5. številka. _Ljubljana, petek 8. januarja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. buna vsak d.ui, izvzerasi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po no*t| pv\\emnn, za avatro-oflcrske dežele M eeto fetO 16 gold., /a po! leta 8 gold. ** ***** tek* ^ *?old- — Za LJubljano bww pošiljanja na doru za celo leto 13 gold., /.a četrt leta 3 goid. 30 kr., »a en mesoo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dooj »a računa 10 kraje. U mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za ceio leto 20 gold., aa pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah hx rt dijake voija znižana oeaa m aicer: Za Ljubljano u čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemaš m četrt leta 3 gid. — Za oznanila ae plačuje od četiri« Itopne petit-vrsta 6 kr., čo ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat iti 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na oetovŠkJ cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oj*r»vništvc. ni ka igo i pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, ..j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hini. Kdo je svobodomiseln? Češki „Posel z Prabyu piše: „Nemci ponosno o sebi trde, da so oni bojevniki za svobodo in kulturo, da oni bojujejo boj, ki ima ljudstvo pripeljati dalje na pot k enakopravnosti, svobodi in pobratimstvu, ter povsodi poukazujejo na ta avoj kulturni nalog, v katerem so oni „voditelji cele Evrope". Liberalci v Avstriji, a<: ve da nemajo te zavesti, ali ima jo BiSoiark v imenu Nemcev v nrajbuw. Vsi, ki z Nemci ne prisezaj" na življenje in smrt proglašajo sc za nazad njake, zaveznike črne Armad« »n fevdalav — na kratko: za neprijatelje m pogubitelje svobode. Zaradi tega je p ik p eon> ua-rod slovanski tako srečen, ka dobi od Nemcev vselej večji del, nego treba, ter nam toliko poklonov mečejo na glavo, ka tujiuu zares misli, kako krasno pri nas cveto tia deje klerikalne, kako pravioe fevdalov iu privilegije plemstva napredujejo. Bilo bi res sove nositi v Atene a'i kol pravi naš narod, vodo v Veltavo, ko bi hoteli te stare ncslauosti na novo zavračati, ko bi hoteli na novo priseiali pri pepelu našib pradedov, ka dosedaj visoko čislamo ideje svobode, ka pri BVOJej slovauskej zavednosti niti za vlas uijsmo odstopili od namena iu cilja vscČlovtčauskcga, b kateremu vsled pri rodnib zakonov koraka človečaustvo — enkrat bitreje, enkrat počasi. Nemci sicer trde, da tičemo uže popolnem v papežskej livreji, ali to je neistiua - jU.btl K. . Prijatelj Lovro. Pred več leti pozove me ueki moj prijatelj, vlastelin, ua stlo v branje. Had se odzovem njegovemu pozivu, da se naniijeni malo svobode. Ali človek snuje, a b g bogujc. Jedva prišedši v njegov dvor opazim, da se neb« silno oblači, kmalu udari dež iu ves teden nijScui učakal vedrega neba. Evo nevoljo, evo me na Bela v večjem Škripcu, nego li v mesta! Kaj početi V < m poda sede, paše, pij o vino, pa igrajo tarok, a gospe sede, pleto, pijd kavo iu če vi I j a j<>. Zdivjal bi! Na srečo dvor mojega pobratima nij Btal na samem, bilo je dosti sosedov, i ker je moj prijatelj bil veseljak, ker je njegova gospa bila vrla kuharica, in ker je gorica rodila zlato kapljico, zahajali so sosedi često v prijateljev dvor, da bi si razveselili Brco. Jeducga motnega popoludne sešlo se je baŠ vrlo društvice. Župnik, velik politik ■ sodeč, besen voCar (sadjerejec) j sodiuja, dobra duša, akoprem nekoliko oporne pameti in — neka lepa, črno oka mlada gospa Ima li kakov narod zdravi smisel v preso-jevanji namenov in nevaruostij Rima, je to gotovo narod slovanski ki je takrat, ko je bila vlada papeževa, vsegamogočnost in modrost vseh držav in narodov, ko so Hi papeži pri8vojevali pravo z pomočjo božjo davati kraljem in narodom postave, — pobral rokovico in začel proti uasilstvu zmagoval-uemu svoj boj, proti Rimu, ki pomen a v zgodovini našega naroda to, kar v grškej zgodovini boji proti Perzijanom. Toda denes je politična moč Rima zlomljena. Res je, da ima Rim Ae mnoga prava z minulih dob nad državnim življenjem, a ta prava so trolinjena narodi iu države je odstranjujejo, kakor se jim poljubi in R m mora to prenašati, ter se drugači neiuore braniti, nego z anatemo. Politična naloga papežev je ukončana; Ona ie prestopila uže davim svoj zenit, ter pojema, kot aahajajoČe solnce k zapadu, me-tajoče daieč tam ua nebu rudrče žarke. Tako politična moč Rma pred npadkotn še lasno sveti, ali vpoioroje se na tu, ka nij to več Rim, uegi> le njegovi privrženci v posameznih deielah, ki imajo v tem boju vodstvo. Ko bi ne bito B smarka in njegovega „kulturuega bo %ut propala bi še ta politična moč Rima, da, ona bi ne bila dandeues tako velika v tem boju, ker slednji krepi živce in moči ; hladno srce v politično moč Rima in neprijateljsko k I'»inmarku, ki se bori z njim, se navdušuje iu vgašujoei ču 11 je ji se probujajo in krepijo. K" bi zdai le ne nasledovalo po izgubljenem rimskem v črno oblečena, udova sosednega vlasteliua, kakor so mi poineje povedali. Velečaftui gospod župnik začel je na široko razvijati Napoleonove m sli, sodec je dokazaval navdati oim glasi ni, kako mu je roriiia hruška, katero je pred dvema L-toma Cepil ; dobra sodinja pripovedala je s&ozi božanstven posmeh, .ako j« ve« dan peno. gladila j moj pobrat m je bobual s prsti po mizi, a domač oa ponujala iam je jelo iu pilo biez kraja in k< nca. N j li to divua /.al»av; V N • m . e s.se to nia.o zanimalo. Bi\8i za takrat še neoženjen, malo seui m.ral za Napoleona iu za hiuške in za vse diugo, k<. . so sc iiiti.o oči namerile na kako lepo u ko glavico. Iu tako je bilo tudi oni pot. V. s moj pozor osvajala je trua udova. 3 deči na strani kraj okna Citkala je neki stari nemški modni časopis, kakoršuih je obilo po našib hišah. Pristopim k udovi, a ona, zaklopivši časopis, privzdigne polagano glavo. — Vi čitate milostiva gospa ? vprašam nekoliko naivno. — „Čitam", odvrne prostodušno, ker baš ne maram muogo niti za žnpuikovega Napoleona, niti za sodčeve hruške. nadzorovanji, gospodstvo one države, ki postaja z vojaškimi bodaki jako sumljivi ekse-kutor svobode. Za takov militarismus seje jako težko navdušiti in to posebno mej dav-ko plačujočim občanstvom, v čegar očeh je klerikalno porobstvo zapustilo ta prospeh, ka nij tako drago, kakor pruski — militarismus. Ko se pak prehaja k drugim vpraša-njam svobode, tu se prikazuje ta nemška svobodi miselnost v prečtidnem svitu. Kako postopa proti narodnostim, kako to „naj-prirojenejše pravo" o svobodi jezika umi teptati, o tem imamo vsaki dan dosta dokazov. Ali ona se enako obnaša i tam, kjer ne gre o nadvladi narodnostni, nego celo tam, kjer se imajo zadovoljiti posamezne družbene vrste. Pokazalo se je to baš one dni, ko se je pretresavalo d e 1 a v s k o vprašanje. Delavsko društvo dunajsko je zahtevalo, naj bi se načela in prospehi delavcev bolje gojili iu pospeševali postavno, nego je bilo to doslej. In kako se mu je odgovorilo? Naj se vlada naprosi, ka bi ustanovila za delavce take zbornice, kakoršne ima trgovinstvo in obrtuija. — Človeku res ne gre v glavo, kako se more razširjati institucija, katera bi se morala od korena preustrojiti. Kako iu v čem ima ta delavska zbornica proapešnu biti, to je tajuosi ! Neovira nas celo nič to razkričeuo spo-jenje s „klrrikalci", ka bi ne rekli odkrito: naš narod ne misli, kako bi nČiuil slobodo za privilegij le ene vrste prebivalstva, I in mej vsemi nemškimi liberalci je bil — Na srečo nrniore mene, ni jedno ni drugo navdušiti. — Na srečo? — Vsikako. Ker iz naše skupne antipatije proti Napoleonu in hruškam mora vsikako postati neka simpatija med nama. — Vi umujete hitro, gospod! no ne protivim se vašej logiki, ker me more zabavljati. Književnik ste, in ne pišete, koliko je meni znano, gramatike, znali bodete torej tudi z žensko govoriti. — Ko me spominjate mojega rokodelstva, gospa, dovolite, da vas vprašam, kaj čitate'? — Humoresko izj laujskega. moducga časopisa« — A doma? — Čitam romane, potopise, novele, gospodarske knjige i več tacega. — Vse nemški? — Kako pa, nekoliko tndi francoski. — A hrvatski? — Skoro nič. — A vendar ste — Hrvatica! — Malopridna Hrvatica ste hoteli reči, jelite? lu zopet brzo umujete. Ta pot se varate, gospod! Zmerom sem se ponašala edini demokrat Kronawetter na veliko žalost nemških svobodomiselnih" novin enega mu« nja in misli s — Cshom Fandrlikom. — Razumevano, ka tem liberalcem splošno glasovalno pravo nij baš po volji; *<* uvedenjem tega prava bi se propadlo popolnem njihovo postavljenje, a oni bi se objavili pred svetom v celo drugem položaji, nego ga zavzemajo dandenes, ter izvršujejo na podlogi sedanjega volilnega reda, ki priznava volilno pravo 8&mo posameznim izbranim krogom in sicer vsacemu s posebnim merilom. Tu bi bila svobodomiselnost na pravem mestu — svobodomiselnost proti Rimo, ta je, se ve, da mnogo ceneja in za nje tudi prospeš-neja in slavneja!" Politični razgled. V Ljubljani 7. januarja. Govorilo se je, da bode na Dtffetl/"« sedaj zopet neko v shod fed^ralistov, a „ Politik" in „Vaterland" pišeta, da na to nihče ne misli. Čeišei „Pokrok" pravi v Članku: „v prospeh federalistične žnrnalist:ktu, da v tem ogledu nema v celej Avstriji izvzemši praško „Politiko" federalistična stranka nobM saboru ne je 4. t. m. o.*h rm se skušajo poštene] še stranke narodne zbornice pred posvetovanjem ustavnih postav zbližati. Dozdaj v s peli a še nij bilo videti. Vmncosko armado pozivlje list ,,I/i Patrle", naj učini po izgledu Spanjske. Iz i ir3-iifi-itti t* se telegrafoje, da so vsi poslanci interpelovali velicega vezirja zastran prerušenega preiskavanja v podgo-riškej afčri. Veliki vezir je tedaj telegra fi-al v Skader, naj se mu pošljejo vsi sodniški akti. Dopisi. ■ z ljutom«*!'« 3. jan. [Izv. dop.] Naš deželni poslanec g. dr. Srnec je 26. decembra po obedu v Sramelinovej gostilnici svojim volilcem polagal račun o svojem delovanji ter zastopanji ljutomerskih Slovencev v graškem deželnem zbora. Obžalovati moramo, ka so g. dr. Srnčevt volilci premalo vedeli za njegov prihod. Ker je bil vrh tega tudi slab pot v Ljutomer, zbralo so je bilo le kacih 15 poslušalcev. Kedor ie čital st»nografično zapisnike o delovanji g. dr. Srnca v deželnem zboru, mogel je iskreno priznavati vsled razvijanja g. dr. Srnčevcga delovanja ta dan, da je zastopal naš deželni poslanec Slovence ljutomerske kot poštenjak, kojemu ne manjka niti sposobnosti, niti poštene volje za to. Odločno zavračati se mo»a taisti, kateri bi trdil, da g. dr. S nec nij rodoljub z dušo in s telesom, ako se v nekaterih slučajih ne strinja z g. Hermanom, kateri bi katerikrat rad po drUgej lestvi speljal v raj Slovence, nego g. dr. Sruec. Oba jednako iskreno želita pomagati Slovencem, da bi se rešdi faranov, ter piišli v obljubljeno deželo, toda eden trdi, da jo tod, dnu-i pa, daje drugod boliš. podajajo naši novelisti tej nemirnej ptici, katera prhuta od mestu do mesta, katera večne promene žtdjna, nikdar uemiruje. Zmerom euo in isto. Dvoje mladih Be zaljubi, ali jima so stavljajo kakove koli vrlo navadne zapreke, katere vrlo navadnim na-čiuom odpravita, pa. postaneta, hvala bodi bogu, svoja. Samo Časih ade kacemu piscu v glavo, in junak ali junakinja mora se (»trovati, probosti, ali še celo umreti od sušice. Večna idila, večna monotonija! Tim se naša strastvena čud ne more zadovoljiti , samo v borbi nam nahaja duša i mir, a fantazija spenja nam se do plamtečih zvezd. No ne razumevajte me krivo; ne očitam našim književnikom, spisujo vam ono, kar v svoji domačiji nahajajo, razmere majhne, neznatne, kakor smo tudi mi majhui. So li pisci krivi, da pri nas nij velikih katastrofov, koji morejo potresti dušo? Ali je piscem mogoče- v majhnem okviru na slikati velikanske podobe, ali more v naših okolnostih postati kakov zanimiv junak za roman? To so vprašanja, na katera mi duša, akopram z veliko muko, mora odgovoriti „neu in zarad tega ne Čitam skoro nikakih hrvatskih knjig. pot skozi puščavo v Kanaan, koder so ne-kedaj, pred 1000 leti, pred Karlom velikim, pred Huni in Magjari slobodno kmetovali, nikdar sosedov nadlegovaje, naši pradedi in pod košato in krasno narodno lipo se pogovarjali o svojih županih in narodnih knezb. S posebno pohvalo smo mu volilci odobravali jnnaško vedenje tačasno, ko je namreč bilo na vrsti v deželnem zboru narodno pitanje gledč narodnega poduka slovenskega, ko je šlo za realko. Pa tudi v družili točkah so se ujemali volilci 8 poslancem, le glede) večjih občin, nego so, nijso bili jednacega mnenja volilci in poslanec. G. dr. Srnec ja bil namreč za večje, premnogi volilci pak proti njim. Prvi govornik izmej inteligentnih kmetov ljutomerskih je ugovarjal gosp. dr. Srncu, ter bil proti večjim občinam, župan podgrajski M oh ori č. Ou je rekel, da Slovenci šle nijsmo zmožni za tako upravo, ka-koršno bi zahtevale večje občine, ker smo premalo omikani vsled nekdtnjih narodnih Šot, po katerih se je le ne mšku tarilo ter za občno omiko nič storilo (ploskauje se je Čulo). G. Mohorič pravi, da še za sedanjo male občine slovenskim žnpanom manjka sposobnosti), nikar bi ne še za večje! On pravi, da so so mogli v narodnej šoli le v kakovšnej nemškej oazi (trgu) nekateri Nemci in nemškutarii bolje izobraziti, ker bo bile šole le nemIknterske, vsled tega pa bi bili Slovenoi prisiljeni, da hi torej nemšku-t rje (!) volili za župane večjih občin, tega (pravi g. M.) pa nikedar ttečemo Slovenci, da bi u«s nemškntarji gospodarili še bolj n^go do zdaj! G. M horič ie rek«l konečno, ako bi pa Slovenrc za večje občine moral imeti za vsako reč pisača in ta pak jt sploh (?) nemškutar, p'tein pak je pisar župan, ne pa kmet, ki ga je najel, torej pozneje uaj bodo večje občin?. Volilci bo zaupnico izrekli enoglasno g. dr. Srncu. Iz Iislu <>. jan. [Izv. p"p.] Pogos-toma čitamo v „Slov. Narodu" o tem in onem šolskem svetu, kako vsiljujejo „kulturo" rajha strahu božjega. Tudi meni H borbe, toliko nasprotja, da dušo silno potresa in povest človeškega srca pri n s je toliko različna, toliko Živa da našim piscem nij treba, nego prepisati jo, pa so napisali najlepši roman. Ali, da vam resnico povem, mnogi naših piscev pišo o naravi, ne motreč naravi, pišo o človeškem srcu, ne poznavajoč ga. — To je vse teorija, nanmehno se lepa gospa, a vašim besedam bodem stopram takrat verovala, k tdar mi pokažete živ primer, kadar mi pokažete pravega junaka za roman. — H*»čem! gospa! jej odvrnem. Naš razgovor postajal je vedno glasnejši in živahnejši, župnik je pozabil Napoleona in sodeč svoje hruške. — Čujmo! zavikne vclečastni gospod kraljuje nad Solarni tržaške okolice. V vsacem kraji cesarstva se menda vendar izbero možje kateri so strokovnjaki v šolstvu, naj bodo nže Nemci, ali Slovani. Le v Trsta je šolski Bvet za tržaško okolico tako strokov-njašk, da me je sram povedati. Po lanski volitvi smo bili sicer jako srečni, da smo dobili v šolski svet moža, ne le strokovnjaka ampak tudi zvestega Slovana g. dr. Lozarja. Položil je nže temelj za boljši šolstvo v okolici, in si prizadejal, ne le Bvobodo učiteljev braniti, nego tudi organizirati učni načrt iu sklicati učiteljsko konferenc >, da bi s tem dosegel namen, ki ga zdrava pamet in pedagogika tirja. A žaltbog naši pro-tivniki spoznali so v Lozarja moža, kateri jim je bil kos, torej proč z njim. Dr. L"/ar po laškem pritiska nij bil izvoljen, a izvoljeni so bili sami Labi za slovensko okolico. V kakošnib rokah so naše šole l Izvoljeni so v odsek Mavroner, deli R>n in Bor. Pascottini. Vsi ti ne umejo našega slovenskega jezika. Kako žUostno je za učitelja, ki pride takim strokovnjakom na kvalifikacijsko sodbo. O'coličanski šolski svet ne moremo dru gaČi in bolj priličn > imenovati, kot zajec iu boben, iu spominja Preširnovih bescdij. Zakaj nij več dr. Lozar izvoljen, uzrok je glavni in sicer v prvo je strokovnjak v celej Primorski. Tolažimo se s tem, da se v Trstu jači naprednjaška stranka v pravem pomenu, kakor tudi narodna v okolici iu Trata. Da je to istinito spričujejo nam zadna volitve v trgovinsko zbo.n'co, ko je politično dotno* rodno društvo spravilo vse kandidate razeu enega v zbornico, in s tem smemo jako zadovoljni biti. Iz II o<«»stVrSiiV«» na Notranjskem 2. januarja, [l/.virni dopis.J Ztma je pri uas zdaj strašno huda; snega imamo G pedi na ravnem, v gozdih ga imamo še več, tako, da si kmetje ne morejo potrebnih drva pri peljati, ker je pri nas navada, da le po zimi drva vozimo iz gozda. Mraz pritiska tako, da je uže več kmetov prisiljenih, do- izbočivši se za mojim stolom, jaz pak na dalj uje m : — Ne nadejajte se, gospoda moja, da vam bodem pripovedal pravljico, složeuo po pravilih umetnosti ; ue mislite, da bodem pozival v pomoč ostro domišljenost ali bujno fantazijo. Nikakor ne. Kar vam tu pripovedujem je živa in prosta istina. Učil sem se prava iu zakone na vseučilišči pražkem. Nekoliko let uže nijsem videl hrvatskega doma, zato odidem 1. 180* božičevat v Zagreb. Vse se je tu preobrnilo, slobodu iše se tu dihalo, srečnejše živelo. Prazniki so mi leteli in odleteli, ne da bi bil opazil kedaj in kako. Toliko je tega bilo gledati, poslušati, govoriti. Nij torej čuda, da sem praznoval prek reda. Naposled je bilo vendar trtba odkiuiti (odtrgati) se od doma, povrniti so na nauke. Podkraj meseca prosine i sredi najhujše zime pripelje me večerni vlak premrlega in ledenega v Prago. Ko se nekoliko razpravim, pohitim mej hrvatsko braćo. Da b'li smo biaČA, gospoda, bila uas je lepa peščica Ilrvatičev v ČeŠkej prest luiei, bilo je pravnikov, lecuikov, jezikoslovcev, bilo je sinov od vseh strani hrvatskega roda. Pa da ste nas videli, poslušali. Bila je lepa zadruga ponosnih, živih mladičev. Bili smo mačega sadnega drevja se lotiti, da so potrebnih drv za karjavo dobili, stelje za Živino tudi uže malokateri ima, uboga živina, in ubogi kmetje ! Iu še živinska knga nam žuga sem priti iz bližnjega Trnovega. — Naš živinski zdravnik Janez Leskovec v Ljubljani iznčen, se pri živinskih in konjskih boleznih, tako pridno obnaša, da ga moreni vsem bližniim okrajem po Notranjskem priporočiti. Uže večkrat se je pri meni prav dobro obnesel, posebno pri kravah, katere nijso mogle teletiti. Se izvrstnejše je naredil zdaj pri eni moji 4 letni kobili, ker jo je bila tovaršica z ostro brenklo po noči tako razmesarila, da je imela zjutraj 11 palcev dolgo in 8 palce široko rano na desni strani vampa, in za dreto na debelo nij manjkalo, da nij bilo do črsv. A ta zdravnik jo je prav lahno na tla vergel in jej rano tako umetno zašil, ter jo potlej z nalašč narejenim pasom povil, da jo kobila v 20. dneh popolnem ozdravela. O volkovih se piše v vašem listu, da se vedno prikazujejo po Dolenjskem in tudi po Notranjskem; k nam ga še v tej zimi nij bilo, čeravno so naši hribi bili vedno njegova domovina. Zna biti ee naših pridnih lovcev boji, d* ne pride, kajti naši lovci so jih v majhenih letih uže več pobili, posebno se je bil pa en lovec obno-iel, ker je z dvocevko iz vaake cevi enega teb kosma-tinov ubil, in bi bil še tretjega, kateri je mrtve tovariše iskat prišel, ko bi mu bila puška ogenj dala. J. K., župan. Domače stvari. — (Volitve v obrtni j ski oddelek.) Kakor brž bodo naši prijatelji po deželi izvedeli, da se legitimačni listi denes ali jutri razdeljujejo, — prosimo nemudoma uaj gredo okolo do vsacega v okraji, ki kakov patent, če prav le d v a gold. plača, da nam ne bodo nemškutarji tudi v tem oddelku liste polovili, predno mi blizu pridemo. Ta obrtuijski oddelek voli polovico vseh zbornikov, torej je najodločilnejši. kakor prst pri prstu, vsi za vsacega, vsaki za vse. Delili smo radost, delili žalost, in radost je bila vedriša, žalost lakša. Nepo-magati bratu, bilo je greh, bili smo komunisti mej seboj. A ta živa zadruga iskren h mladih duš pazila, motrila, poslušala je na vsaki udarec, srca hrvatske matere domovine. Najbolj zaigrana fantazija ne more si stvoriti lepše poezije, nego je živovanje svobodne dijaške obciue na vseučilišči. Doživel sem onih let mnogo grenke nevolje, ali nikdar nijsem doživel poetičniše dobe. Hrvatska braća) shajali so se vsaki dan v kavani, da čitajo domače novine, ker nij bilo hrvatskega ■ ista, niti hrvatske knjige, koja bi nam utekla. No redovite shode imeli smo vsako soboto. Kakor da vidim sedaj pred seboj to ognjeno četo. V posebni sobi neke pražke gostiln'ce sedeli so veseli, vedri mladeniči hrvatski. Nad mizo drhtala je plinska svetilka, prosti-rajoč zdaj jasuišo, zdaj slabšo Bvetlobo nad glavami mladičev. Okolo dolge m:ze junaki. Veselo je tu bilo iu preveselo. Nij to bilo pijančevanja ueinških dijakov, ta se nijso oglašale blatne penme. Tu so se deki-muvale pesme, čitali se Bestavki, pevalo v četvero, nazdravljalo po običaji hrvatskem, vse v slogi in ljubavi. — („Zora") slovensk lepoznansk list, je prišla z mariborsko narodno tiskarno vred v last gosp. Janka Pajka. Od novega leta naprej izhaja v večji (kvart-) obliki in izdajatelj ter urednik g. Pajk obeta vse storiti za zboljšanje lista, ki velja 2 gl. 50 kr. na pol leta in se naroča v Pajkovi tiskarni v Mariboru in ga tedaj priporočamo. Tadi naši starejši pisatelji, čijih poro je uže znano, naj temu listu pomoči ne odrekajo. — (t Matija Dol jak). Iz Solkana se nam piše 5. jan : Dene8 ob 2. popoludue nam je nemila smrtna kosa našega ljubljenega očeta, g. Matija Doljaka, deželnega poslanca predsednika političnega društva „Soča" in uaše čitalnice itd. pokosila. Obširneje se vam pišo po pogrebu. — — (Iz Mozirja) se nam piše 5. jan. Za župana v okolico mozirsko je voljen kmet Jože Skiuba, inteligenten mož, naroden in naročnik „Slov. Tednika." „Zrno do zrna pogača." Uže od leta 1829 nij bilo tukaj toliko snega n^go leto*. Pregovor pravi „ko je mraz išče zajec mater," a letos j o iščeta tudi volk in medved. — (li I e d s k o jezero), kot se nam 6. tega meseca poroča, je minulo nedeljo popolnem zamrznilo. Led je letos gladek, kakor steklo in denes na sv. treh kraljev dan se bode uže gotovo napravila na njem kaka veselica. Otroci so se nže na nedeljo drkali na ledu, ali marsikdo se je v jezeru skopal, toda brez kako nesreče, k večjemu, če se jo kedo prehladil. Ako bode mraz dalje trajal, bodo v 3 dueh lehko vozili hč živino pO jezeru. — (Umrlo) jo v Ljubljani meseca decembra 1874. leta Si) osob, in Bicer 41 moškega in 48 ženskega spola. — (Iz Kanala). Te dui je padel neki ua bregu S »če stanujoči kovač v mraku v Sočo. Da li je samovoljno ali po nesreči padel, se ne ve! — (Iz Gorice) se nam piše: Po naših trorah je tako zamedlo, da nam morajo gor-jaui teleta v kosah na hrbtu nositi. Včeraj sem videl 14 kmetov, vsaki z enim teletom. Kanarec pravijo, niti je lep po vnanjem licu, niti grlovit v svojej dedovini na atlantskih otocih, no kedar pride v široki svet, požolti mu perje kakor zlato, odpre se mu trrlo v mile pesnice. Tako tudi naša mladež. V svojem domu je mladenič plah, veže tra rod, vežo ga znanci in drugi obziri. Ali kadar zaide mej svet, plane mladič, in razvija se ko cvet, tu ga moreš studirati in preštudirati. A koliko raznolikih značajev, koliko različnih slik — ali vendar vse samo jedno Brce. V tuj'nstvu je treba učiti raz-likost tipov našega naroda, kedar so mu sinovi zbero od vseh stranij v jedno kolo. Tu ti izido na svet flegmatična domišljenost Zagorca'), žive vragolije okretnega Daliua-linca, anakreontičua nebriga Sijaka -) in epi-icramatičua odločnost KŽajišnika n). Za to so me ti shodi Vrlo zanimali. Večkrat sem se povlekel v zakotek ter sem motril to šareno (pisano) kolo. Ali bilo je in prošlo. Razšli smo se v svet, kakor se razido zlati oblaci ue nebu. ») Hrvat Kajkavec iz hrvatskega Zagorja. a) Hrva*, s požeškoga polja. 3) Hrvat iz vojaško krajine. ■»»Alatnu. Gosp. dopisniku ▼ „I.aib. Tagblattu" od 2. pro senca. Prosimo jasnijo so izraziti, kor Vašo nemščine v onem dopita nikakor no uioromo razmutiti, Kamnik, S, januarja 1S74. Nekateri, kateri- dopisnik napada Tukl. 5. j a n u a rj a i AVtr»|»it: Neumaii iz (iradca. Pri Slonu. BUbet iz Trsta. Pri .Tiralici Mayor iz Dunaja. — iz Trsta. Pii /limon I : Jak uzi iz Gradca. Burgstallor Ldstki". Tod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvih šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imalo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvaiji: V Ljubljani: Jano/. < • i< m t i ni; Jurij Lercher; Igu. pL Kloininavr & V. 1 »auihcrg; Zeschko & Tili; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liogel. — V Mariboru: „Narodna tiskarna". V Trstu: F. H. Schinipf. —V Gorici: Karel Bohar. — VCelji: Karel Sohar. — VPtuji: VIL lilankc. — VZagrebu: Leopold Iiartman. I. zvezek. Stenografija, sp. dr. Ribič, — Životopisje, »p. Jtajč Jioi. — Prešern, Prešerni ali Proširen, .sp. Fr. Lerstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jureti. — N. Maoliiavelli, sp. dr. Uihič. — Pisma iz Itusije, sp. dr. Celentiu. — Trštvn z grozdjem na Kuskem, »p. dr. J. Vošnjak. — f>gava bode ? ep. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. JJaderlap ..... 25 kr. n. zvezek. Ivan Eruzeui Tatenbah. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 k r. III. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na orni zemlji. Novela, spisal J. Skalec 25 kr. IV. zvezek. Lepi dnevi. Spisal Rnutuš, — Plaše. Novela. Kuski spisal N. V. (Jogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih poMiij. Sjjisal prof. dr. Krek .... 25 kr. V. zvezek. Mrla Hulilenis. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llostnik . 50 kr. VI. zvezek. Kazen. Novela, francoski spisal //. Itiviirc, poslovenil Ihivorin Hostntk. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal K. Laboulaye, poslovenil Ihimrin Ustnik .....25 kr. VII. zvezek. Kantorcica. Ivuiiian a pogorskega zakotja. Češko spisala Kari ina Svttla; poslovenil Krn njo Tomšič ..........«0 kr. Vsem in bolnim moč in zdravje brez leka i brez stroškov po izvrstni Revalesciere Iv Barry •Js let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščcuih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre-liavljenjo, zaprtje, prehlnjonjo, nespanjo, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, šumenju v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, biedicico in pro-lilajenjo; posebno so priporoča za dojunee in je boljo, nogo dojničiuo mleko. — I/.kaz iz moj 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicino, moj njimi spričevala profesorja Dr. VVurzcrju, g. F. V. Ucneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. ('ampbclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-stuart, Markize do Urehan a mnogo družili imenitnih oKob, se razpošiljava na posebno zuhtevaujo zastonj. Kratki izkaz iz Ml.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzorja, Bonn, lo.jul. 1852. Kovalesciero Du Harry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, daljo pri Bcsalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kaninju, pri prisadljivom a bolehneiu draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehneiu bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. W ur zor, zdravilni svetovalce in člen mnogo učenih družtov. W i ne h e h te r, Angleško, .'j. decembra 1842. Vaša izvrstna Kovalesciero je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnico iu vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočata Jame m S horo lan d, ranocolnik, %. polka. Spričevalo št. 70.U21. Obe r g i m p o r n, (liadeiisko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je užo bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevaleaciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem I i ur kart, ranocolnik. Montona, Istra. Učinki Kovalesciero du Karry so izvrstni. Fer d. Clauaborgor, c. kr. okr. zdravnik. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstoina. Uorolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Kevalescičro du Uarry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelatoin, tajni satiit. svetovalec at. 80.416. Gosp. F. V. Ueneke, pravi protesor medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v -Berlinei K i i n i s c h o W o e h a n a on r 1 f|* od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok lo takozvana „Kevalenta Ara-hica" (Kovale8cičre). Dote jo v 4. mesecu vodno već iu več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. Št. 64.210. Markizo do Urehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shuj sanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusaeldorf, na dolgoletnem bolchanji glave in davljenji. St. 7,r).H77. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.i>70. CJospoda Gabriela Tošnerja, slušatelja višje javno trgovinsko akademijo dunajske, na skoro bresnadejnl prsni bolečini iu pretresu čtitnie. Št. 66.716« Gospodični de Montlouis na nepro-bavljenji, nespanji in hujšanji. Kovalesciero jo 4 krat tečnoja, nego meso, ter so pri odrašeonih iu otrocih prihrani 50krat več na coni, gledč hrano. V plohabtih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., lOSt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fua- ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fuutov 86 gold., Kovale»ciuro-iiiHcuitt-n v pušicah a 8 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — HovalchCiero-Cbocolatou v piuhu m u ploščicah i» 12 taH 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 0 kr., 48 taB 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 lad 0 Kold., za 2čto taft 20 »{old., — za 576 tao 36 gold. Prodaje: liarry du l>arry 4 Conip. na -. '. i, iVikiltiaohKMHae št. 8, v IJubljuul Ed. Av.l\ r, v r»«l<-i bratjo O b o r a u zin o y r, v Ina-srrnltu Diochtl & Fr a n k, v Celovoi P. II i r n» uidicr, v f.oiićl Ln dvig M ti Mor, v Maribora M, Meno, v '!< k-i.m. J. B 'itookliaiuun, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uuvlvuli pri N. Sni rini, v Oseb u pri Jul. Davidu, lekarju, v Grathu pri bratih Oberranz-moyr, v TciiicNvuru pri Jos. v. Papu, uiostnomu lekarju, pri (J. M. Jahnorju, lekarju, v \ mu/, tliiiu pri lekarju dr. A. Halterju, Kakor v vsoh ... hi U. pri uobrth o -...urjii: in upuoorijakih trgovcih; čudi razpošilja duaajika ruša na viiu krajo po po^tuih h!-:w.i .e>:l ali novzo^jih.