mojo tobačno zalogo so zavohali in so mi deset tisoč dragocenih Zeta-clgaret zaplenili' .. In zdaj mi samo te cigarete plešejo pred cčmi... in če zaslišim besedo: aeta, po-besn m ... izgubim živce in blazna misel me obsede, da ae vsi regate moji nesreči.« Gospod Jerše si je grizei ustnice. Na trnju je sedela gospa Valerija. Baaa sc Je, da jo mukoma zadržana veselost zdaj zdaj razžene. »V zadregi sem,« se je z nedolžnim nasmeškom nekoliko sprostila, »s čjm naj vam postrežem, ko je taka stiska za a'kc-hol?« »Hvala lepa!« se brani Skobir. »Sastran tega si pa res ni treba beliti glave « Gospod Henrik se namuzne. Z dolgimi koraki stopi k »tabernakiju«, odpre predal, kjer hrani svoje stvari ijj prltrese dogo vitko steklenico. »Sicer ima Valerija Sele v plgem prizadevanju je Bolgarija prejšnji mesec sklenila prvo trgovinsko pogodbo, in sicer z Rumunijo samo, kamor bo Bolgarija izvažala želez», usnje in žito v zamenjavo za. mineralno ol1e, kemične proizvode in celulozo. Sedaj poročajo iz Ankare, da je tja prispela rumimska delegacija, ki skuša skleniti trgovinsko pogodbo. Prvo turško- blago naj bi prispelo v Rumuniio še v teku februarja. = Sanacija švicarskih železnic. Preteklo nedeljo je bilo v Švici ljudsko glasovanje o zveznem zakonu za reorganizacijo in sanacijo švicarskih zveznih železnic. Glasovanje je bilo treba izvesti, ker je opozicija zbrala okrog 5000 podpisov z zahtevo, da se o zakonu izvede ljudsko glasovanje. Čeprav so vse velike stranke od levičarjev do desničarjev priporočale spremembo zakona, je bil zakon pri glasovanju sprejet le z razmeroma majhno več:no. Za r.prejetje zakona je glasovalo 387.000 volilnih upravičencev, proti zakonu pa 294.000. Švicarske zvezne železnice so bile podržavljene že leta 1898. Takrat je morala država prevzeti zasebne železnice, ki so bile v težkem ifnančnem položaju, in uh odkupiti po ceni, ki je presegala takratno pravo vrednost naprav. Prvotno so upali, da bodo železnice vrgle toliko dogodkov, da bo mogoče postorxno odplačati dolgove. To pa se ni uresničilo zaradi dragega vzdrževanja prog v gorskem terenu, pozneje ps tudi zaradi konkurence avtomobilskega premeta in zaradi gospodarske krize med obema svetovnima vojnama. Treba je bilo investirati še znatne zneske za elektrifikacijo. Tako imajo sedaj švicarske železnice dolg v višini 3 milijarde švicarskih frankov. V smislu novega zakona bo država prevzela 1.3 milijarde frankov tega dolga kot svoj dolg, ostalih 1.7 milijarde pa ostane kot dolg železnic. Nasprotniki zakona so predvsem ugovarjali, da pomeni ta način sanacije le obremenitev davkoplačevalcev in ni nobene garancije, da ne bi železnice v bodoče delale nove dolgove. V švicarskih gospodarskih krogih je izid glasovania povzročil presenečenje, ker niso računali s tako močno opozicijo. Zato so mnenja, da bo v bodoče v davčnih vprašanjih potrebna opreznost. = Rastoče pomanjkanje živil v Belgiji. Po vesteh iz Bruslja postaja položaj glede prehrane v Belgiji vsak dan težavnejši. Najtežja je oskrba z maščobami. Samo pri maslu znaši primanjkljaj 12 in pol milijona kilogramov. Pomanjkanje surovega masla je imelo za posledico, da je cena nn črni borzi dosegla 1200 frankov za kg. V zvezi s sedanjim pomanjkanjem masla ugotavljajo, da je Belgija v letu 1943 pod nemško upravo do srede septembra nabrala kot rezervo za zimske mesece 2.5 milijona kilogramov masla, letos pa nima nobenih rezerv. Tudi oskrba tržišča z mesom se ie občutno zmanjšala. = Prekomorske potnike ladje ne bodo več imele I. razreda Vodilne angleške pa-roplovne družbe so sklenile, da po vojni G. Fürtmiilier: 36 Kipec princese Asnare . Roman »Očitno je nosil brado zato, ker je hotel zatajiti svojo prejšnjo podobo. Cl> vek, ki nosi svoje iistme zašite v obeki ma gotovo dovolj vzroka, da si skuša izpreme-niti obraz, in to mu najbolje t mogoči brada, ako je prej m nosil. Saj ni prvikrat, da doživljamo tak slučaj.« Ena izmed vrat bolniške dvorane so »e odprla in višji zdravnik s svojim eprenv" stvom je stopi čez prag. Löndal in Braan*,holt sta mu kratko poročala o dogodkih »Kako se piše? Aage Houjberg?« Višji zdravnik se je zam:šlfj<-no pogledi! po košatih. kvišku štriečih laseh, »Sp »miniam se, da sem nedavno čital to ime v časnikih. mož je bil takrat zapleten v kaj neslavno istorijo Policija ga je iskaja v zvezi z umorom Dirka Svensena.« Aage Houlberg je tiho zalučal. Prs; so 6e mu mukoma dvigale v težkem d han u »Kafre mu vzbrizgnite'« ie naročil "išjl zdravnik in nadaljeval obhod. BraanshPJt. Löndal in sestra Inge so si mner o prizadeval« za bolnika. N;ihov po-šk <- da bi mu ohranili ugašajoče življenje, pa ni obeta' uspeha.__ na novih potniških ladjah ne bodo več i imeli odlelkov I. razreda, ker smatrajo. 1 da se bodo potniki, ki so doslej uporabljali na prekemorskih ladjah I. razred, v bodoče posluževali letalskih zvez. = Omeji nev kanadskega Izvoza le*a v Zedinjene države. Kakor poročajo iz New Yorka, bodo morali zaradi pomanjkanja ladijske tonaže v prvi polovici letošnjega leta omejiti kanadski izvoz lesa v Zedinjene države. Le izvoz časopisnega papirja bo ostal neomejen, kakor lansko leto, t. j. 200.000 ton mesečno. = Pariški listi ne sprejemajo oglasov. Kakor smo že poročali, je bila de Gaulle-ova vlada primorana uvesti nove drakon-ske ukrepe za zmanjšanje potrošnje papirja, zlasti časopisnega Obseg dnevnikov je bil v zvezi s temi ukrepi ponovno zmanjšan na polovico. Da ne bi pri tako majhnem obsegu oglasi odvzemali prostor informacijskemu gradivu, je bilo odločeno, da listi ne smejo za čas te omejitve sprejemati oglasov. MALI OGLASI ub *tm «m* bo piate aa «aake L IM. aajnunjfc caoek n to oglaM Je L Ih- tm tonit** e tiče modih, določa mladinska pravilnik, da ee smejo na tekmovanjih, kjer ne gre za nikakšno prvenstvo al prvenstvi ni dvoboj, boriti mladeniči med seboj, če se po teži ne razlikujejo za več kakor 3 kg. Aage Houlberg je počasi odpfl) vroče ustnice. »Vode--vode — —« je zašep^tal »Voue--a® pa z o im, zgorim--- Sestra mu je podržala kozarec na ustnice »Näte vodo--poskusite piti.« Počasi, po kapljicah, je srebal vodo. Braansbolt mu je potipal žilo in ponovil vbrizg. . . Klara je Houlberga toliko poživila, da je odprl oči. Z ugaslim, trudnim pogledom je ziab-odiil okrog sebe »Kje pa sem? Kako sem prišel 6emikaj?« »V bolnišnice ste,« je tolažilno povedala Inge. »Nekaj časa morate ostati pri nas, da spet ozdravite.« Glas, kakor da bd ga dušifo, se mu je izviL »Da ozdravim---«je trpko dejaf »Za to je zdavnaj prepozno. Smrt je tu, v meni Moje srce--vem, da gre h koncu« »Tiho — tiho--zdaj ne smete govoriti,« ga je Löndal ustavil. »Najprej potrebujete miru--miru za vsako ceno —« Houlberg je ubogljivo zamežal. Neki strežnik je stopil v dvorano in te ozrl P° I^gi- »Sestra, profesor Brygg vas kliče « )e tiho rekel. »Rad bi slišan poročilo o Peter-smovem lučaju iz vaših lastnih ust. Toda ne pozabite na boVniSke dnevnike!« "Y rabtloflO. % dtn» mo m «vrtilko — dr*a kratica površnika, topla, primem^ z>% delo, dva svetlega kor=a voče^».ke-ga blsga aa obleko ali ko«t'm ln rjavo b'?tro »a moStao mknt-i C^očev-fko) prodam ali zame nj^m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2113 6 KONJIČKA gn^alripg^ ln 2 p->r« otrO. ?.kih čevljev št. 23. prodan-. ali zamenjam. Cerkvena 3. 2106-6 KOVČEG lep potov? "ni f Schrank koffer), prodam. Orled od 13 do 15. Narfov ▼ ogl. odd Jutra. 2127-6 LISICO srebrno, zelo lepo. pro-d?..m Naslov v ogl. odd Jutra. 2140-6 »LOVCA« 5 letnikov 1926—39. vezan, nov, pa odam. Me-darna, židovska ul. 6. 2079-6 NECrSSATRE v usnjeni torbici, popolnoma nov. ptrodsm. — Ogled ort S. do 12. dop. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3005-6 OBLFKO slVo. skoraj novo volneno, za sred. žen. postavo, prodam. Neslov v ogl. odd. Jutra. 2124-6 OMARO preprosto, eobno. rtifo in dve modri lisici novi, i.\i:xlno prodam. Ogled do 10. ure v Muzejski ui. 3, pritličje levo. 2081 6 PISALNI STROJ Underwood. ntmSki — prodam. Naslov V ogl. odd. Jutra. 2004 6 PLA3Č dam ki, skoraj nov, vä. tlran s kranenin ovr t Bikom, za srednjo vitko ! postavo, ugodno prodam. : Naslov v ogl. odd. Ju-i tra. 2C4-6 I PLAÖÖ I Hubertu,;, moški, volnen, zelen, skoraj nov. prodam. Ogled Voinjakova 101, desno od 8. dn 14. 2134-6 POSTI. LJO dobro ol.-'anjeno, zloilj'i Vo, proc_m Ponudbe aa ogl. oddelek Jutra pod »Zložljiva, po. i^lja«. 2093 6 POSTELJO zložljivo, prodam. Stre ilžka 29, dvoiläöe. 2083 6 SANKE dv_6edezne, v najboljšem st-'UJ^ prodam '— Nat-lov v ogi- odd. Ju tra 2123-6 RADIO 5-cevn., nov, najnovejši, prodam. Koblarjeva 7. 2066 6 na 21 H, vrata 40 — 1» novo. SERZ SVILO rjavo 140 cm Ucofco » jxxtloge ihaJJe. prottanx Naelov v ogl odd Jutra. 2129-6 SNE2KE St 37. 38. 39 prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. aiaod SNEZKE škornje št. 33. prodam. Mllavec PredJsjnska 53 , n nad=tr 2111-« I SUKNJO ; močko. aa *«dsv1o post* TO, prodam. Naslov V ogl odd Jutr», 2110-6 SUKNJO moško la predvojnega blaga, malo mb ljeno 'i S nger šivalni stroj «jtar. z dolgim čol. nlčkom prodam. Na- lov v ogl. odd. Jutra. 20104 SUKNJO alm^iko. moSko. volneno, sivo in Hubertufi suknjič volnen, aelen prodstm. Kroja5tV0 Ptotarlč, Wo! fova 12. 213M ŠKORNJE nove. St 43 — ugodno prodam Vlnfiek. Dunaj ska6 dvorAča. 2101-6 TEKAČ _ onurr. iz orehovega lesa ln dekliški plašč, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 2097-0 VOZIČEK trlobok, otroSki, opremljen z fr.mn.ioo prešito odejloo ln prevlekami fkapnaml), zamenjam »a protivrednost al', prodam. NasloV V Ogl. O^d. Jutra. 21046 Kupim Ako želite prodati obiačila, čevlje, perilo posteljnino in slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to ustnieno ali telefonično sporočite. Poslali bomo k ram na dom svojega nakupovalca. Nakuoovalnica Socialne pomoči Ljubljana, Gradišče št. 4, teL št 30-39 RADIO kupim. — Delno plačam tudi b drvml. Nartov v ogl odd. Jutra 20167 SLOV KN.UGE dobre, kupim Ponudb* na ogl. odd. Jutra pod »Blbilof.l« 851 7 KNJIGE dobro ohranjena gloven ske — ln samo nove j J» nemške kupuje knj.gir na Žužek, prehod nebc tlčmka J-436 M 7 L-iUBLJ. ZVON tudi poramecne letnike .n mesečnike kupim. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »LJ Zvon«. 952-7 WINNETOU in druge knjige Karta Maya. v slovenščini, bro Sira ne ali vezRJie, kupim takoj. Naslov T ogl odd. Jutra. 2017-7 ZNAMKE kompi zbirko *i< Pom mesne partije, kupm Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Znamke«. »53 < ČEVLJE rabljene — kupujem ln prodajam — zamenjam večje -n manjše številke. Klavier, Voönjakova ul. 4. 2004 7 BOS. PREPROGO ali pirotsko večjo in maoi-šo, kupim. Naslov t ogl. odd. Jutra. 1696-7 OTOMANO in čisto zloiljiTo postclio. kupim. Naslor ▼ ogl. odd. J'jtri. 1694-7 STOLE IN MIZE za gostilno, kupim. Našlo» v ogl. cdd. Jutra. US95-7 KUH1N.I. OPRAVO dobro ohraD'ino, kupim. Naalov v ogl. odd. Jutra. 1691-7 LINOLEJ zame n j u m za proti vTednopt — Ogled od '/«IO. do 13. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2116-8 JOPO smučarsko, drap. Bi vit ko gospodčno. namenjam za volneno jopico, pulover ali obleko Ogled od 10. do 12. Naslov v ogl odd Jutra. 2073-8 PLAšCEK lep. zimski, s kapico, aa 5—7-letnn deklico, zamenjam aa kokošjo pičo. (Koruza, ov>) oz. meša-n,ca). Ogied PoV.'et»ova 33a-I (Kodeljevo). 2100 8 VRTALNI STROJ električni, na 2 prestavi, do 23 mm, za/renjam za, protivrednost. Naslov V ogl odd. Jutra. 2126-8 ŽA RTED ali sladkor, zamenjam 2 para moških belih ^pod-njih hlač lz belsga bar hend gradla in 4 m črne podloge. Salon »Sever», Petrarkova 26. 2109-8 SOBICO majhne, preprosto, V are dižiu mesta, oddam takoj proti naturalijam. Naslov v ogl. odd Ju tra. 2039-23 SOBO opremljeno, s prehodom, brez perila ln uporabe kuhinje, odd m. O^led od 2. ure naprej. N^lov V ogl. odd. Jutra. 2105 23 SOBO lepo. opremljeno, nonč no. s posebnim vhodom išče gospa ve« d:n odsotna Per.l0 laftno — Plačam tudi v protivre<1 nostl. v okolic. Tabor. Most i Ponudbe na odd Jutra pod »Tabor Moste« 2015-2»' SOBICO oP.emljeno. skromno — išče gospodična 14 ur dnevno odsotna Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Februar«. 2119 23a SOBO lepo opremljeno, z ločenim vhodom, najraje s i-topnlšča. išče goepod,S na, ves dan odsotna. — Pogoj v cc-ntru mesta. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Plačilo ni važno«. 2103-23a KINO SLOGA Tel. 27-30 Žarah Leander In Willy Birgel V velefilmu MODRA LISICA Sodeluje: Paul Oörbiger. Jane Tilden Predstave ob 16. in 18. url. H1NO UM ON relefon 22-ŽJ Danes zadnjikrat Temperamentna muzlkalna komedija PREMIERA LJUBEZNI Hans Söhnker, Kirsten Heiberg, Fritz Odemar Predstave ob 16. in 18. uri KINO MATICA Tel. 22-41 Za&avna veseloigra s petjem in plesom VRTILJAK s priljubljeno Mariko Köck in Paulom Henckelsom Predstave ob 16. in 18. url nadvse okusna močn&ia jed s nitro pripravo je proizvod Undke fiopavapji TRST VIA P. R. GAMBINI, 29 ki je tvorni ca z najboljšimi suro-'Anami za n a r as i k e (pudinge) Zahvala Vsem. ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgub1 naše ljubljene žene, mame, stare mame, ; gospe izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. V. Igličarju za njegovo skrbno nego. Ravno tako vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so pokojno spremili na njeni poslednji poti. Sv. maša zadušnica bo v torek 30. t. m. ob y27. uri v cerkvi sv. Antona na Viču. Ljubljana, 24. januarja 1945. žalujoči: SOPROG, SIN, HCEKE ln ostalo sorodstvo Sestra je prikimala in stekla v labma-torij h glavnemu zdravn ku kM d tem, kio je poročafia o zdrav-tve em stan u bolnika Peteisena, ki ga je b.i Biygg op_-riral, je začuila iz bolniške dvorane Čedalje giasnejše stokanje. »Stopite, prosim, in pog'ejte, kaj se je zgodilo,« je rakel piofesor. Sestra Inge je zapustila la-bo;atorij in odhitela v dvorano, kjer je našla Aagcja Houflborga v hudi vročici. »Držite mu glavo, da vjijem kap jice,« je Löndal poprosil. »Spat in spet mi odbija roko.« V Houlbergovem shujšanem teflesu se Je zbra p>oslednji ostanek moči »Ne — ne!« je zavpi. »Pustite me — ne moi-em umreti, dokler ne priznam svo'e krivde!« Njegovo glasno govorjenje je zbujalo pozornost po vsej dvorani. Houlberg je vzdignit roko, kakor da hoče nekaj pokazati. »Evo--tam--ga vidite? Koidkoiikrat odprem oä, stoji pred menoj! Tam — evo ga spet--zdaj prihaja bliže ---prav k meni--«Krčevito je evil roke. »Da--da ---prizmam — —« Braansholt in Löndail sta stopila k postelji in se skloni a k njemu. »Kaj priznate?« sta vprašate oba hkratu. »Dirk Svensen--«je šepnil Houlberg in nemirno zagibal z glavo »Dirit Svensen --da--da--priznam-- obtožujem se--jaz sem ga umort! Dolgoval mi je denar — mnogo denarja, ki s. m ga potreboval, da bi poslal otroke na kmete. Pa me je ho;el otip aviti z beiaško mi oščino--lopov — —« fiiopen.e «se mu je vzdignilo iz ust. Ugase oči so strmele v nav/Očne. Na Löndolov mig je vze, Bra nsholt bok in svičnik ter jed vneto et^nografi-ratl Umirajoči se je dkužaj vzra\nati. »Jaz sem to storil — da. jaz--prehudo me je bil razdražil — nazadnje mi je celo grozil — da me naznani kot izsiljevalca — imel je moje zadnje pisnw\ v katerem sem ga prosil, naj mi vrne--- na koščke raztrganega ga je bil skril v kregik) — v svelo kovinsko kroglo — oh, kako ae je b.eščala!« Spet je pomolčaL Moči so mu očitno ugašafle. »Pokazal mi je tiste krpice papirja — tedaj, ko mi je spe» pokazal vrata — «e nisem möge' več premagati — pobil sem ga s težkim ravnilom — da je bil takoj mrtev--Bil je lopov — pa sem ga z njegovim laslnim ravnilom — o. udarec je bij dober! Potem »em vrgel tisto reč v Izaro — krpice »em spravil — blešč čo kroglo zaprl — da ne bi nihče opazil, kajti hoted sem živeti, za ženo in za otroke.« Glas, ld Je zdaj udarjal poahoSalcem na In to dihanje je bolj in bo'j upad !o, sapa mu je le še v posameznih sunkih udarjaila iz prs. Zdi-avni a sta se m rala skloniti čezenj, da sla ga r zumaia. »Povsod so me iskali — po.vod mi je b a poLicija za petami — — skrival s: m se, živel pod tu, im imenom — a zdaj je konec --konec vsega!« Telo se mu je vzpelo kvišku, nato je pedel vznak na b azine. Navzočni so bili globoko presunjeni poslušali njegovo izpoved. Sestra Inge je za.isnifa Houlbergu oči in mu potegnila odejo na razdejani obraz. »Zdaj moramo takoj obvestiti poli i jo,« je rekel Braansholt. in Löndai je prildmal. »Morebiti dela kdo po nedo žnem pokoro namesto njega Zagonetni umor kemika Dirka Svensena je vzdignil mn< go 'rahu Mislim celo, da so nekoga zaprn. češ da je sumljiv umora,« je Löndal odvrnili in z Ingo odšel iz dvorane. Nad Genovo je na bledovtšnjevPm nebu vzhajalo sonce in s svetlimi žTtfki obsevaj parnik »Elgo«. ki mu je bilo čez nekaj ur odpluti. Počnsi se Je vzpenjalo sence vige in vtfSe, na uri «? ie pomika,i nanrej.-Cm bolj se 1e bližala ura edhoda. tem goste;Si je postajal dotok potn'fcov. x Schriltlelter — Urejuje: Mila» Zadnek — JbUr das Konsortlnm »Jutro« als Verlag — Za tfekaraarjft: Fran Jeran — Für uho, Je bil le Se dihajije____ konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Für »Narodna tlakama A.(U1i PnMtatelle — Za »Narodno ttokarne d. d* ** InsersteatoU veraatw örtlich — Zrn 1—»rafal oddale* odgovarja: L^bomlr VoIOi i