PoStnina plačana v gotovinL Leto XIX., št. 8. Ljubljana, torek lt jaguarja 1938 Cena 1 Din upe t* vuiStvo. ujuDijttna. tvnanjeva aUoa 0 — 1'elefon 3t 3122, 3123, 3U4. 31». 3126 inseratni addeleK: LJubljana. Selen-Curgova ul 8 - Tet 3392. 8492. Poui uznica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje. Kocenova Ul St. 2 Ielefoo 9t 190 RaCum pri podi CeR zavodih: LJub-IJana 11 842. Praga Clslo 78 180, Wlen St 105 241 Sestanek v Pesti V marcu bodo potekla štiri leta, odkar so bili v Rimu podpisani gospodarski protokoli med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki so bili 24. marca 1936 dopolnjeni še z dodatnimi protokoli političnega značaja. Ti tako zvani rimski protokoli so postali osnova srednjeevropske zveze, ki je znana pod imenom ^rimskega trikota«. V svoji prvotni zasnovi je bila ta zveza izključno gospodarskega značaja, vendar ji je bil že takoj od obstoja priznan važen političen pomen, zaradi katerega se je leta 1936 dopolnila z dodatnimi protokoli, ki določajo med drugim, da se zunanji ministri Italije, Avstrije in Madžarske od časa do časa sestajajo zaradi skupnega razmotrivanja perečih vprašanj, ki zanimajo vse tri države. Kakor omenjajo te dni italijanski, avstrijski in madžarski listi, je bila zveza »rimskega trikota« sklenjena svoječasno predvsem zato, da »osvobodi Avstrije in Madžarsko obkroževanja Male an-tante« Medtem pa so se razmere v neposrednem sosedstvu teb dveh podu-navskih držav bistveno spremenile in danes naglašajo napol uradni organi Rima. Dunaja in Budimpešte soglasno da služijo rimski protokoli samo izboljšanju odnošajev in poglobitvi sodelovanja srednjeevropskih držav pri čemer še posebej poudarjajo pomen in vlogo ki naj jo odslej v skupnih prizadevanjih za pomirjenje srednje Evrope igra tudi Mala antanta. Kakor sami odklanjajo očitek ekskluzivnosti rimskih protokolov in celo izrecno poudarjajo, da so prav na tej osnovi »vrata za sodelovanje na vse strani odprta« tako se že slišijo tudi glasovi, ki priznavajo »krogu Male antante velik pomen za nove možnosti sodelovanja v tem predelu Evrope«, kakor je pred dnevi zapisal Vir-ginio Gayda, direktor rimskega »Gior-nale d' Italia«. katerega zveze z italijanskim zunanjim ministrstvom so znane. Poslednji sestanek zastopnikov držav »rimskega trikota« se je vršil proti kc >ncu leta 1936 na Dunaju. Že tedaj so se kazali na obzorju prvi znaki nekega večjega medsebojnega zaupanja med državami podunavskega oazena Razvoj dogodkov v poslednjem času je še bolj okrepil težnje po izločenju vseh trenj in motenj med srednjeevropskimi državami. Pojavi medsebojnih podtikanj in sumničenj. ki so bili pred leti še tako običajni, so postajali bolj in bolj redki in v zadnjem času so skoro popolnoma prenehali Zdi se da so se srednjeevropske države na eni in velesile na drugi strani začele polagoma zavedati, kako velikega pomena bi bilo regionalno pomirjenje v vsem podunavskem bazenu tudi za splošno evropsko oomirjenje Seveda pa ostane še dalje resnica, da je geopolitični položaj Podunavja tako de-likaten in obenem tako važen, da njegov razvoj slej ko prej v veliki meri zavisi od razvoja odnošajev med velesilami. Sedanji sestanek zastopnikov rimskega trikota v Pešti je po zanesljivih napovedih namenjen bolj razmotrivanju političnih kakor gospodarskih vprašanj, kar je spričo nekaterih važnejših dogodkov. ki so se zvrstili od decembra 1936 dalje, samo po sebi razumljivo Predvsem se je v sami skupnosti rimskega trikota. dasi je bila v svojem bistvu ohranjena, pojavila neka večja elastičnost v pogledu zunanjepolitičnih akcij V prvi vrsti velja to za Italijo, ki je nedvomno steber te srednjeevropske zveze Italija ni med tem le utrdba svoje zveze z Berlinom na znani osi, ki je za Rim in Berlin osnova njune nove evropske in svetovne oolitike. temveč ie v novembru lanskega leta pristopila tudi k iaponsko-nemški protikomuni-stični pogodbi, s čimer je jasno opredelila svoj politični in ideološki evropski in svetovni položaj Razen tega je v marcu lanskega leta sklenila prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo, ki ni mogla ostati brez vpliva na njeno srednjeevropsko politiko. Končno je tudi glede Ženeve ubrala nemška pota. Avstrija se je med tem v skrbi za svojo samostojnost in neodvisnost, ki se ji je navzlic posebnemu sporazumu z Nemčijo v juliju predlanskega leta zdela večkrat ogrožena, začela čedalje bolj naslanjati na Madžarsko na eni in Češkoslovaško na drugi strani, vodeč politiko tako zvane zlate sredine, in to z namenom da bi tudi v razmerju do velesil obdržala vlogo ^rednieevropskega ravnotežnega iez^Va ki se ie avstrijski diolomarni kazal Vnt e^ni izhor? 'z novo n?s+?ipgq ooložaia Dasi je ostala Paliii in rimskim protokolom zvesta cp vendar na os Rim - Berlin formalno ni vezala in ie prav tako odklanial^ tudi pristop k temu ali onemu ideološkemu bloku članstvu v Društvu narodov pa se tudi ni odnovedala. j Na podobno stališče se je postavila i tudi Madžarska ki ie pričela polagoma celo korigirati svoia doslej trad:oional-na v vprašanjih med RUMUNIJA OSTANE ZVESTA MALI ANTANTI Micescovi razgovori v Pragi — Gogova vlada bo nadaljevala politiko tesnega sodelovanja z Jugoslavijo in Praga. 10. jan. d Rumunski zunanji minister Micescu, ki je včeraj popoldne prispel v Prago, se je ob 18 30 odpeljal iz ru-munskega poslaništva v poslopje zunanjega ministrstva, kjer ga je sprejel zunanji minster dr. Krofta Razgovor je tra-ai tri četrt ure. Ob 20.30 je priredil zunanii minister dr Kfofta v Czerninovi palači Micescu na čast večerjo ki so se ie udeležili tudi predsednik parlamenta Malvpetr predsednik senata Soukup. predsednik vlade dr Hodža pravosodni minister Derer, kancelar predsednika republike Samal rumunski poslanik Aurelian. jueoslovenski odpravnik poslov Božič francoski poslanik De la <" nj* orimator Zenkl in drugi dostojanstveniki 7/flravica Ar. Kr^Ste M<*d večerjo je zunanji minister dr Krofta izrekel naslednio zdraviro' Gospod minister in dragi priiatelj' Srečen cem ker vas morem v naš' oresto'nici Dozdraviti kot ugledno osebnost, ki ji je Ni Vel krali Karol pred nekoliko dnevi ooveril vodstvo zunaniih poslov kraMevine Rnmuniip. in kPr vas mo^em istočasno pozdraviti kot oreds»^n;ka onp°a organizma, v katerem sta sp Češko«!ovaška in Rumu-niia vdrii^ili cknnno z .Tnposlaviio takoi oo voini Vaš of°bod v Pra^o ie dokaz več da ie hila nova mmnncka vlada pozvana na obtast 7 nnv;r" dplo\niim pro<"*a-mom in da sp ie odbila voditi poetiko naip^ohokpišpfa Tannania in «odpiovanja z obema ostalima državama v skladu 7 načeli in Ječami nimin^o^a vla«-?a»-ia k1' i«h 1e že večkrat zplo odločno na?lasil. po-udariaioč pri tem prave živlieniskp interese romunske države Tn ste tudi vi po prevzemu dolžnosti ministra za zunanje 73 de ve poudarili, vaš ob^k v Pragi pa dobiva iziemno važnost, tako rekoč simboličen 7naf,ai tem boli ker boste ka^neip odpotoval' v Ženevo, kier borie zastopal vse države Male antante in kier boste vsekakor poudarili, da i7prememba v vodstvu rumun?ke£a zunaniefa ministrstva ne pomeni nikake fTpremembP v odnošai'h d-~ ?av Malp antante do rimska narodov niti načelno. Vse to potrjuje, da ne more nobena i7prememba vlad v državah Ma'e antante omaiati čvrstih osnov. na katerih temelji njihova priiateli=ka skupnost, niti ovirat' loinlnppa sodelovania nienih članov. ki se vedno to^no ravna'o oo nače^ lovrneša vania v notranip zadeve dr^av Male antantp Našp tri rf^avp so sp n^n-*ile. da skupno in v polnem sooiasiu ob-ravnavaio vsa pomembna mpdnarodna politična vprašanja v svho oiač°"ia miru in odklaniaio vse. kar bi moCTlo škodovati ne samo varnosti niihovih d^žav. temveč sploh miroliubnemu razvoin tud» v octa-' Ja1" rr-^onf3 V b^zoiavkah ki smo iih izmenjali ob vašem imenovaniu za vod'o njmunske zunanje poHikp. smo noudarili, da se veselimo misli o skora;š"'"m se-r»o tocra sectanka je prišlo prej. kakor smo pričakovali, po zaslugi vaše odločitve da nas objete predan krpnofp v Ženevo Zelo srečen 7arad' te vaše odločitve ter pričakuipm da bomo nadalie-vali pHiatolisko in n1ndno srv^lo^anie T7 vsesa srca vas še enk^t rH^^-^TrHnm te'-nap;iam na 7d"avie vrš.-=pa v7^T:č<>»iprra vladarja za č'm dalip vpči! r»ar)T*oH«k nimnn-ske?a zavezniškega 'n pT-iipt^TcVo^a na. '-oda os<=hno srečo vase ekscelence in gosn« M;cescu. kakor predstavniki gvojih parlamentov ln tskazželjo, da se na ta način ojači življenjska odpornost tega mednarodnega organizma, ki je eden izmed stebrov evropskega miru. Osebni stiki so nam vedno omogočali ugotovitev svoje soglasnosti o ciljih, po katerih suenrmo, kakor tudi o načinu da jih dosežemo. Izredno sem srečen, ker vidim, da se je vse to ponovno izpričalo ob mojem obisku. Meni je bilo na tem, da pridem takoj v osebni stik s svojima tovarišema v Pragi in Beogradu, zlasti kot zastopnik Male antante v Društvu narodov. Prav tako sem hotel zagotoviti vam. da smatram kot povsem naravno, da vodj pot v Ženevo preko Prage in Beograda in sicer ne samo glede vprašanj. o katerih bodo sedaj razpravljali v Društvu narodov, temveč tudi glede vseh vprašanj splošne polivke naših treh prijateljski in zavezniških držav. Vi veste, da morete vedno računati z našim lojalnim in popolnim sodelovanjem na osnovah. ugotovljenih že v brzojavkah, ki smo jih izmenjali cb mojem imenovanju za zunanjega ministra kraljevine Rumunije Srečen sem, ker je dešlo do osebnega našega sestanka in izredno so me ganile be-•lede, s katerimi ste poudarili mo'o odločitev, da pred ženevo obiščem Prago, pa vas prosm. da sprejmete istočasno moje obžalovanje, ker obiska v Pragi ne morem poda'jšati, ka.koi bi želel. Izražam vam globoko zahvalo za prisrčen sprejem. Prepričan 9em. da se s tem pričenja še plod-neiše sodelovanje, in vas prosim, da tolmačite mojo navzočnost kot dokaz globoke ljubesmi, ki jo čuti rumunski narod do češkoslovaškega. Napljam na zdravje njegovega predsedn'ka dr. Beneša, za čira-dalje večjo blaginjo češkoslovaškega prijateljskega naroda kakor tudi za vašo srečo in gospe Krofta. Odhod iz Prage Micescu je danes zaključil 9voje bivanje v Pragi tpr je ob 11.55 odpotoval v Beograd. Po popoldanskih razgovorih z zunanjem ministrom dr. Krofto je odšel v mestno hišo-kjer ga je pozdravil primator Prage dr Zenkl. Oel ?dal si je zsodovin-ko macr;6trat-no dvorano, položil venec na grob Neznanega junaka ter se vpisal v spominsko knjigo. Ob 11.15 je Micesca sprejel na Hradča-nih prežident republike dr. Beneš, ki ga je pridržal na obedu. Po obelu se ie Micescu s svojim spremstvom odpeljal na Masaryko7 kolodvor, kjer so sp od njega po=lovili zunanji minister dr. Krofta z višjim uradništvom zunanjega ministrstva. rumunski in francoski poslanik, zastopnik jugoiovenskega poslaništva, primator dr Zenkl in drugi odličniki. Množica ki se ie zbrala na kolodvoru, je rumunsk m gostom prirejala do odhoda vlaka prisrčne ovacije. Uradni komunike o praških razgovorih O razgovorih, ki jih je imel Micescu v Pragi, je bil danes objavljen naslednji uradni komunike: Pri razgovorih, ki jih je imel rumunski zunanji minister v Pragi ob priliki svojega službenega obiska 9. in 10. januarja 1938, je z zunanjim ministrom dr. Krofto proučil mednarodni položaj v zvezi z januarskim zasedanjem sveta Društva narodov. Istočasno sta izmenjala svoja naziranja o vseh vprašanjih, ki pridejo na dnevni red prihodnjega (zhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din tO.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St. 7, telefon št 2440, Celje, Stro88mayerjeva ulica Štev. L telefon St. 65- Rokopisi se ne vračajo. zasedanja stalnega sveta Male antante. Oba ministra sta srečna, ker sta mogla ugotoviti popolno identičnost naziranja o vseh vprašanjih, o katerih sta razpravljala, in popolno soglasje glede politike, ki jo zasleduje Mala antanta spričo sedanjega mednarodnega položaja. Tudi razgovori, ki jih je imel minister Micescu s prezidentom republike dr. Be-nešem in predsednikom vlade dr. Hodžo o istih vprašanjih, so bili prežeti z enakim duhom in so dovedli do zadovoljivih rezultatov. Danes v Beogradu Beograd. 10. jan. p. V krogih Male antante je zavladalo veliko zanimanje za prvo politično potovanje novega rumunskega zunanjega ministra Istrata Micesca v Prago in Beograd. Sodeč po razgovorih v Pragi, namerava mmunska vlada spraviti svojo bodočo zunanjo politiko v soglasje z vodilnimi krogi Male antante. Danes je Micescu zapustil Prago in se odpeljal v Beograd, kjer se namerama sestati z min. predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem. Ob 7. zjutraj bo prispel v Zem.un, kjer bodo njegov salonski voe priklonili posebni kompoziciji, s katero se bo ob 9. pripeljal v presiolnico. Po sprejemu na postaji se bo Micescu odpeljal v romunsko poslaništvo, odkoder bo takoj nato odšel na dvor, kjer ee bo vpisal v posebno knjigo. Okrog 11. se bo v zunanjem ministrstvu eestal z min. predsednikom dr. Stojadinovičem, ki mu to ob 13. priredil intimno kosilo. Popoldme bo obiVkal jugoslo-vensko-rumunski klub na Obiličevem vencu. zvečer pa bo banket v rumunsikem poslaništvu' nakar bo Micescu odpotoval v Ženevo. V merodajmih beograjskih krogih opozarjajo na to, da dokazuje potovanje Micesca v Prago in Beograd, da nova rumunska vlada in njen zunanji minister ne mislita na kako spremembo v odnošajih Rumunije do Male antante. marveč bo Rumun?»ia še nadalje volila politiko solidarnosti v okviru Male antante in Balkanske zveze. Pri rczgovo-rih v Beogradu bodo razpravljali o vseh aktualnih problemih Balkana in srednje Evrope. Nato je povzel beselo n^u-sk' zunanji minister Miee^rn, ki -i= iz^av5!: Izrecno sem hv1e?en za nr^sr^n' «nre-■ipm k' sem ga do*'vel, ni' na f4e"kos1','"''?k'3 t'a Pra"' ta,j"o c? zoTlvfH!i- ^e^n ljubeznivp Vps.c.rlp J^; -nh '-7. rek1' ker so ''bol' ZTovo^e^ drk°z T>-i-"■'ate^čike^a s katprini t-> v®"5 rt*-- i-, ^nč-lr^cl-^vgfTra o^cr^.v^^p n.a ^v, k: sem 5*a nr^e^e1 o 1 rr.nvvvike-sra 'n n-^i-tein^ro^a fteškrslovašk'. vdati'- antan- te kii ie čvrsto od^č^a da ^eia zi ohra-r;tev o'osto'>xe°ra re_1a nastale*«« no ~knn-žrtva.h Tn«ii m; srmo vezan' s stalno željo, da ohranimo in o-'?*rno mir ^e °r1e-de "a. to. kakšne bo^o 'zn^em^mebe in no-tranie razmere v na.ših d.-žavh. M^a antanta ie in bo ve^no vzclrž°va'a svoie rav-notežte. svoio koheziiio in oosroste osebne stike tako med predstavnik' svojih vlad Važne seje v Tokifu Sklicanje jasonskega državnega sveta, ki bo najbrže sklepal o vojni napovedi Kitajski Tokio, 10. jan. br. Dopoldne je predsednik vlade knez Konoje sklical izredno sejo vlade, posvečeno izključno politiki .Ia po sike na Ki ajskem. o'ede katere so nastala med vlado in vo:a5kim> kiogi precejšnja nesoglasja Vo;a ki k ogi se zavzema jo za encrgijno nadaljevanje voja'ke akcije, dočim so v vladnih kr-jgih bolj naklonjeni pogajanjem za mir, ker je finančni položaj v'ade zaradi nepr čakovano viso kih vojnih izdatkov zelo oma an. Da se stvar razčisti, je predsednik vlade sklical izredno sejo. Seja je trajala pet u-. Kakor se je zvedelo, sta bila prvotno dva rabora. Notranji, vojni in mon.ariški minister so se zavzemali za to. da bi se Kitajski napovedala vo;na, ker bi se s tem preprečilo nadaljnje dobavljanje orožja in vojnih potrebščin, finančni minister pa se ie zavzel ob pndno"i ostalih č'anov v'ade za to. da se postavijo najprej Kitajski še enkrat določeni mirovni pogoji Še le. če fe pogoje odkloni, naj se nanovc vojna Po dajši ra/. pravi je to stališče prodrlo Po se ii vlade je zunanji nvnistsr iz'avil novi-arjem. da se bo Janonska borila do popolnega uni-če>n'a Ča gkaj kovega rež;ma. kar predstavlja stalno nevarnost za red in mir na Diljnem vzhodu Predsednik vlade knez Konoje je popoldne poroča! mikadu o sklep-h vlade. Po njegovi avdienci ie b'lo objavljeno da bo za jutr' sklican državni svet, da potrdi sklepe vade. Ta vest je zbud^.a v vsej javnosti velikansko pozornost. Konferenci državnega sveta bo predsedoval inikado sam. poleg stalnih članov in tajnih svetovalcev jaoonskega cesarja pa bodo na konferenco pozvani ministri za vojako. morna nco in letalstvo. notranji minister, finančni minister ter šef generalnih štabov vojske in mornarice. V zadnjih 70 letih se je sestal državni svet samo trikrat, prvič I 1894 med prvo japonsiko-ki^jsko vojno, d ugij I. 1904 pred rusko-japonsko vojno in tretjič 1 1914. ko je sklenil vojno napoved Nemčiji. Zato pričakujejo tudi tokrat izredno važne sklepe. ki se bodo brez dvoma nanašali na voj- n -?' r.'' PImI zlasti ;V il? kov 7 fts1 io n;t' z n' Nemčijo n; ipnstila .sp je vendar" snu-stila v gospodarska pogajanja s Če- | škoslovaško in Jugoslavijo ter je istočasno poglobila svoje stike z Avstrijo. V tem novem razvoju pa je ob sinajski konferenci Male antante šla še korak dalje in začela formalna pogajanja tudi z Malo antanto kot celoto Ta prgaianja so v eni izmed točk ki so bila predmet razgovorov v vprašanju oriznania madžarske enakopravnosti, precej ugodno nanredovala. v pog'e^u nove ureditve manjšinskega vprašania pa so se razvijala rnvoljno vsaj s Prago in Beogradom. doč;m se rumun"ka vlada zaradi volitev ki so bile v decembru, v tem vprašaniu še ni izrekla. Novi režim v Rumuniii je to vprašanie snet postavil v osnredie 'n ni zato nobenega dvoma, da bodo državnik? rimcVogn trikota raz-motr;va]i tudi n njem VoHptno jp ppIo rl-> !>n r^aH^Tol' -1r,..r - n c sosed; oH<=riPr«-. - pr^KS^^op nov rT- '.U' strijskega "azmeria dr »st-jiil d'?av glavni predmet sedanjih pečtanskih raz- 1 motrivanj zastopnikov rimskega trikota. Odprto je sedaj še vprašanje, kakšno stališče bo napram temu razvoju v srednji Evropi, zlasti pa v pogledu zbližanja z Madžarsko zavzel novi Gogov režim v Rumuniji. Pariški »Terpps« je mnenja da bo vprašanje odnošajev z Madžarsko v ospredju razgovorov tudi v Pragi kamor je v nede'io prišel rumunski zunanii minister Micescu Pripravljenost rumunske vlade, da sklene prijateljsko pogodbo z Italijo bo nedvomno ugodno vplivala na ta razvoj, počakati pa je še treba kakšno stališče bo nova ru-munska vlada zavzela napram manjšinam ker je znano, da so nekateri zadevni ukrepi Rnkarpšte madžarske kro- no s Kitajsko in na konflikte, ki utegnejo v zvezi s tem nastati z drugimi državami. Novi japonski mirovni pogoji Tokio, 10. jan. vv. B.vš. japonski poslanik v Stockholmu Tosio Sihatori je po nalogu japonske vlade sestavil nov predlog za mirovne pogoje Kitajski. Po informacijah poučenih tokijskih krogov vsebujejo predlogi v glavnem naslednje pogoje: 1. Takojšen odpust v:*eh političnih in gospodarskih voditeljev maršala čangkaj-Ska. 2. Zmanjšanje In reformiranje kitan^ke vojske, ki naj se omeji na vlogo policije. 3. Izločitev vsakega tujega vpliva na kitajsko vlado, predvsem seveda komunističnega. 4. Pristop Kitajske k protikomunistične-mu paktu. Nemški poslanik pri Hiroti Tolvio, 10. jan. g. V dipl matrkih kroorih ie zbtiiil po7orno6t sestanek nemške>2a poslanika Dirke,-sa z zunanjim mini-trom Hiro'o takoi po današnji seji vlide. O č~sredovanje nn Kita:skem. Japonci zavzeli Cingtav Šmehaj, 10 :an o Ja{>onci so danes zavzeli Cingtav. Ko so se davi njihove vojne ladje pojavile pred luko. so opazile na najvišjem griču v mestu veliko belo zastavo Kitajska vojska in mornarica sta mesto zapustili že pred 14 dnevi. Japonski pomorski strelci so zavzeli mesto že dopoldne. Mesto je skoraj popolnoma razdejano. Po drugi vesti so Japonci vdrli v mesto v vojaških formacijah in po kratki borbi likvidirali zadnje ostanke kitajskih čet Iz Hankova poročajo, da so Kitajci pričeli izvajati hud pritisk na Lunghaj. Po kitajskih informacijah so njihove čete zavzele Čining Tudi Sucov v Santungu je sedaj že izven nevarnosti. Japonsko posojilo za zasedeno ozemlje Tokio- 10. jan. o. Začasna kitajska vlada v Pekingu ki so jo ustanovili Japonci, da bi lažje izvedli svoje načrte, je sklenila ustanoviti posebno kitajsko zvezno banko, ki naj bi razširila svo;e jTOslo^anje na vse ozemlje, ki so ga Japonci doslej zavzeli na Kitajskem. Vlada je za ustanovitev tega zavoda zahtevala od Jaj>onske jx>-soji5o 100 milijonov jenov. Kakor zatrjujejo dobro poučeni jaj>onsId krogi, ho japonska vlada pristala na to posojilo. Tako ei bodo tudi finančno podjarmila vso severno Kitajsko. Na Kitajskem 90 japonsko valuto že priznali za legalno plačilno sredstvo. Kakor znano, so jeni v obtoku tudi v Mandžuriji. Letalski boji ŠanghaJ, 10. jan. o. Velika eskadra japonskih bombnikov s Formoze se je včeraj dopoldne pojavila nad glavnim mestom pokrajine Kvangsi, ki meji na Indokino, Nankingom. ter ga hudo bombardirala. Napad se je po presledku nekaj ur ponovil. JaponsTT- da 1V-5 je zumljivo. 'je tu JV^ iO. , Pariz. 10. jan. br. Dopisnik Havasa v Francovem tabo-u poroča, da se bijejo okrog Te uela hudi boji. Vladne čete so po zavzetju Teruela prešle zopet v ofenzivo in napadajo vse postojanke Francovih čet okrog Teruela. Na več krajih se jim je posrečilo prebiti njihovo fronto in jih prisiliti k umiku Hudi boji so se razvili zlasti za višine okrog Teruela, ki jih fran-kovci trdovratno branijo. Iz Francovega tabora Saragossa, 10. jan AA. Ves včerajSnji in so republikanci skušali ponovno za-eti postojanke, ki so jih osvojili naci„-ilisti Ta^niih ofenz;vah Glavno priza vpr ••»-• hl!1-nn-ev 11. sprejeti pri državnem upravitelju Horthvju. ki je ostal z njimi eno uro v raz-srovoru. Popoldne so se pričeli meritorni razgovori o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Madžarski tisk je zelo rezeiviran in navaja zgolj pisanje tujih listov, pri čemer pou, arja znane madžarske revvzionistične zahteve in večjo zaščito madžarskih narodnih manjšin Listi izražajo upanje, da se bo položaj madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji in Rumuniji po zbližati ju teh dveh držav z Italijo izboljšal. Italijanski komentar Rim, 10. jan. k. »Giornale d' Italia« je v svoji nocojšnji izdaji objavil daljše poročilo Virginija Gayde iz Budimpešte, ki je izzvalo v vseh političnih krogih veliko pozornost. Gayda ugotavlja predvsem, da iz Budimpešte ni pričakovati nikakib novih smernic za države rimskih protokolov, niti kakšnih sklepov, ki bi kakorkoli spreminjali sedanie odnošaje med Italijo, Avstrijo in Madžarsko V odgovor na tuje vesti, da je morala Italija zaradi svojega angažmana v kolonijah in na Sredozemskem moriu dokaj omejiti svojo politično akcijo v Podunavju, ugotavlja Gayda, da so bili italijanski interesi v kolonijah le razširjeni. Kolonije pomenijo za Italijo prirastek njenih sil in razširjenje njenih interesov. Slej ko prej je Italija prisotna na Dunavu. čeprav si ne prizadeva, da bi si tam izgovorila kakšne prednosti ali monopole. Italija spoštuje vse svobodne pravice na Dunavu in priznava tudi interese neke druge velike države v soseščini, sma- tra pa. da je mogoče zadostiti obojnim interesom na osnovi pravičnega sodelovanja. Ce je Italija prisotna na Dunavu, tedaj sta Avstrija in Madžarska bolj ko kdaj prej prisotni v mednarodni politiki. Nihče naj ne verjame, da se bodo rimski protokoli razširili na druge podunav-ske države. Z drugimi državami se je mogoče sporazumeti izven protokolov, čeprav v njihovem duhu in sicer z bilateralnimi pakti Tak pakt ie italijansko-jugosloven-ski sporazum. Njemu lahko sledijo še drugi. Uavda nato razpravlja o manjšinskem vprašanju v Rumuniji in pravi, da je zelo komplicirano in t?žavno ter da lahko postane še vzrok resnih zapletljajev. Prav tega problema nikakor ne gre ignorirati ali odlagati. Treba se ga je lotiti s trdno voljo in na osnovi konkretnih aktualnih momentov. R?alistična politika vlad v Budimpešti in Bukarešti bo lahko dovedla do pravilne ureditve tega problema na osnovi bistvenega interesa obeh držav po skupnem sodelovanju. Nato opozarja Gayda na štiri mednarodno politične dogodke, o katerih bodo razpravljali na budimpeštanskj konferenci: razvoj dogodkov v Španiji, protikoinunistični pakt, izstop Italije iz Društva narodov in utrditev osišča Rim-Berlin. Kar tiče prvih dveh, poudarja, da ie italijanska politika vsem jasna ia intransigentna. Po izstopu Japonske, Nemčije in Italije iz ^Društva narodov, v katerem že od vsega početka ni bila Zedinienih držav, je Društvo nairodov prenehalo biti univerzalna politična ustanova. ki lahko ščiti interese vseh svojih članov, še posebno pa interese malih držav. Društvo narodov ni več faktor ravnotežja na svetu. Po svojem izstopu iz Društva narodov Italiia od nikogar ne zahteva, da bi sledil njenemu zgledu, nego dopušča, da mesto tega govore in učinkujejo dejstva. Gay-da zaključuje- da j3 to tudi osnova zunanje politike Italije in Nemčije v okviru osi Rim-Berlin. Pred sestankom sveta DN Avenolova misija v Londonu in Parizu Ženeva, 10 jan d. Priprave za stoti sestanek sveta Društva narodov prihodnji ponedeljek so zbudile že mnogo zanimivih komentarjev, ki zavzemajo tudi senzacionalne oblike Generalni tajnik Avenol, ki je proti pričakovanju tik pred sestankom sveta DN odpotoval v Pariz in London, je imel v soboto posvetovanja s francoskim min predsednikom Chautempsom in zunanjim ministrom Delbosom. Razgovori, ki jih je danes nadaljeval, so odločilnega pomena. V središču Avenolovih razgovorov je izjava, ki jo nameravata podati Anglija in Francija na zasedanju sveta DN in ki naj bi pomenila pričetek čimprejšnje reforme Društva narodov. Avenol je odpotoval v Pariz in London, da bi tamošnje državnike pomiril in jih pregovoril k izpremembi nameravane izjave, o kateri je bilo napovedano, da bo zelo ostra. Kakšen bo uspeh razgovorov generalnega tajnika s francoskimi in angleškimi državniki še ni mogoče prerokovati. Avenol želi, da bi se pomirile male države, kar je v prvi vrsti namen njegovega načrta S posebnim ozirom na Švico in Poljsko naj bi velesile izjavile, da vztraiajo na doseda-njth načelih Društva narodov, da pa se odrekajo sodelovanju malih in srednjih držav pri uporabljanju sankcij Prvi Avenolovi razgovori so pokazali velik pomen, ki se pripisuje bodočemu izoblikovanju Društva narodov. V obeh glavnih mestih so Avenolu izjavili, da se more izvesti reforma le za primer ojače-nja Društva narodov Največje presenečenje je Avenol doživel v Londonu, kjer so mu ob prihodu izjavili, da se je aneleškp vlada odločna odeovoriti na itaHlansk'' mr-r?r«w proB^am e priFetkorr gradnje dveh oernmnlh voMh ladii DO 32 000 ton Anglslks vlada s« dogovarja razen tega s francosko vlado o skupnem gradbenem programu, po katerem bi se francoska sredozemska mornarica prav tako povečala za dve veliki vojni ladji. Samo po sebi je umevno, da bodo v Ženevi podrobno obravnavali tudi druga aktualna vprašanja. Formalno bodo odgovorili na izstop Italije iz Društva narodov na ta način, da bodo postavili na dnevni red zasedanja sveta ostavko Italijanskega delegata. Ni izključeno, da bo podrobneje obravnavano tudi rumunsko manjšinsko vprašanje, ker bo prispel v Ženevo sam rumunski zunanji minister Micescu. Upoštevati je treba pri tem, da ima Rumunija slučajno referat o palestinskem vprašanju. Kakor zatrjujejo, odreka Anglija zaradi protižidovskih ukrepov v Rumuniji njenemu referentu potrebno nepristranost, ker je bil Rumuniji podeljen ta referat prav zaradi njene absolutne nezainteresiranosti v židovskem vprašanju . Požar v romunskem prosvetnem ministrstvu Bukarešta, 10. jan. g. V avstrijskem poslaništvu v Bukarešti je skušal danes neki klepar z bencinskim ogrevaleem odtaliti za-mrzlo vodovodno cev. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da ie nastal ogenj, ki ee je zelo naglo širil. Poslopje, ki je bilo zgrajeno že pred vojno, je v sredini mesta v neposredni bližini dvora. Obstojala je velika nevarnost, da se požar razširi. Vse prestol-niške gasilske čete so prihitele na oomoč. vendar pa so morile zaradi hudes^ mraza ime ji t i na to da preprečijo razMrienje r>o-žara, Gašen;e ie bilo z«lo otežk-čeno. ker ie vod* rmrzova1? v ceveb Osebi" -štva ie 7. veliko požrivovsln^s'jr> reševale fpise; in pohištvo. Požar, ki fce traja, bo najbrž® noslopje .opolnoma .iničil. Zahvala N}. V. kralja In kraljice Beograd, 10. januarja. AA. Za božič in novo leto so poslale osebe in ustanove doma in na tujem čestitke Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vis. knezu namestniku in kraljevskemu domu. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast zahvaliti se posameznikom in ustanovam za poslane čestitke in vsem, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. Beograd, 11. januarja. AA. Nj. Vel. kraljica Marija Je dobila na svoj rojstni dan čestitke, ki ji izrekajo rodoljubne želje za dolgo življenje ln srečo. Po najvišjem nalogu Je pisarni Nj. Vel. kralta čast, zahvaliti se vsem, ki so poslali čestitke, in tistim, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. Beležke „Dom ln svet" ne bo več izhajal Jugoslovanska knjigarna sporoča naročnikom znane katoliške literarne revije »Dom in svet«, da je list us*avila, ker je »revija sla na druga polja in ker je prinesla brez opazke tudi trditve, ki niso več v skladu z načeli Katoliškega tiskovnega društva.a Kakor smo že poročali, je izbruhnila kriza v »Dom in svetu« lansko pomlad, ko je revija objavila znani članek profesorja Kocbeka o razmerah v Španiji in o ozadju španske državljanske vojne. S profesorjem dr. Kocbekom so se solidarizi-ali skoro vsi sotrudniki »Dem m sveta«. Zaradi tega je Katoliško tiskovno društvo kot lastnik nadaljnje izhajanj revije začasno odložilo Vršila so se nato številna pogajanja, ki j>a niso dovedla do kompromisa in revija že skoro leto dni ni več izšla. Sedaj se je končno odločilo vodstvo Katoliškega tiskovnega d-uštva, definitiv-no ustaviti njeno nadaljnje izdajanje. »Dom in svet« je bil pol stoletja glavna katoliška kulturna revija. List je ustanovil ravno pred 50 leti kanonik dr. Frančišek Lampe Njemu ie sledil s svojo boje-vitostjo dr Evgen Lampe, katerega ime je za vedno zvezano z borbeno periodo »Dom in sveta«. Tretjo dobo svojega življenja je prebil »Dom in svet« pod uredništvom sedanjega poslanika v Argentini dr. Izidorja Cankarja. Za 50-letnico revije je napi« sal njen zadnji urednik profesor France Koblar uvodnik, v katerem je dejal, da bo v novo obdobje stopal list daleč proč od vsakega nazadnjaStva. Ponosno je napisal » V svobodi je pogum do zadnje resnice, do tiste, ki je navadno skrita pod površino. Zato je vrednost dušne prostosti v tem, da se moraš stvarem prikopati do dr.a jn da nisi odrešen že s samo absolutno doktrino.« Razrešen banovinski svetnik Te dni j« bii razrešen kot banovinski svetnik dr. AntOn 'Brecelj, zdravnik v Ljubljani. Dr. Brecelj gpada, kakor znano, med nezadovoljne odlične pristaše bivše SLS, V banov inskem svetu je bil ena najbolj markantnlh osebnosti, zlasti se je r.a lanskem proračunskem zasedanju odlikoval s svojimi govori, ki so bili sprejeti s splošnim burnim odobravanjem. Senatorski kandidat JRZ za vrbasko banovino V Banjaluki je bila včefraj seja banovin-skega odbora JRZ. Razpravljali so o volitvah za senat in sklenili kandidirati za mandat, ki je izpraznjen v vrbaski banovini, ministra za šume in rudnike dr. Bogoljuba Kujundžiča bivšega vrbaskegaba-na. Mačkovska senatorska kandidata v Dalmaciji V splitski politični pisarni dr. Mačka je bil včeraj sestanek vseh mačkovskih poslancev in županov iz Dalmacije in onega dela Hercegovine, ki pripada primorski banovini. Sestanek je vodii mostarski poslanec dr. Smoljan, prisostvoval pa mu jc tudi dr. Šutej iz Sarajeva. Razpravljali so o političnem položaju in o volitvah senatorjev. Soglasno so sklenili da bodo v primorski banovini kandidirali za senatorje Šimen* Belmarica iz Mandaline pri Šibe-niku, ki je predsednik sreske organizacije HSS v Šibeniku. in korčulskega župana Vinka Srnečiča. Za njuna namestnika sta bila določena Mate Marič in Vilko Ograd-jenik.. Dr. Maček je to kandidatno listo že potrdil. Zopetna osamosvojitev Jugoslovenske akcije Čitatelji se spominjajo beležk in polemik, ki smo jih objavljali o izključitvi treh odličnih članov iz vodstva Ljotičevega po-kreta Zbora. Izključeni so bili gospodje, ki so bili nekdaj voditelji tako zvane »Jugo-goslovenske akcije«. Ta je nekaj časa sodelovala z Jevtičevim režimom, ob volitvah leta 1935. pa se je z njim razšla in se kmalu nato priključila Ljotiču. S tem je nehala poslovati in delovati kot samostojna organizacija. Kakor pa nam sedaj poročajo iz Beograda. se je včeraj zopet sestalo nekdanje vodstvo Jugoslovenske akcije. Sklenili so, da se odcepijo od Zbora in začno sj3et s samostojnim delom Odobrili so stališče, ki so ga gg. Jonič, dr. Peric in tovariši zavzeli napram g. Ljotiču in njegovemu Zboru. Končno so sprejeli resolucijo, ki pravi, da hoče Jugoslovenska akcija delovati za red, zakonitost in avtoriteto državnih oblasti. Kot borbena socialna in nacionalna organizacija vztraja slej ko prej na imitarističnih načelih. Poljska zunanja politika Beckov ekspoze o mednarodnem položaju in stremljenjih poljske zunanje politike Varšava, 10. Jan. AA V svojem govoru, ki ga je imel dopoldne pred poslanskim odborom za zunanje zadeve, je zunanji minister Beck označil dobo zadnjih let kot dobo temeljnih sprememb v mednarodni politiki, ki jo karakterizira rušenje doslej veljavnih metod. Glede poljske zunanje politike je zunanji minister Beck izjavil: Zamerijo nam, ker kažemo posebno nagnjenost k dvostranskim pogodbam. Mi si prizadevamo postopati tako. da ne bo splošna kriza sodelovanja prizadela nobenega izmed bistvenih poljskih interesov. Naše razmerje s sosedi, čigar najbistvenejši del temelji na pogodbah o nenanadanju z Rusijo in Nemčijo. ni povzročilo nikekega postopka v med ne. rodnem pogledu in ima še nadalje svojo vrednost. T\idi naši zvezi s Francijo ln Rumunijo, sklenjeni še tedaj, ko se še ni organiziralo Društvo narodov, sta elementa, ki nista odvisna od nobene druge obstoječe pogodbe. Razmerje s Sovjetsko unijo se ni spremenilo in temelji na paktu o nena.paianju iz 1.1932, ki omogoča ureditev tekočih problemov v ozračju stvarnosti. Ustanovitev veleposlaništva v Tokiju je izraz medsebojne naklonjenosti med Poljsko in Japonsko. Podčrtati je treba toda čimdalje večje zanimanje Poljske za baltiške države in važnost sodelovanja z državami ob Baltiškem morju. V Podunavju si prizadevamo, da ohranimo naše tradicionalno prijateljstvo in razširimo naše zveze. Izmed raznih pojmovanj o tem delu Evrope uživajo naklonjenost Pol^ke načela f ran eos^o-i ta' i jan-skega načrta, zasnovana pri obisku francoskega zunanjega mkiifTtra meseca januarja 1.1935 v Firmi. 7 Vatikanom smo razširili :n poglobili medsebojne odnošaje. Mednarodna kriza je pre^vseem zvezana s problemom DN. V ženevi sta prišli i.a dan dve nasprotni si tendenci. Praksa je pokazala, da je integralno izvajanje načel pakta DN izven možnosti, ki streme za tem, da zadajo Društvu narodov čimdalje težje naloge, kar pa ne pomeni, da Je zaman stremljenje po odkritju najboljših ureditev sporov. Nemogoče so razmere, da izvajajo statute ustanove, ki naj služi ve-soljnosti, izključno samo nekatere države. Tu je Air krize DN, ki se je še poslabšala z izstopom nekaterih držav, ki imajo ve-lik pomen. Nemogoče je, da bi samo nekatere države izpolnjevale dolžnosti, izvirajoče iz pakta. Prav tako ne sme DN, kakor je popolnoma točno podčrtal Eden, postati blok proti drugim blokom. Mi n« želimo otežkečiti krize DN. poznati pa moramo dolžnosti, ki so nam odrejene, in načela, na podlagi katerih so se te mednarodne ustanove sklepale. Nekateri mednarodni krogi so skušali zmanjšati nomen izstopa Italije lz DN in važnost nemške izjave. Tudi je razširjeno mnenje, da moree DN po tej spremembi le pridobiti. Spoštujemo vsakogar pravico, da si uredi svoje razmere po svojem pojmovanju. ki mu je najbolj prav, pod pogojem. da ne bo skuSal svojega pojmovanja drugemu vsiliti, zlasti ne nam. Ko je Poljaka zavzela pozitivno zadržanje do pobud, kakršna Je ustanovitev londonskega odbora za nevmešavanje, je kategorično navedla vse pridržke proti postopanju. da Društvu narodov sugerirajo sklepe skupine držav izven DN. Oslabitev DN mora le Š3 povečati ptri vladah zavest individualne odgovornosti. Zato Poljska nadaljuje z živim zanimanjem poskuse za začetek pogajanj z raznimi vladami, prepričana. da po zaslugi izkučemj in objektivnem pojmovanju položaja v evropskih državah ne bo jxwtavliena pred pogoj« mednarodnega sodelovanja, ki bi bili v na#-sprotju z nesprejemljivimi načeli politika in njenih življenskih interesov. Obnavljanje senata V nedeljo je potekel mandat 23 imenovanim senatorjem Na izpraznjena mesta je bilo zaenkrat imenovanih le 11 novih senatorjev — Slovenski senatorji Iz državne službe Beograd. 10. ?an. P. Nameščeni so bili na sledmi Wvši učitelji m učiteljice iz Italija Eu'ab'i* Kemnerle v M?ko'ah Fran Riit nr Pobrežm nr< Murihon? 'n Antonija Trnin v nofeir len da vi. Upokojen ie arhivar katastrske uprave v j Radovljici Ivan fcoman. , --.: : . Letos se, kakor znano, obnavlja polovica celokupnega sonata. Po zakonskih predpisih šteje senat kraljevine Jugoslavije največ 90 članov. 45 voljenih in do 45 od kralja imenovanih. Mandatna doba senatorja traja šest let. Izjema je bila samo v prvi periodi, ko je po žrebu izpadlo 22 izvoljenih senatorjev že po triletni funkcijski doba ter so se za njihove mandate izvršile v začetku 1. 1935 nove volitve. S tem je bilo doseženo normalno obnavljanje, ki se pri izvoljenih senatorjih vrši vsaka tri leta za polovico mandatov. Imenovanim senatorjem poteče mandat šest let po objavi ukaza -o njihovi postavitvi Prvič so bili kraljevski senatorji postavljeni 9. januarja 1932 in sicer njih 28. Poz/ne;e so bila po-polnjena tudi ostala ukazna senatorska mesta, izvzemši eno, tako da je senat štel 89 senatorjev. Od prvotno 'menovanih 28 senatorjev jih je umrlo pet. Na njihova mesta so bili imenovani novi. katerim seveda teče mandatna doba od dneva, ko so bili postavljeni. Dne 9. januarja letošnjega leta je tako poteke! mandat 23 senatoriem in so med drugim prenehali biti člani senata: zame-nik kraljevskega namestnika Jovan Banja-nin, bivši minister in ban inž Daka Po-povič. starosta jugoslovenskih nacionalnih delavcev in bivši član Jugoslovenskega odbora dr Dinko Trinajstic. predsednik senata dr. Želimir Mažuranič, bivši ban in upokojeni armijski gereral v p. Krsta Smi-Ijanič, bivši predsednik Srbske akademije znanosti dr Bogdan Gavrilovič. bivši podpredsednik Narodnega veča, dr. Amte Pa-velič. podpredsednik Rdečega križa Svcto-zar Tomič. bivši poslanik Ivan Hribar, bivši ministri dr. Oton Frangeš, dr Supcri-na, Osman Vilovič in dr. Hamdija K-ara-mehmedovič, bivši državni podtajmik dr. Momčilo Ivkovič. znani kmečki politik Mi-lutin Dragovič, vrhovni rabin dr. Alkalaj i. dr. Včeraj je bil objavljen ukaz. s katerim je Hilo od teh 23 izpraznjenih mest zasedenih 11. Med njimi so od dosedanjih senatorjev ponovno imenovani dr. Bogdan Gavrilovič, znani nemški politik dr. Georg G rasi. bivši minister dr. Hamdija Karameh-medovič, sedanji predsednik senata dr. Želimir Mažuranič, protojerej Stevan Mi* haldžid in dr. Antc Pavelič. Na novo pa so poklicani v senat bivši poslanik pri Vatikanu in znani diplomatski pisatelj dr. Lu-jo Vojnovič. bivši zagrebški ban Anton Mihalovič. upokojeni državni svetnik Janko Spasoievič ter narodna poslanca Stevan Jankovič. oče bivšega ministra Djure Jankoviča, in Spira Hadži-Ristič. ki je bi4 že enkrat senator, a pri nadomestnih volitvah L 1935 ni bil več izvojen. Ali bodo ostala ukazna senatorska mest« (12 od-iosno 13) spopolnjcna sedaj ali pozneje, še ni znano. Volitve v senat se vršijo 6. februarja m sicer za 23 mandatov. V dravski banovini bo izvoljen samo en senator, ker so trije od njenih 4 mandatov bili ponovno zasedeni na 6 let v februarju 1935. V stanju slovenskih senatorjev so »e Izvršile v teku prvih šest let senata velike spremembe. Prvotno so bili v dravski banovini izvoljeni v senat gg. dr. Raiar. dr. Novak, dr. Ravnihar in dr. Ploj. Pri volitvah 1. 1935 prvi trije niso več kandidirali ter so bili za senatorje izvoljeni gg. dr. Kramer, Ivan Pucelj 'n dr. Maru-šič. Sedaj je potekel mandat senatorju dr, Ploju. ki ne bo več kandidiran. Njegovo mesto bo zavzel, kakor se zatrjuje, mariborski odvetnik dr. Leskovar. Pri prvem imenovanju senatorjev sta bila 9. januarja 1932 od Slovencev z ukazom post&vljena še senatorja gg. dr. Valentin Rožič in Ivan Hribar. L. 1933 je bil imenovan za senatorja g. dr. Gustav Gregorin. 1. 1935. g. dr. Anton Korošec in 1. 1936. g. Ivan Smodej.. Dr. Rožic je medtem umrl. g. Hribar pa ^ bil več imenovan. Slovenski senatorji wo torej danes gg. dr. Kramer. Ivan Pucelj, dr. Marušič (izvoljeni) ter dr. Gregorin, dr. Korošec in Smodej (imenovani). Eno sena-torsko mesto bo zasedeno z volitvjjo 6. februarja. Celokupno število slovenskih senatorjev bo znašalo torej na podlagi soda J objavljenega ukaza in februarskih volitev sedem od 77. Tragična smrt dveh družin Banjaluka, 10 .jan. o. V pretekli noči sta se zgodili v Prijakovdh pri Banjaluki in v Koretici pri Bosanskem Novem dve hudi nesreči. Dve kmečki družini s'a zaradi mroža v hiši zakurili peči. iz katerih pa so uhajali plini, tako la so se skoraj vsi člani obeh družin preko noči do smrti zastrupili. V Prijakovcih je zadela taka nesreča kmeta Sukala, njegovo ženo in oba otroka. Od njih je ostala lc ?c žena pri življenju. V Ko-retksi pa je rodila vplivom plinov vsa nižina Laze Janjiča. ki je štelo 6 članov. Iz sodne službe Beograd. 10. jan. Za Člaae disciplinskega sodišča pri aj>elacijskem sodišču v Ljubljani so bili imenovani za predsednika dr. Vladimir Golja- predsednik apelariiskega sodišča v Ljubljani, za niegovega namestnika dr. Lavo Mastnak, za člane dr. Lavo Mastnak-dr. Erih Eberle. Vinko Stra^er in dr. Mirko Kranjc. sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani, za njihove namestnike j>a dr. Fran Kovča, dr. Jakob Prešeren, dr. Maks Juvan in dr. Jurii Stempihar, apelaeijski sodniki v Ljubljani. Za člane disciplinskega 6odišča pri oddelku B Stola sedmorice so bili imenovani: za predsednika dr. Jakob Konda, predsednik odd?lka B Ptola sedmorice. za njegovega namestnika dr. Ante Kandias. za člane dr. Ante Kandias. Josip Matkovič. dr. Avgust Munda in dr. Fran Pihler, vsi kasacij-skl sodniki pri oddelku B Stola sedmorice t Zagrebu * a rp;hove namestnike pa Anton Lacvfr. dr Josip FiSiiger. dr. Ka^mir Pa-«ina in Ivo Iveta, kasačijski-sodniki pri oddelku B Stola sedmoricj v Zagrebu. Poledica v Beogradu Beograd, 10. jan. p. Po htf>m mrazu je tudi v Beoinadu včeraj nastopH nenaden vremenski prevrat. Že včeraj .ie deževalo^ V mestu je nastala poledica, zaradi katere se je pripetilo tudi več nezgod in nesreč, ki pa niso zahtevale nobene človeške žrtve. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Huda de- presija s središčem nad Britanskimi otoki povzroča še nadalje izliv toplega zraka is manjših zemljepisnih širin v zahodni in srednji Evropi, kjer vlada oblačno vreme z dežjem in snegom ponekod. Tudi sekundarne depresije nad Italijo in Balkanskim polotokom ustvarjajo viharno vreme z dežjem nad Sredozemskim morjem in na Balkanu, kjer se je toplota občutno dvignila. Hud mraz pritiska le še v Rusiji in v vzhodnem delu Balkanskega polotoka. V Jugoslaviji se je toplota znatno dvignila v vsej državi, posebno v zahodni polovici in v severnih krajih, kjer kaže toplomer okoli 2 stopnji nad ničlo. Mraz pritiska le še v južnih in južnovzhodnih krajih s temperaturo okoli 10 stopenj pod ničlo. Oblačno v vsej kraljevini z dežjem na sever« in v zetski banovini. Precejšnja koSava v Podunavju. Najnižja toplota Zaječar —19, najvišja Split 9 C. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno in deževno vreme s precej hudimi jugovzhodnimi in južnimi vetrovi. Toplota se na severu ne bo posebno spremenila, na jugu pa se bo precej dvigt nlla. Dunajska: Pretežno oblačno a padavinami, podnevi južno vreme, ponoči copat temperature pod nMSo, g >JUTRO« št 8. Iferek, U, i. 1838 -------<4 5fa napredek na&ega pthodo&Covja Prirodne vede v službi življenja — Znanost v službi naroda — Iz razgovora s predsednikom Prirodoslovnega društva v Ljubljani prof. dr« Rebkom Ljubljana, 10. januarja V kletnih prostorih velikega gimnazijskega poslopja v Vegovi ulici je docela urugačen svet, kakor si ga zamišlja člo- ki hodi tod mimo po svoji vsakdanji Če stopiš z dvorišča po stopnicah v kletne prostore, se znajdeS v labirintu hodnikov in vrat. Postavimo, da bi kdo ne prečital napisov in ne vedel, kam je bil zašel, temu bi se nudili kaj zanimivi pogledi, ko bi pričel odpirati vrata. Povsod bi videl polno stekleničic, lončkov, cevi, raznih aparatov. tehtnic, čudnih peči in drugih znanih ali neznanih priprav. Tu in tam bi ugledal ob plinskih plamenih mlade može, ki v steklenih cevkah segrevajo kakšno tekočino ali snov; Zdi se, kakor da se tu vse nekam skrivnostno prekuhava, meša, namaka in suši. Kdor bi imel živahno fantazijo, bi se spomnil starih alkemikov, kdo drug pa bi si obudil opomin na Pasteurjeve laboratorije, ki smo jih videli nedavno v znanem filmu. Zares, tu so kemični laboratoriji naše univerze. V teh kletnih prostorih se je razmahnil, kolikor je le mogel, njen kemični institut, ki je eden naših najpomembnejših znanstvenih zavodov. V teh prostorih se ne urijo samo bodoči inženirji kemije, tu tudi opravljajo njihovi učitelji svoja znanstvena raziskovanja, če ima človek, ki ni iz te stroke, prijetno priliko, da si pod avtoritativnim vodstvom ogleda to središče naše kemične vede, se ne more dovolj načuditi, kako so si znali kemiki pomagati v teh prostorih, kako smotrno so izkoristili vsak kotiček in koliko dela eo že opravili v teh osemnajstih letih! Tu, kjer se stvarstvo reducira na prvine in spojine in kjer je vse eksperiment, mora ■opazovalec priznati, da nad vso materijo vendarle vlada duh, kajti samo duh organizacije, metode, ljubezni do znanstvenega dela je mogel iz teh podtalnih prostorov ustvariti kolikor toliko zadovoljiva zavetišča študija, raziskavanja, eksperimentov. Kajpak, danes je tudi tu — kakor v vseh prirodoslovnih institutih naše univerze — tesno in nepripravno; vsi težko čakajo, da pridejo iz kleti v nove smotrno zgrajene laboratorije, učilnice, zbirke. Tudi javnost ne sme pozabiti prizadevnih znanstvenih delavcev dokler ne bo dosežen ta tehnični pogoj nadaljnjega razvoja prirodoslovnih zavodov Aleksandrove univerze. V takem okolju je pisca teh vrstic sprejel predsednik Prirodoslovnega društva, univ. prof. dr. Marij R e b e k. ki je poleg prof. dr. Samca vodilni kemik naše univerze. Po ogledu instituta se je razgovor sukal okrog najnovejših prizadevanj Priro-tioslovnega društva, da se približa širšim »lojem naroda in ga zainteresira za pomen prirodoslovnih raziskavanj. Prof. dr. Marij Rebek ni samo predsednik Prirodoslovnega društva, marveč tudi predsednik znanstvenega odbora Prirodoslovnega društva. Ta odbor, ki si je zastavil nalogo, skrbeti za organizacijo izključno znanstvenih prizadevanj, je štel prvotno sedem članov, ki se jim Je pridružilo okrog 25 drugih, za znanstveno delo zainteresiranih strokovnjakov iz vseh panog prirodnih ved od biologov do geologov, od medieincev do matematikov. Ta odbor ima sedemčlansko načelstvo, ki poroča o svojem delu na plenarnem sestanku. Za sedaj je razdeljen v dva odseka: prvi se bavi z antropologijo, genealogijo in evgeniko. V njem se posebno živahno udejstvuje doc. dr. E>ožo š k e r 1 j, urednik »Evgenike«. Drugi odsek, ki mu stoji na čelu prof. dr. Košir, pripravlja ob sodelovanju filolo-gov enotno terminologijo za vse prirodo-slovne vede. čim bolj se pri nas razvija znanstvena dejavnost, bolj se čuti potreba končnega poenotenja in izpopolnitve slovenske znanstvene terminologije. V razgovoru z uglednim predsednikom Prirodoslovnega društva, ki se ga je udeleževal tudi tajnik prof. Gab. T o m a ž i č, je bila poudarjena misel, da se mora širša javnost nekoliko bolj zanimati za delovanje domačih priodoslovcev, ki nadaljujejo slavno tradicijo ljubljanskih prirodoslov-cev 18. in 19. stoletja. Kajti prirodoslovje je važen činitelj sleherne moderne kulture in raziskavanje domače prirode je izrazito narodno delo. ki je prav tako potrebno, kakor raziskavanje jezika ali zgodovine. — Naše Prirodoslovno društvo obstoji kot tako šele tri leta — je dejal g.prof. dr. Rebek. — Njegova današnja prizadevanja gredo za tem. da se kolikor mogoče približa narodu. Zasnovali smo serijo poljudnih predavanj, ki bodo prihodnje dni v Ljubljani, v Mariboru, v Celju, v Kranju, na Jesenicah in v Trbovljah. — Predavanja strokovnjakov o raznih prirodoslovnih zanimivostih, ki jih bodo ilustrirali tudi posebni filmi. Je to prvi velikopoteznejši poskus, da gremo iz Ljubljane, da se po vzoru drugih narodov decentraliziramo in pritegnemo tudi podeželje, ki potrebuje takih predavanj. V Mariboru. Celju in Kranju bomo skušali nadaljevati delo ob sodelovanju z Ljudskimi univerzami. Prepričani smo, da je tako delo v interesu naše kulturne povzdige. Pri naših popularizacij-skih prizadevanjih pa polagamo posebno važr.ost na širjenje časopisa »P r o t e u s«, ki ga izdaja že cesto leto Prirodoslovno društvo v izborni redakciji prof dr. Pavla G r o š 1 j a. že sedaj zaznamuje »Proteus« lep odziv: če bi nam uspelo razširiti krog naročnikov bi s tem pridobili več sredstev za ostale, izrazito znanstvene publikacije. Kajti končni namen in smoter društva je in ostane znanost, in če govorimo o popularizaciji. mislimo z njo to kar razumejo pod to besedo v zapadni Evropi: poljuden slog. toda znanstvena višina in zanesljivost! Naša legitimacija pred tujim svetom so s-Prirodoslovne razprav e«, ki objavljajo strogo znanstvene izsledke naših raziskovalcev, širša javnost niti ne ve, koliko sadu prinašajo znanosti naši laboratoriji, naši starejši in mlajši znanstveniki. Marsikaj ne more iziti, ker ni sredstev za natisk niihov;h razprav. Ne pozabimo tudi. da nam »Prirodoslovne razprave« omogoča io zameno s 326 tujimi periodikami ki prodstavliaio vsako leto donos v vrednosti najmanj 150.000 Din. Umljivo je moraio imeti slovensko o-1 r>rof*«or ie nadalls onozortl na strokovna predavanja Znanstvenega odbora; lani jih je bilo šest. Tako je dr. ing. Kočevar predaval o tekstilnih surovinah v Jugoslaviji, dr.A. Košir o uspehih transplatacijskih poskuscv, dr. B. 6 k e r 1 j o novi definiciji antropološke rase, prof. S c h m i d iz Miinchena o kemičnem ustroju nativne celuloze, dr. Rakov e c o nastanku Julijskih in Savinjskih Alp. dr. Reya pa o gibanju in razprostranjenosti toče v dravski banovini. Odtod je prešel razgovor k vprašanju, ki širšo javnost najbolj zanima: čemu nam je potrebno smotfno organizirano prirodoslovno znan stveno delo? G. profesor dr. Rebek je opozoril, da je na zapadu zavzelo prirodoslovje v zadnjih stoletjih vodilno mesto. Iz fizike in kemije je nastala tehnika, ki obvladuje današnji svet. Tudi biologija postaja po svojih aplikativnih disciplinah čedalje bolj praktično koristna. Njeni izsledki se praktično izkoriščajo v medicini in veterini, pa tudi v agronomiji. Bodočnost naše pasivne pokrajine zavisi gospodarsko od tega, koliko bomo umeli z racionalnimi metodami povzdigniti naše poljedestvo in industrijo. Tako nam je na pr. potrebno tipiziranje tal, ki je v tesni zvezi z razvojem gozdarstva. travništva itd. To In Se mnogo drugega dela čaka slovenske prirodoslovce. Pri tem niti ne govorimo o miselnem vplivu prirodoslovja na narode. Slovanskim na- ! rodom, ki so še bližji prirodi. je bolj kakor zapadnim potreben vpliv prirodoslovnega in matematičnega načina mišljenja, zato pa lahko svet prav od Slovanov — Se neiz-črpanih in znanstveno mladih — pričakuje marsikaj novega. Razvoj ruskih prirodnih i ved v 19. stoletju in tudi dandanes pričajo o tem. Kaj ima Prirodoslovno društvo še pred seboj? G. profesor je odvrnil: Mnogo, toda treba je sredstev in zopet sredstev. želeti bi bilo, da bi država, ljubljanska občina in domača velika podjetja (nekatera se zavedajo svojih dolžnosti) podpirali priro-doslovna prizadevanja tako, kakor vidimo to pri drugih narodih. Banovina je pri nas že pokazala pot. Poglobitev znanstvenih raziskavanj naše zemlje, naše favne in flore, naših energij je mogoča samo ob izdatnejših podporah. Pred nami je problem varstva prirode in ustanovitve narodnih parkov in rezervacij (Triglavski narodni park!). Naloga bližnje bodočnosti je tudi osamosvojitev prirodoslovnega dela Narodnega muzeja. Intenzivno raz-iskovalsko, aplikativno in popularizacijsko delo je mogoče, ker bo za kontinuiteto skrbel razveseljivo napredujoči naraščaj znanstvenikov skoraj na vseh prirodoslovnih institutih naše univerze. Prirodoslovno društvo pa bo vsa ta stremljenja in prizadevanja vezalo in organiziralo: združevalo bo vseučiliščne raziskovalce s prirodoslovci na srednjih šolah, tvorilo žarišče prirodoslovne miselnosti v našem narodu ... * Nova aktivnost Prirodoslovnega društva Je tako pomembna, da bo treba Se večkrat posvetiti pozornost prizadevanjem Prirodoslovnega društva, ki mu želimo na tej poti obilo uspeha! Za mrzlim topil val Južno vreme je prineslo nevarnost obolenj Ljubljana. 10 januarja Viharen ples snežnih žametov, povzročen po močni depresiji, ki se je bila v petek in soboto pognala globoko v Srednjo Evropo, je prinesel k nam. južno pod Alpe le še rahel odmev nove zime. Medtem. ko je po vsej Srednji Evropi, severno od Drave, leglo na debelo novega snega, je pri nas v nedeljskem jutru sicer poizkusilo snežiti, zaloge je pa pod nebom kmalu zmanjkalo. Temperatura je že v soboto krepko narasla, v nedeljo je po poldnevu postalo še topleje, na večer je začelo deževati. Prvega navala mraza je bilo s tem konec. Južno vreme je prineslo v nedeljo zvečer novo zadrego. Široke ulice Ljubljane so bile podobne drsališčem Na mrzlih tleh in pohojenem snegu ie dež sproti zmrzaval in se nabiral v nevarno poledico. Ljudje so mogli le s skrajno previdnostjo preko cest, hodniki so bili redko kje že posuti. Davi je v oblačnem in vlažnem jutru sicer nehalo rositi. Temperatura je zlezla na 4 srtop. nad ničlo, od streh se je tajala snežnica. Na novih stavbah so spet začeli z delom. Medtem, ko se čemerno nebo pripravlja na nove padavine, je pa nenaden vremenski preokret prinesel seboj mnoge nevarnosti za zdravje. Po dolgi in suhi zimi, ko skoraj ni bilo padavm, se je človeško telo privadilo mrazu in nenadna vremenska sprememba čez noč. ko je temperatura v dveh dneh poskočila za 19 stopinj, utegne prinesti ljudem prehladu podvrženim. neljube posledice. Po tednih mrzlega zraka, ki je vsekakor mnogo bolj zdrav in čist, prinaša južno vreme manj odpornim Naši fantje so odšli Nekaj je v nedeljo rosilo z nebes na ljubljanski tlak in ljudi, pa nismo prav vedeli, ali je dež ali sneg. Na kolodvoru običajen nedeljski vrvež. O, še več kakor to. Približal se je konec vojaških počitnic, naši redovi so morali spet odriniti. Na vse strani, tja, ker »o zdaj njihovi domovi. »Lojze, kje je naš vlak?« •Tam dalje«... V tem se že oglaša votli glas iz zvočnika in pove isto v bolj logičnih, a težje razumljivih besedah. Ob vojaških vagonih stoje drug ob drugem majhni krogi ljudi. Mama, oče, žlah-ta s svojim vojakom. Za njimi krožek samih uniform, ki so morale že prej prispeti v Ljubljano iz drugih podeželskih domov, pa jih nihče ne spremlja do zadnjega slovesa na ljubljanskem kolodvoru. Zale gospodične poleg vzravnanih vojakov imajo rdeče oči in nosove. Toda ne od mraza. Zanje bi bilo preveč, če bi se jim oči samo svetile, kakor se svetijo njihovim fantom. Smeh in vpitje, zadnja naročila, ki so bila te dni že stokrat na programu. Na en način sme pač vsak človek zatreti svoja čuvstva. Zadnje svobodne u-e potekajo, ljudje se sramežljivo poslavljajo od svojih. »Saj ne gremo na vojno!« godrnja nekdo. ki ne more prenašati sentimentalnosti. Šema, pri tem si je pa sam skrivaj šel z desnico pod oči... Ne, ne gremo na vojno, tja gremo, kjer bodo iz nas. no-vopečenih doktorčkov in diplomiranih akademikov vseh mogočih akademij, maminih sinčkov in strašno učenih mladih fantov naredili tisto, kar je še treba napraviti: može. za življenje in borbo sposobne mlade može .. Samo kranjsko deželo zapuščajo in njene mame in dekleta, prijatelje in žlahto, planine in smučke in tale Ljubljanski grad. ki kakor dobrohotni stariha gleda na nas... Vlak se odmika, iz vseh oken vojaških vagonov mole v hladni zrak ostrižene in obrite glave. Nekje se je brž stvoril kvartet: »Oh&dijo ljubca moja!«... »Glej. da boš kmalu pisal!« »Ja. pa vi tudi!« Ljudje stoje ob vlaku, kličejo, mahajo z robci, klobuki, z marelami. Kdor je neobo-rožen, vzdiguje desnico Vojaki vriskajo, kakor ponoči na vasi in na študentovskih krokarijah — ie nekaj malo drugačnega prizvoka je v teh njihovih vriskih Vlak 5c pomika, obrazi gredo mimo nas. šajkače n^m mahajo v slovo, vse pozdravljamo, kakor da so naši najbližji, kltčemo jim pozdrave ln oni nam Sedem mesecev, vsak dan Jih bomo slišati in poslušati. Asia.. telesom nevarnosti bakterij, ki rade vdro v nos. sapnik in pljuča Zato ni odveč, če opozorimo ljudi, posebno pa starše, da pouče otroke, kako naj se v teh dneh pazijo prehlada, pred vsem pa z razkuževal-nimi sredstvi čistijo usta. Previdnost je zdaj v vsakem pogledu na mestu, ker je prehod iz zimskega mraza v vlažno toplejše vreme zmerom nevarnejši kakor, če bi bilo obratno. Mi smo o boleznih v zvezi z vremenom že ponovno pisali in zdravje čitateljev bo tem manj ogroženo, čim bolj bodo ob nenadnih vremenskih prevratih previdni.. Južno vreme je prineslo seboj tudi ▼ stanovanja neprilike. Stavbe, ki so novo zidane, so bile danes na zunanji strani opažene s srežem. Prej zmrznjeno zidovje je pod vplivom zunanjega, toplejšega zraka odjenjalo, zmrzad se nabira zunaj, stanovanja so znotraj bolj mrzla kakor je zunaj. Vlažno zidovje postaja po nagli od-jugi še bolj nezdravo. Deset žrtev poledice Zaradi nerodnega vremena, ki so menda še nikoli ni izmišljalo toiiko muh kakor letošnjo zimo, se med mrazom itn južnim vremenom na naših ulicah in cestah stalno javlja tudi poledica. V nedeljo zvečer smo bili v Ljubljani spet priče fenomena, da je bil v posameznih ulicah en trotoar ves v odmeki, na drugem, zledenelem, pa je drselo, da so ljudje na debelo cepali po tleh. Posledice tega vremena so se občutile tudi v sprejemnem uradu splošne bolnišnice. Danes so odpre mil i na kirurški oddelek nič manj kakor 10 bolnikov, ki so si nakopali mamjšc ali večje rane na spolzkih tleh. Samo sreča je bila, da ni bilo nobene težje poškodbe med njimi. Beda na Dolenjskem Krasa Turjak, 10. januarja Ob mrazu, ki zdaj polagoma popušča, se je zlasti na Dolenjskem Krasu razkrila žalostna slika. Ne samo, da se je divjačina popolnoma približala hišam in hlevom, ne samo, da smo našli mnogo mrtvih ptic pevk, — močno je trpelo tudi prebivalstvo, ki mu je bila lanska letina skoro docela uničena. Najžalostnejše je v okolici Dobrepolj in v škocijanskem kraju. Tod prebivajo večji del mali kmetje, ki tudi ob srednjih letinah ne pridelajo na polju toliko, da bi se samo s tem preživljale številne družine. Ves .ta okoliš se največ peča z izdelovanjem klincev ali zobotrebcev. Zaslužek s tem je pa dandanes tako skromen, da o njem kar ni vredno govoriti. Kdor napravi 100 zobotrebcev, kar vendarle vzame nekaj časa. dobi zanje 6 do 7 din, pa še za te uboge so Ide se m orna ponujati, kakor da bi prosH miloščine. Kako živijo ali bolje rečeno životarijo tod kočarji, je tu težko opisati, to je treba videti. Želja prebivalcev je, da bi jih obiskali tisti, ki jim višja dolžnost nalaga skrb za bedne kraje. Potreba lokalnega vlaka Poljčane—Maribor Foljčane, 10. januarja. Brez šole danes ne prideš daleč. Zato je razumljivo, da vse sili v šolo. Kjer ni drugače mogoče, se morajo otroci pač voziti v šole, čeprav to iz raznih vzrokov ni priporočljivo. Seveda so potem taki otroci bledi in slabotni, posebno če morajo kakor pri nas vstajati zaradi zgodnjega odhoda vlaka že ob 4 zjutraj. Izpostavljeni pa so tudi prezebanju, nepotrebilemu čakanju in ubijanju časa, ki jim je za učenje tako potreben. Iz območja občine Poljčan in okoliških občin je v tem pogledu prizadetih okrog 400 dijakov, ki se vozijo v Maribor. Omenjene občine so zato naslovile na direkcijo državnih železnic prošnjo, naj bi se uvedel z novim voznim redom novi lokalni potniški vlak, s čimer bi bila vsem prizadetim, da omenimo tudi starše, storjena velika usluga. Ta novi lokalni potniški vlak naj bi odhajal iz Poljčan zjutraj ob 6.50 ln prihajal v Maribor ob 7.35. S tem vlakom bi se vozili razen onih 400 dijakov, tudi vsi drugi, ki imajo v mestu opravek ob 8. uri. Za ta novi vlak bi se dobila garnitura in stroj od Jutranjega vlaka. Ptujski potniki bi prestopali v vlak 512 na Prager-skem, stroj ln garnitura pa bi se vozila v Poljčane in odtod dalje r Maribor. Iz iste- 1 ga vzroka naj U se uvedel novi lokalni vlak iz Maribora z odhodom ob 12.50, s katerim bi se vračali dijaki in vsi oni, ki so z delom do 12.30 gotovi, med tem ko čakajo zdaj do 14.15. Oba ta vlaka naj bi imela zvezo s Slov. Bistrico. Ta garnitura bi se iz Poljčan vračala kot novi potniški vlak okrog 14. v Maribor. Da je zjutraj res potreben še en potniški vlak, nam ne glede na zgoraj omenjeno, da je namreč tretjina potnikov primo-rana postopati in prezebati po dve uri po mestu, priča velika frekvenca potnikov pri vlaku 512. Da je uvedba omenjenih vlakov potrebna, nam dokazuje tudi mariborska občina z uvedbo novih avtobusnih prog. Stroški železniške uprave bi bili le majhni. Zato pa bi se. če se zveže bogato zaledje z Mariborom in se ustvarijo boljše zveze z mestom, povečalo število potnikov, s čimer bi bili zanesljivo kriti stroški za železniško upravo. Prihod čeških pisateljev Hore in Novega Ljubljana. 10. januarja Z današnjim popoldanskim brzim vlakom sta prispela v Ljubljano češka pisatelja Joscf Hora in Karel Novy, ki nastopita na jutrišnjem literarnem večeru v dramskem gledališču.. Odlična gosta so sprejeli na kolodvoru številni odborniki Jugoslov. češkoslovaške lige s predsednikom dr. E. Staretom, podpredsednikoma Govekarjem in Krofto m čsl. konzulom St. Minovskvm. dalje delegacija Pen-kluba s predsednikom Fr Albrechtom. predsednik ČeSce obce Ryška. člani Akademskega odseka Jč lige in mnogi udeleženci čeških jezikovnih tečajev. Pozdravil ju je tudi polkovnik Barle. Obema gostoma je izrekel prisrčno dobrodošlico v imenu udeleženih korporaeij dr E. Stare. Zahvalil se mu je pesnik Jo-sef Hora. Gosta sta bila že v Mariboru deležna presrčnega sprejema, medtem ko ju je v Zidanem mostu pozdravil v jmenu pripravljalnega odbora režiser Kreft, ki se jima je pripeljal naproti. Gosta sta krenila v hotel Union, kjer sta se zvečer udeležila večerje, ki sta jo priredila v njuno čast Jč liga in Češka obec. Jutri nameravata med drugim obiskati grob Ivana Cankarja in položiti nanj cvetja. Popoldne jima priredi južino ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega udruženja, po literarnem večeru pa bosta gosta Pen-kluba. Na XVII. Slovanskem večeru v soboto 15. t. m. ob 20.30 na Taboru, ki ga prireja pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra 11. JNAD. Jadran, bo med koncertnim sporedom nastopila nova moč ljubljanske opere, znana sotist-ka gdč. A.. Nollijeva, ki se je s svojimi uspešnimi vlogami v kratkem času priljubila vsem obiskovalcem naše opere. Izvajala bo skladbe Rimski-Korzakova in Smetane. Šest križev Toneta Kuharja Kdo mu bo verjel, da bo že jutri sedmega naložil? Da, kdo mu bo verjel, temu fantu od fare, duhovitemu družabniku m vedremu šaljivcu, neugnanemu delavcu na njivi nacionalne prosvete in na gredah svojega skromnega doma nad Trbovljami, ki mu bodo ostale poslednja domovina? Dne 11. januarja 1868 se je Tone Kuhar rodil v znani narodni rodbini pri Devici Mariji v Polju. Kot bistrega fanta so ga domači poslali v ljubljanske sole in 13. julija 1897 je dovršil državno učiteljišče, da je prav pred meseci s tovariši praznoval 40-letnico mature. Prva službena pot ga je zavedla na deško osnovno šolo v Trbovljah in v teh letih je pognal korenine v našem Črnem grabnu, da se ni mogel več odtrgati odtod. Skozi roke njegove, na zunaj trde m stroge, a v resnici srčno dobre m skrbne vzgoje so šli v teh letih celi rodovi fantov in mož, ki se zmerom s hvaležnostjo spominjajo svojega učitelja. Kljub delu v šoli je našel Tone Kuhar zmerom dovolj prilike, da se z vso vnemo posveti tudi delu v nacionalnih organizacijah Pred 40 leti so bile Trbovlje še precej nemškutareko gnezdo, njemu in njegovim sodelavcem, la so se zbirali okrog »slovenske matere«, pokojne ge. Ane Dimni ko ve, pa gre v dobršni meri zasluga, da so Trbovlje danes napreden, narodno NIBOL t Revmatične bolečine odstranimo z »Nibol« tabletami, ki so se obnesle tudi pri išljasn in gihtu. »Nibol« tablete se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganja ndov proti tobo- in glavobola pri h ri pi pri boleznih prehlajenja »NIBOL M 1 stekL z 20 tablet Din 20.— 1 stekl. z 40 tablet Din 34.— 1 tuba »Nibol« masti Din 20.— Nibol dobite v vseh lekarnah. APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana & hr. 17816/36. veden trg. S »slovensko materjo« sta mnogo delala skupaj v ženski podružnici CMD, kot dober pevec je bil nepogrešljiv v zboru trboveljskega »Zvona«, bii je zmerom navdušen Sokol in jc od vsega početka pomagal graditi Sokolsko gledališče v Trbovljah, ki je danes eno najvzornejših v naši provinci, dolgo vrsto let jc bil tajnik domače posojilnice. Po štirih desetletjih poštenega, trdega dela je bil Tone Kuhar, čeprav še zmerom mladostno svež in vzpodbuden, lani upokojen, pa lahko v miru uživa sadove življenjskega truda v krogu svoje družine. V Trbovljah si je poiskal družico, go. Elo i r. ugledne Moli ovc rodbine, s katero sta skrbno vzgojila četvero otrok. Hčerka Zlatica je soproga šolskega upravitelja Balte-sarja v Krizah pri Tržiču, Jože, znani pilot, je uradnik mestne plinarne v Ljubljani, Mar jo uradnik državne umobolnice v Kovinu, najmlajši Jelko pa je pred kratkem dovršil srednjo tehniško šolo. Tonetu Kuharju žele tovariši in njegovi biva učenci, da bi preživel v Trbovljah še mnogo lepih, srečnih let! šmarnica zastruplja masko mladino Križevci. 10. januarja Te dni so luščili bučnice pri Slaviču Ludviku, znanem konjerejcu na Grabah. Pomagali so poleg domačih fantov tudi fantje iz sosednih vasi, med katerimi so bili Frane Jelen, Jože Vršič in Alojy. Vavpo-tič, vsi iz Lukavcev, m Kovačič iz Loga-rovoev. Pri delu so seveda pili, saj so si nekateri fantje celo s seboj prinesli šmar-nico. Ko so bili že precej vinjeni, se je začelo izzivanje, čemur je sledil pretep, med katerim je nekdo ugasnil v hiši luč. Ko je gospodar prižgal luč, se mu je posrečilo spraviti razgrajače na cesto. Na cesto potisnjeni fantje so začeli nato Slavi-čevo hišo oblegati z noži v rokah in so skušali priti v hišo. Ker so bili čedalje na-sikiejši. je segel Slavič jrc> lovski puški, d«, bi varovai sebe in tiste, ki so bili v hiši. Iz puške je odal dva strela in z enim pogodil Alojza Vavpotiča v zapestje lcvicc. Ranjenega fanta so prenesli v Lukavcc. odkoder so ga spravili v Križevce k banov in-skermi zdravniku dr. Lebarju, ki je odredil prevoz v bolnišnico v Murski Soboti. Franc Jden, ki je tudi bil med razgrajači, je po tem dogodku postal še bolj divji. Hitel je domov po lovsko puško in grozil, da mora zgoreti po! vasi, pol ljudi pa mora biti mrtvih. Tako je divjal vso noč po vasi. Zadeva je bik javljona orožništvu, ki vodi zdaj podrobno preiskavo. Zc nekajkrat smo v tem listu opozorili, da bi bilo treba pretepa skim fantom pobrati vso orožje, ki je v njih rokah skrajno nevarno. saj se ga poslužujejo k. kadar so p4 jan i. Visoka globa za vino Dobova, 10. januarja Sokcrf v Dobovi si je lani v avgustu nabavil vino, namenjeno za veselico po običajnem letnem nastopu. Ker pa vinogradnik nI hotel prodati samo željene in potrebne količine, je pač Sokol sklenil, da kupi nekaj več vina in da potem od višek odda dalje po nakupni ceni. Društvo je smatralo, da to ni nikak prekršek, ker je oddalo vino tako, kakor da je to storil sam vinogradnik, ki ga sme brez vsega zadržka prodajati od 5 litrov dalje. Toda za to oddajo je zvedel finančni oddelek v Brežicah, ki je uvedel postopek. Sledila je kazen « banovaisko in občinsko globo, ki je oškodovala društveno blagajno Sokola v Dobovi za nič manj kakor za 4.700 din. Nič ni pomagalo, to lepo vsoto je moralo društvo dvigniti iz fonda za zidavo Sokol-skega doma in se povrhu še zadolžiti. N« ta način je seveda onemogočena popolna izvedba Petrove petletke, uničen je večletni trud mladega društva. »Oprostite gospod, pozabil seni naviti tak« »meter in zdaj ne vem povedati, koliko slane vožnja-« »Nič za to. Ttadi ja« sem pozabil denar ia ae vem, kdaj .vam bom vožnjo plačal.« 3 »JUTRO« St S. Torek, 11. L 1938 tSSS Domače vesti * Z^eza kulturnih društev v Ljubljani Sporoča, da ne bo priredila nameravanih ekskurzij na svetovno razstavo v Pariz, ker je francooki senat riefmitivno sklenil, da ee svetovna razstava ne podaljša. * Prošnja Zveze šoferjev dravske banovina Zveza šoferjev dravske banovine vljudno naproša vse gg. službodajaLce, ki imajo zaposlene poklicne šoferje, ki so se javili za tečajni pouk o Dierelovih motorjih na srednji tehnični Soli v Ljubljani — tečaj bo skozi pet tednov vsak torek in četrtek ob 18.15 zvečer — da po možnosti urede in dovolijo službeni čas tako, da bo Šoferjem omogočen redni obisk pouka. Prepričani smo, da bodo tudi službodajal-ci imeli korist od tega, ako bodo njihovi •uslužbenci poklicni šoferji pridobili večjo izobrazbo o gori navedenem predmetu. Za dobrohotno naklonjenost se v naprej zahvaljuje Zveza šoferjev- dravske banovine. * Tečaj poklicnih šoferjev. Zveza šoferjev dravske banovine nam poroča, da se je tečaj o Dieseiovih motorjih za poklicne šoferje, kakor je objavljeno, pri-čel 7. januarja 19S8. Ker se je pa za tečaj prijavilo tako veliko število udeležencev, smo pa bili primorani, že radi omejenega piostora in iz higijenrkih ozitov število obiskovalcev tečaja omejiti. Vsi prijavljenci ki niso prišli sedaj na vrsto, ostanejo v evidenci za drugi tečaj, ki se bo vršil v kratkem po prvem. Na vsak način se bo skušalo tečaj glede na čas tako urediti, kakor bo večini prijavljen-cev bolje ustrezalo. * Umrl jc stari ruskj general Peter AleKsandrijsvič Derevickj, ki je preživljal svoja, stara leta kot upokojen uslužbenec rudnika v Majdanpeku. Star je bil 84 let. Derevicki je bil artilj-srijski oficir, udeležil se je balkanske vojne leta 1S77-, med :rri3ko-japonsko vojno leta 1901. pa je bil komandant polka. Med svtovno vojno je poveljeval najprej di~iziji, pozneje pa korpusu. Pokopali so ga brez ceremecnij in častnega spremstva, kakor je to sam želel. + Vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih bosta v četrtek 20. t. m. in to že 13. Te prireditve so pri vinogradnikih kakor pri vinskih kupcih izradno priljubljene. Ako prav letos ni bila vinska letina posebno obilna, bo vendar razstavljeno okoli 80 vrst vin izključno iz ormosko-ljutomerskih vinogradov in bo kupcem na razpolago 2000 do 3000 lil vina. To bodo izvrstna sortirana kakor tudi mešana vina. Prireditev bo v dvorani lik kolodvora in so železniške zveze prav ugodne, vinogradi pa eo tudi v neposredni bližini. Žene morejo po večkratni nosečnosti :: dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izprazn jen ie črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-Kkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. 0?i res 8. hr. 13. 485/30 * Pavšal za točenje alkohola Gostilničarji iz občine Čateža pri Brežicah nam sporočajo: Dne 7. t. m. smo se vsi gostilnačarji čateške občine zbraii v občinski pisarni :in zahtevali pavšal na točenje alkoholnih pijač. Ker je ime] občinski odbor prav ta dan proračunsko sejo. s? je naša točka obravnavala kot nujna. Oibor je soglasno sklenil odobrit: plačevanje pavšala v proračunskem letu 1838/39. Zdaj pa smo vsi gostilničarji poslali še prošnio kr. banski upravi v Ljubljani. da odobri plačevanje pavšala. Ako nam ne bo odobreno, smo odločeni zapreti vse gostilniške lokale. Zaradi nove uredte c- pobiranju trošarine na alkohol so bili primeram vsi gostilničarji skleniti plačevanje "ca pavšal. Ako lo ne bo odobreno, bodo posebno prizadeti mali gostilničarji- ker nimajo denarja za nabavo vina. še manj, da bi mogli plačevati trošarino, preden vino vkle-tiio. Opozarjamo ostaie gostilničarje na naš ukrep. V sloci ie moč. $ Oče jo prodal slepega »ina ciganom. O strašni obiteljski tragediji je te dni razpravljalo sodišče v Požegi. Pred sodniki jc stal neki lo-letni fant iz vari šumetli-ce, ki je ustrelil svojega očeta. Njegov oče je bil nekdaj bogat kmet, a je v razuzdanosti in pijanstvu uničU svoje lepo premoženje, svojce in tudi s-ebe. Petkrat je bil oženjen in zadnja žena, ki ni mogla več prenašati muk, mu je utekla. Enega otroka je vzela s seboj, dva pa sta ostala doma. Najmlajšega ki je bil od rojstva slep, je oče za 300 din prodal neki ciganski družini, da. bi ji pomagal beračiti. Starejšega pa je strašno mučil in naposled nagnal. Celo leto se je deček potikal po svetu, potem pa se je vrnil domov, meneč, da ga bo oče sprejel. Oče pa je bil pijan, otroka je pretepel in ga spet nagnal. Več dni se je klatil deček po okoliških vaseh ter se spajda«ul z nekim fantom, ki je imel revolver. To orožje je izprosil od njega, da bi očeta ustrašil ter se napotil domov. Na dvorišču domače hiše je prišlo do krvave tragedije. Oče je napadel sina s kamnom, sin pa .te v strahu revolver sprožil ln oče se je zgrudil smrtno zadet na zemljo. Fanta so poslali v zavod za zapuščeno mladino. * Avtobusna zveza Beograd—Pančevo je bila otvorjena na prvi dan pravoslavnega božiča Na progi bosta opravljala službo dva velika avtobusa- Postaja v Beogradu je pred vrtom »Kolarca-s v Ulici kneza Pavla. * Požar je uničil Sresko načelstvo ln pOšto v Sjenlcl. V noči pravoslavnega božičnega praznika je izbrulmil ogenj v poslopju sreskega načeistva v Sjenici v San-džaku. Uslužbenci načelstva, ki so stanovali v poslopju, so komaj rešili blagajno in arhiv, poslopje pa je zgorelo do temelja. Ogenj se je naglo razširil tudi na sosednje poslopje, v katerem je bila pošta, ter tudi to hudo opustošil. Poslopje načelstva je bilo eno izmed največjih in najmodernejših poslopij v Sandžaku. * Vsakoletni obiskovalec kokošnjakov tako nam poročajo i i Do?>ove sc je pred kratkim oglasil pri učitelju Vadialu ter mu odnesel kar 9 kokoši in že lepo puro povrhu. Zavija! jim je vratove. Gotovo pa se je čutil motenega, ker je pustil v_ kokošnjaku dvoie zadavljenih in dvoj* še živih kokoši. Ker pure ni do kraja zadušil, ga je s svojim žalostnim oglašanjem izdala, tako da se ;e lastnik poda) na sled. Ta je vodila mirno župnišča proti Gaberju in Selam. Na tegu je hotel tat puro do kraja zadaviti. Ker pa mu je bil lastnik s psom na sledu, jo je zavrgel, nakar je z ostalim plenom izginil v noč. * Vprašanje o eksistenci Boga, ki poteza ločnico vsemu sodobnemu duhovnemu in družabnemu razdoru in ki tvori osnovni votek velikim tragedijam, kakršne preživljajo danes španska in mnoge druge dežele sveta, je dalo pobudo tudi za ciklus Mrzelovih modernih socialno-religioznih pravljic »Bog v Trbovljah« (založba »Trbovlje«, Ljubljana, Ga jeva 9-). Brez te knjige, ki je tudi po opremi (20 lesorezov Maksima Sedeja) izredno lepa umetnina, ne bi smel biti noben izobraženec in noben človek iz občinstva, ki si hoče sam ustvarjati sodbo o zadevah sveta. * Družba Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela lani decembra: I. podružnice: Domžale 305 din, Beograd 436 din- Sv. Jernej aad Muto 106 din. Maribor m. 1 000 din, Ribnica na Pohorju 275.50 din. Svešina 70 din, Limbuš 26 din, Lokavec 400 din, Sv. Jurij ob Pesnici 84.50 dim, Pragersko 197.50 din, Hrastnik m. 304 din, Hrastnik ž. 688 din. Sv. Jernej 125 din. Slovenska Bistrica 1.000 din. Gradišče 300 din. Sladki vrh 594 dim, Moravče 246 din- Trbovlje 2.621 din, Ormož 100 din. Litija 768 din. Poljane pri Pre-valjah 327 din. Moste—Ljubljana 148 din. Slovsnjgradec m. 1.348 din. Laško ž. 500 din, Ribnica ž. 466.75 din, Ljubljana šentpeter-ska m. 3,512 din, Ljubljana šentpeterska ž. 4.064 din. Ljubljana šentjakobsko.trnovska ž. 451 din. Ljubljana mestna ž. 750 din. Telef. 22-21 Ne zamudite! Nepreklicno poslednjič! Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri GASPARONE Marika Rokk * Za katere koledarje se plača taksa? Ker zanima to vprašanje tudi naše trgovske kroge, objavljamo izvajanja zagrebških »Novosti« od 9. t. m. Pred nekaj dne-*i smo objavili vest. da se od novega leta dalje uvaja taksiranje koledarjev, ki imajo kakšno reklamo. Navedli smo tudi, da se taksa plačuje v naprej po velikosti reklame, a brez ozira na število izdanih torvodov. Po tej vesti pa nas je prosilo združenje trgovcev za mesto in srez Kar-lovac, da bi našo vest izpopolnili s tem, da se taksiranje koledarjev ne nanaša na one koledarje, ki imajo samo reklamo trgovca, ki je koledar izdal in ga brezplačno deli svojim odjemalcem. Tako se navadni koledarji z označilora tvretke, a brez vsake diuge reklame, ki se delijo odjemalcem, ne morejo smatrati za reklamo, ki spada pod oglasno takso, in zato tudi za take koledarje ne velja oglasna taksa. * Moderna pivovarna na dražbi. Apa-tinska pivovarna, ki je ena izmed najmodernejših po vsej državi, a že četrto leto ne obratuje, je zdaj na dražbi. Dražbo je povzročila tožoa hranilnice v Apatinu. ki je tožila podjetje za 3 in pol milijona dinarjev. Na dražbo pridejo tudi podružnice pivovarne v Novem Sadu, Somboru in Ku-]i. Pred leti je bila dnevna kapaciteta ?pa-tinske pivovarne 360 hI piva. * Huda zima v Bosni noče popustiti, kakor se je zgodilo v drugih pokrajinah. Na go rah je visok sneg, na Goli Jahorini n. pr. ga je za preko 2 metra. Visok sneg ovira ponekod tudi železniški promet. Na progi Sarajevo—Višegrad—Beograd imajo vlaki znatne zamude S planin prihajajo v mnogih krajih Bosne tolpe volkov v naselja in povzročajo vel'ko škodo. Biizu Višegra-da je tolpa volkov navalila na veliko stajo in poklala v njej 30 ovac in 2 kravi. Jfrivaj staje ni imel drugega orožja kakor sekiro. Dva volka Je ubil, a sam je bil v vc-Hkl nevarnosti Eno srce — ena RADENSKA. RIBJE OLJE 3veže v drogeriji IVAN EANC-Nebotičnik. Ljubljana akademska 100 din. II. Nabiralniki: Podružnica Ribnica na Pohorju 70 din. 111. Sklad Toma Zupana: podružnica Kranj 200 din, IV. Obrambni sklad: Ivan Prekor-šek- Celje 134 din. V. Kočevski dinar: jv> družnica Beograd 360 din. VI. Razini prispevki: zbirka mladine Lesce 20 din. Slovenska Bisitrica 51 din, Tahovci 50 din. skupni 121 din: dr. T. Pirnat. Maribor. 100 din, Fran Dekleva, Beograd 300 din. Peter Bi-ber, Beograd, 100 din. volilo pokojnega mons. Zupana 1.000 din. Olga Bizjak. Za-areb, v počaščenje spomina Ane Podkra.i-škove 2.000 din- Albin in Janko Sajovic. Ljubljana. 100 din. Zenkovic. Sajovic, Go-milšek. 150 din. Ivan Rozman 70 din. M. Lamut 150 din. neime lovana 100 din. Ko-linska tovarna. Ljubljana. 250 din, Viktor Rohnnan. Ljubljana, 100 din. Skupaj 26.718.25 din. * Smrt starega čudaka. V Šabcu je umrl Mihajlo-Laza Kurlovič, po vsej Srbiji znan pod imenom »milijonar iz Šabca - ali pa Cuker Laza. Mož je imel v zadnjih letih komplicirane spore s svojimi sorodniki, ki so ga skušali proglasiti za umobolnega in spraviti v kako bolnišnico, da bj se polastili njegovega velikega premoženja. Laza je bil res čudak in postal je daleč naokrog znan po najrazličnejših avanturah. Pravijo, da je imel 30 nevest, ostal pa je snmoc. Pred sedmimi leti si je že uredil grobnico, v kateri pa ni hotel biti pokopan kakor navadni mrličj. marveč sedeč na kamnitem nasloniaču. katerega so kamnoseki napravili po njegovem načrtu. Zgradil je ob pokopališču tudi malo cerkvico, a je ni pustil odpreti, češ. naj jo odpro šele takrat, ko bo njesov pogreb. Po sedmih letih se je zdaj to zaodilo in ves okoliš ie bil presenečen. ko so zazvonili zvonovi sedem let zaprle cerkvice. Želja, da bi bil pokopan sede. se pa staremu čudaku ni izpolnila. Zdaj ko je mriev so prevzeli nad njim oblast njegov5 sorodniki. * Obledele ohleke barva v različnih barvah tn pllsira tovarna JOS. REICH L INSERIR AJTE V „JUTRU" 2 Iz Ltablfane u— Darujte obleko ln obutev aa uboge! Mestna občina ljubljanska vabi usmiljene občane, da darujejo za ubožce soobčane obleko, perilo tn obutev, ki fio jo odložili. Mestna občina pomaga siromakom z nabavo teh predmetov po svoji moči, toda sila in potreba je večja. Občani, v svojih omarah najdete gotovo kak kos obleke ali obutve, ki ga ne rabite. Prinesite ali pošljite take predmete na socialnopolitlčnl urad v Mestni dom, levo, II nadstropje. Socialni urad bo vse hvaležno sprejel ln pravično razdelil. Mislite, da mnogo soob-čanov kruto trpi v tem hudem mrazu, in ne prezrite te prošnje. n— Na XVII. Slovanskem veCern, ki bo v soboto 15. t. m. ob 20. na Taboru, bodo nastopili na koncertnem delu sporeda umetniki: solistka liubljanske opera gdč. A. Nollijeva, pianist g. prof. Marjan LLpovšek Ln basist g. F. Lupša. Na plesnem delu sporeda pa sodeluje plesni orkester g. Boiana Adamiča. u— Vabila za XVII. Slovanski večer so razposlana. Evvntuelne reklamacije naj se javijo na naslov: J. N. A. D. Jadran, Toma-nova 3. ali telefonično 29—74; isloUm tudi rezerviranje lož. Prodata vstopnic v petek od 10. do 12. in od IG. do 18. ure. v soboto pa od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. »All-right« knjigovodstvo najmodernejši kartotečni kopirni sistem Oton Stiglic organizator LJUBLJANA — Aleksandrova c. 4/11 iiiiHiiHiiiiiiniiiiiKmniiiiniinE:!;!^^; n— Socialna politika mestne občine in delavstvo. Sedanje vodstvo mestne občine 6i na vso moč prizadeva, prepričati javnost, kako je njegova socialna politika najčistejši primer krščanske ljubezni in vzgledne vzajemne podpore. Brezposelni delavci — in zaradi likvidacije Strojnih tovarn Ln livarn je njih število zadnji čas še znatno poskočilo — pa morajo vendarle na svoji koži občutiti, kako je v Ljubljani zmerom manj dela in podpor. Mestna občina je že lani javna dela skrčila na minimum, obe-nek pa so se vsi dobrodelni fondi mestnega socialnega urada in zaseb-iih ustanov že zdavnaj izčrpali. Včeraj dopoldne se je zbralo okrog 150 delavcev pred mestnim magistratom in pred vrati uradov, da bi s skupno manifestacijo zahtevali dela in kruha Iz svoje srede so izbrali odposlance, ki so prosili za sprejem pri predsedniku mestne občine, a pred vrati njegove pisarne so jim povedali, da župana ni v uradu. Namesto njega ie sprejel deputacijo magistratni direktor. Ta pa je delavce napotil na terensko sekcijo- ki bi baje lahko sprejela okrog 20 delavcev. Tolikšno število je spričo množice brezposelnih, med katerimi je na stotine ia 6totine družinskih očetov s kupi otrok, pač samo kaplja v morje, zlasti če pomislimo, da terenska sekcija pri sedanjem neugodnem .vremenu lahko nudi komaj nekaj dni zaposlitve v mesecu. t . - -» -..n- -» .'i ...... ....* - " » . . Njena hčerka je šivilja, a je skoraj stalno brez dela in zaslužka. Kljub veliki revščini mati dolgo ni hotela nadlegovati mestne občine, nazadnje pa je poslala hčerko na socialni urad, da izprosi česarkoli v denarju, živilih. obleki ali kurjavi. Gosipodje na socialnem uradu so se prepričali o potrebi žene . - » . Ho- ma so bili tega nepričakovanega priholjška kajpak iskreno veseli, n— Ljudska itniTerza. V sredo 12. t. m. bo predaval profesor Albin Zalaznik o i-Pio-blemu življenja z vidika evdaimonizmnr. Predavanje to v mali dvorani Filharmonič-nega dnvstva. Kongresni trg. Vstop prost. u— Predajanje v društvu »Pravnik«. V sredo 12. t. m. ob 18. bo predaval v dvorani 79. justižne palače g. dr Aleksander Bilimo-viič, prodekan juridične fakultete, o organizaciji ekonomskega pouka na visokih šolah glavnih evropskih držav. DrŠAVNIK ne ordinira do 20. t. m. u— šalajeTega pomagafa so aretirali. 0 Ignacu Salaju, ki je bil pred tedni aretiran, ko so ga zasačili na vlomu za Bežigradom, pa je pozneje v civilni obleki pobegnil iz bolnišnice, smo nedavjo poročali, da je bežal najprej proti Štajerski. Kakor kaže sled za njim. se je od tod umaknil dalje na Hrvatsko. Zdaj je ljubljanska policija izsledila njegovega tovariša, ki mu jc prinesel v bolnišnico obleko ia mu tako omogočil beg. To je neki Ivan AušterJič, bivši mesarski pomočnik iz Ljubljane. AuSteršifa so zaprli. Vremenska poročila Dozdevno vreme v januarju po stoletnem koledarju. Dan je dolg 8 ur. 25 min nt do 9 ur 26 minut oblačno vetrovno oblačno vetrovno sneg T. 11. Higin Božidar S. 12 Ernest Blag oje C. 13. Veronika Zorislava P. 14 Hllarij Neda S. 15. MavriJ op večinoma oblačm hladneje N 16 Marcel p. \ ščip ob 6 53 ; Poročilo Meteorološkega ««voda aa unlver« 10. januarja Ljubljana 7. 750.6. 1.0. 93, 0, 10. sneg in dež. Maribor 7 749.4. -5.0. 95. NT2. 10. sneg. 8.0: Zagreb 7. 750.6. 1.0. 95. SI- 10. dež. 10.0; K um bor 7. 753.5. 10.0. 90. SSVV5. 10. dož. 18.0: Split 7 750 9 11.0 80 SEo. 10. dež. 90: Rab 7 751.0 6.0 90 SI 10. dež. 4.0. Temperature: Ljubljana 1.8. 0.5: Maribor —50. —1.0, Zajreb —50. 0.0; Beosrad 4.0. Kumbor 9.0, 4.0; Split 9.0, 6.0; Bab 6.0, 5.0. I Tudi najbolj kritični obiskovalci kinov si hodijo filmsko čudo I »BELI J0RG0UHN" ponovno ogledat. Predvajan bo samo še par dni. — Vsi, ki ga Se niso videli, naj se prepričajo o lepoti 14 velikih glasbenih točk. PREDSTAVE DANES ob 16., 19« in 21.15 uri. Tel 21-24 ELITNI StlNO MATICA ^^ Rezervirajte in dvignite pravočasno vstopnice! u— Filozofsko društvo in Društvo za pravno filozofijo in sociologijo bosta priredila v soboto 15? t. m. predavanje o filozofskih osnovah pra*a in čN»i pravni filozofiji. Predaval bo g. univ. prof. dr. L. Pitamic. Predavanje bo ob 6. zvečer v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vabljeni vsi- ki se zanimajo. Vstop pro«t. n— Nov groh. V ljubljanski bolnišnici je umrla gos»pa Ana Toniazinova, vdova [x> poštnem kontrolorju. Bila je te-tka sodnika g. Jožeta Baričevičs. Ug'edno pokcjnico bodo jutri ob 14. spremili k večnemu pečitku. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! o— Predavanje o vrtovih Ita''je PodTuZ-nica Sadjarskega in vrtnarskega dru¥va vabi k predavanju « skeptičnimi slikami-ki bo v sredo 12. 1. m. ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Govoril bo ravnatelj mestne vrtnarije g. Anton Lap o vrtovih Italije. n— Društvo »Bela Krajina« priredi v četrtek ob 20. v Zvezdi prHavanje: >Zdrav-niki na deželi in asariacija vasi z. Predavanje bodo opremljale skioptične slike in bo posebno upoštevaio Belo Krajino. Predaval bo š.>f Higienskega zavoda g. dr. Ivo Pire. u— Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da je redni letni občni zbor preložen na torek 25. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Činkole z običajnim dnevnim radom. — Odbor. n— Kuharski in Šn-alni tečaji Nabavljal-ne zadruge uslužbencev državnih železnic se zopet na novo prično. Spreimeio se tudi hčerke neželezničarjev. Cena nizka. Prijaviti se je v pisarni železni^arske menze, Prazakova 19. u— 0 pegarnu ali svilorepki. pisani polarni ptici smo poročali minulo soboto. Prijatelj našega lista nas obvešča, da je po opisu sodeč, opazil takšno ptico lansko zimo, začetek marca, pred prehodom čez železniški tir pri Jakopičevem paviljonu v Tivoliju. Morda je bil v lanski sicer ne tako hudi zimi res zašel polarni gosit tudi k nam in sc v zgodnji pomladi spet klatil aa se^er? Iz Celfa e— Umetniška slikarska šola na gimnaziji v Celju bo pričela s poukom v nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne. Vodila jo bosta gg. akad. slik. Albert Sirk in Cvetko Ščuka. Prijave sa sprejemajo v risalnici gimnazije ob delavnikih in med poukom, ks bo zaenkrat ob nedeljah od 9. do 12. dopoldne. e— Zaradi nevarnosti poledice opozarjamo vse hišne posestnike, da morajo skrbeti za redno in temeljito čiščenje in posipanje zasneženih ali zamrzlih hodnikov pred svojimi poslopji, ker bi bili sicer odgovorni za morebitne posledice. e— Umrl je v petek v Novem Celju 65-letni slikarski mojster Vinko Grudnik iz Celja. Na Bregu 35 je umrla v soboto 28-letna zasebnica Ana Vikernikova. V bolnišnici je umrla v soboto enoletna profesorjeva hčerka Majda Knapova iz Calja, včeraj pa je umrl 69-letni dninar Filip Hrapot iz Grušovelj. KINO METROPOL. Danes ob 16.15 in 20.30 zabaven film, poln lepih pesmi in plesov s Paulom Horbiger-jem in Liane Haid v glavnih vlogah: »GOSPOD PODNAJEMNIK« (Besuch am Abend). PREVC KARNEVAL SPREJEMA NA PUSTNO SOBOTO V NARODNEM DOMU V CELJU — — KINO UNION prinaša danes ob 18.30 in 20.30 grandiozen film »VEST ČLOVEŠTVA«. Življenje Emila Zole. V tem filmu je prikazano veliko delo človeka-borca za resnico in pravico. — Posebna pažnja je posvečena v tem filmu aferi kapetana Dreyfusa, ki je bil po nedolžnem obsojen na dosmrtno ječo na »Hudičeve otoke«. e— patrona mu je eksplodirati v roki. V soboto je ravnal 18-letni Franc Oder iz Nove vasi pri Celju, učenec v tekstilni tovarni 5>Elka«, tako neprevidno z neko pa-trono, da mu je patrona eksplodirala v roki. Krogla je obtičala Odru v razmesarjeni levi dlani. Odra so oddali v bolnišnico. e— Tri nesreče pri »mučauju. Na Klancu pri Dobrni je padel 13-letni kočarje/v sin Karel Podvršan pri smučanju tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. V nedeljo je padel 23-letni sin po-sestnice Anten Bobnič iz Košnice pri Celju pii smučanju in si zlomil levo ključnico. Istega dne je nadel tudi 18-letni železničarjev sin Prane Kamer i Tratne prt št- Juriju ob juž. žel pri smučanju ln st zlomil aesno ključnico. Vsi trije se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Razburljiv dogodek v go»tiinl. V petek zvečer je bilo v neki gostilni na Bregu pri Celju več gostov. Ko je bilo treba plačati zapitek, so sc začeli obotavljati, da bi plačali. Zato je natakarica Ivana Pristovškcva naprosila nekega drugega gosta., da je opozoril omenjeno družbo, naj plača zapitsk. To je enega iz te družbe tako raz1«čilo, da je napadel natakarico in jo z nekim topim predmetom z vso silo udaril po glavi. Natakarica je dobila hudo poškodbo na glavi in pretres možganov. Prepeljali 90 jo z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Iz Manfesra a— Zbor studenških gasilcev. Letošnji občiii zbor studenške gasilske čete, ki ga je ob polnoštevilni udeležbi vsega članstva vodil predsednik g. Kaloh, je izpričal živahno udejstvovanje Studenčanov v tej humanitarni organizaciji. Iz poročil posameznih društvenih funkcionarjev je rc-vidno, da je bilo delovanje studenške gasilske čete zlasti v preteklem letu zelo živahno in je četa priskočila na pomoč v 15 požarih ter sodelovala tudi pri reševalnih delih. Volitev letos ni bilo. Ob zaključku se je poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kraljeviču Tomislavu. a— Veljavnost železniških legitimacij rezervnih oficirjev podaljšuje za leto 1938. komanda vojnega okruga, kjer se naj prizadeti javijo in prinesejo razen legitimacije tudi dvodinarsko znamko, ki se prodaja na železniški postaji. Uradno ure pri mariborskem vojnem okrugu so samo predpoldan. a— Gledališke novice. Zanimanje za poljski balet Parnell tako narašča, da se domačinom nujno priporoča, da si vstopnice takoj priskrbe in da pridejo po rezervirane vstopnice že pri dnevni blagajni da zaradi navala drevi ne zamude začetka baleta. — Za Zupančičevo 60-letni-co pripravlja mariborsko gledališče njegovo odlično »Veroniko Desenižkoc, ki se v kratkem vprizori. a— Mladina v svet. Od doma je pobegnila 16-letna Štefka Kozarjeva, stanujoča v Delavski ulici. Starši se bojijo, da se ji ni kaj hudega pripetilo. a— Zopet sneg. V noči na nedeljo je bela opojnost znova pobelila Maribor, okolico ter bližnje vrhove. V mestu ga je zapadlo za 15 cm. a— Kriminal. V stanovanje šivilje Jožefe šternove na Ruški cesti 3 se je vtihotapil doslej še neizsledeni zlikovec ter odnesel razno perilo v vrednosti nad 700 dinarjev. — V sobo št. 63 v drugem nadstropju sreskega načelstva pa se je vtihotapil neki moški, ki je s silo odprl predaja na železniški postaji. Uradne ure pri din, last nekega uradnika giavnega oddelka finančne kontrole. Iz Kranja r— Kraujska Ciril Metodova podružnica je nabrala mesto novole'aih voščil za CMD Din 1.000. —- Vsem darovalcem iskrena hvala! * VELIKI PODLOG. Ena irmed najmarlji- vejših gasilskih čet k;\%kc župe je gotovo ona v včisi Velikem Podlogu v ieekovški občini. Vodstvo čete ee ne zanima eamo za erasi-ske zadeve, marveč hoče biti tudi središče javne delavnosti v svojem kraju. Z vsoto, ki so si jo znali priatedid, so gasilci kupili zemljišče, na katerem bodo zgradili lepo dvorano za društvene in prosvetne prireditve. DvG-ra.fia bo sevei« imela gledališki oder kakor tuli najpotrebnejše prostore za prireditve. Ze svoj čas &e je članstvo zanimalo za prosvetno delo in je doslej prirejalo pod vodstvom domačega učiteljstva lene- igre ne šolskem odru. Kttfige — naša duševna žftnka Ne pozabimo najzvestejših prijateljic in voditeljic S Ljubljana, 10 januarja. Jeseni, ko legajo zmerom pogosteje vlažne megle na zemljo in se vidoma krajšajo dnevi, se odpirajo vrata v pomlad naše knjige. NTikoIi med letom prej r.e dozori duševno klasje v tolikšnem obsegu kakor v poslednjih tednih starega leta in mnogo dragoceno pove°mo lepe tiskane besede pohiti v obliki knjige na domove. Kmet požanjc jeseni poslednje klasje, pospravi zadnje pridelke. Skrbno čuva nad letino, da ostane za lačna usta do nove žetve. In mi smo tudi letos imeli obilne književne žetve Kot zlato klasje smo prejemali darove, da n-am v dol ji zimi in vrsti prazničnih dni krajšajo čas in bogate dušo. NTe le v mestih, se bolj na deželi je zdaj čas, da preidejo dobrine duševnega zrnja iz knjig na človeka. Čc je vse poletje prevladovala skrb za telesni blagor, zakaj bi na zimo. ko je narava tako uredila, da sc telo nekoliko odpočile, tudi duša ne dobila svojega deleža? Odpi-aio sc omarice v kotih in knjige — prijateljice, ki so počivale čez poletje, zdaj ožive in pripovedujejo. Knjiga je naša dobra prijateljica in vsi vemo. da so dobri prijatelji kaj redko se-j&ni. človek ima lahko mnogo pri:ateljev. dokler se mu dobro godi. Ko pa pr:de ne-sre?a. ga ti zapuste in n.tredkokrat ostane osamljen. Zvesta prijateljica, ki nas stalno spremlja vse življenje je pa knjiga, bodisi zabavna ali poučna. Knjiga daje člo- veku dobre svete, ga bodri in povzdiguje nad nizke strasti, uči pravilno izrabiti prosti čas. Knjiga spremlja človeka kot naj-zvestejši prijatelj, če je treba na visoki sever ali v vroče puščave Ne zapusti nas, ko se postaramo, vselej in povsod je njen pogovor z nami pošten in plemenit. Seveda mislimo pri tem le na dobre knjige. Staršev prva dolžnost je, da že v detin-ski dobi navajajo mladino na spoznavanje in ljubezen do dobre knjige. Dolžnost nas vseh je, da skrbimo za to, da vzljubi mladina zdravo, krepko štivo. ki blagodejno vpliva na razvoj človeka, množi njegov pogum in ga popelje na življenja vredno pot do smrti. Knjiga je tedaj nasa voditeljica, življenjski katekizem, poln zlatih z-rn znanja, potrebnega /h vsakdanje življenje. Pisatelj in znanstvenik re ustvarjata duševnih dobrin za to, da bi enkrat prečitane obležale med staro šaro. Knjiga naj postane trajna last čitateljev, da spoznajo življenje z vseh strani in obogate za nove smernice v boju za obstanek. So knjige, ki jih je treba dvakrat, trikrat prečitati. da prodremo do njih jedra,_ druge spet, ki jih moramo imeti vsak dan trajno pri roki. Dandanes je postala knjiga prava duševna žitnica človeka. Če je bila kdaj knjiga razkošje, je danes potreba Človek je zdaj že iz čisto materialnega, gospodarskega staliiia prisiljen da čila. Kdor hoče izhajati s svetom, ki naglo napreduje, nele icbničajfe tc»Y«£ djgcsnfe masa hi* >JUTRO« št S. Tore&f H« 11938 Gospodarstva Kako |e uporabljati Imovino socialnega zavarovanja Ustanove socialnega zavarovanja, ki poslujejo na zavarovaino-malematični osnovi kapitalnega kritja razpolagajo z velikimi denarnimi vsotami. Ta sreustva predstavljajo po svojem bistvu pridobljene zavarovalne pravice zavarovancev, nadejo na pokojnino, odnosno rento. Socialno ima to premoženje isto važnost in isti pomen kakor denarne vloge vlagateljev v denarnih zavodih. Zavarovanje je obvezno plačevanje premij obvezna dolžnost zaradi tega mora U prisilna Stednja uživati posebno zaščito, ki je mnogo bolj važna in utemeljena kakor zaščita prostovoljnih prihrankov — vlog v denarnih zavodih. Imovina socialnega zavarovanja mora biti tako upravljana, da je denar plodonosno ter izven vsakega dvoma varno naložen da pa je tudi vedno likviden. Premoženju zasebnih zavarovalnic posveča zakonodaja naj-skrbnejšo pažnjo, saj je na dlani, da za upanje zavarovancev v zavarovanje nikdar ne sme biti varano. Zakonodaja Je tako stroga, da hoče enostavno vsa neugodna presenečenja preprečiti. TCadžorstvo nad zavarovalnicami je tekoče, da se ne more zgoditi kaj nepričakovanega. Države zelo pazijo na to, katerim os?bam je usoda premoženja zavarovalnic poverjena. E.ez pristanka državnega nadzornega organa se ne sme niiesar zgoditi, kar ima vpliv na premoženjsko stanje zavarovalnice. Zakoni točno in do podrobnosti predpisujejo, kako se smejo in morajo nalagati premij-ske rezerve zavarovalnic, tako, da je akcijska svoboda zavarovalniških uprav znatno omejena. Kar velja za zasebne zavarovalnice, mora v podvojen: meri veljati za socialno-zavarovalne ustanove. Problemi investicijske politike v socialnem zavarovanju so 7. uvedbo delavskega rentnega zavarovanja ln z razširjenjem pokojninskega zavarovanja stopili ponovno v ospredje in postajajo vedno bolj aktualni. Te probleme bo treba rešiti najskrbneje, po velikih vidikih. načrtno ne iz dneva v dan ne sproti. Socialno zavarovanje postaja najjačji finančni činitelj. Premije iz naslova rentnega zavarovanja bodo pri vseh nosilcih obveznega zavarovanja (Pokojninski zavod. OUZD, TBPD, bratovske skladnice) v Sloveniji v 1.1938 predvidoma znašale okrog 80.5 milijona Din (pokojninsko in nezgodno zavarovanje) SUZOR-ova imovina bo do konca 1.1942 (ko zapade prva invalidska renta) znašala 956 miijonov Din. od česar bo odpadlo na dravsko banovino 16S.5 miljona Din. odštevši že izvršene investicije v vrednosti 38.1 miljona Din. To je za skromne slovenske razmere ogromna vsota. Ni vseeno, v kateri smeri in kako bo ta vsota v investicijski politiki služila so&ialnim, zdravstvenim in gospodarskim potrebam Slovenije. Tudi ni vseeno, kdo bo to Investicijsko politiko vodil. Enotno, deljeno, po načrtu, v okvira samouprave aH po uplivih izven nje? Naše socialno zavarovanje sloni na 6% obrestni meri. Obrestna služba ima tu važnejšo funkcijo kakor je to pri drugih denarnih zavodih, kjer obresti predstavljajo zaslužek, dobiček. V socialnem zavarovanju so obresti sestavni del premije, brez obresti premija ni polno plačana, kar pomeni, da zavarovalne obveznost: niso krite. Tu torej pričenja prva nevarnost za varnost investicijske politike. Obrestna osnova je odločno previsoka, smela bi se sibati med 3—4% kakor je to v drugih državah, kjer zavarovalna politika računa samo s solidnimi gospodarskimi možnostmi. Denar, del socialnega zavarovanja ne sme biti drag. ako hočemo, da b^ varen ln da bo koristil predvsem soc'a!nim in zdravstvenim potrebam, t. j. neproduktivnim investicijam. Obrestna mera nas ne sme srpraviti v položaj da bi moral denar nenaložen ležati v blaeajnah. Da bodo naložbe koristne, varne ln likvidne, morajo biti investicije pestre, mno-golične nikdar ni igrati na eno samo karto. pa naj bo ta karta magari državni vtednesti papir ali pa jamstvo javno-prav-ne kornoracije. Mi smo dežela pogostih političnih snrememb in tudi dežela močnega političnega izživliania zato je prav, ako usoda socialno-zavarovalreea denarja ni preveč pod nolitičnimi uplivi. ker so najrazličnejša presenečenja mogoča. Delavsko-nameš^ensk! denar ne sme postati predmet špekulacije. Javne kornora-ci je moraio npsnmti 'M varovan in zakonito jamčiti za polno vrednost papir lev, k! jih kvpi sorislno-zavarovalna ustanova. Padec vrednostnih papinev zavarovancu, t. t zavarovancem ne sme nikdar biti v škndo. .Amortizacijska služba mora b;ti proračunsko ureiena Po=:krh1i»no mora biti za to. cIt dohodki im-no Unmn^ariip nico nodvr- ti. mno«o brat' Vse velike pridobitve duševnih dobrin pa najdemo v knjigah Narodi. ki so že zgodaj timeli zaseiati pomen kniige do zadniih samotnih vasi stoje danes gospodarsko in kulturno na najvišji stonn ji. Med knjigami so notranje razlike Ene imajo namen zabavati, pripovedovati druge snet izpopolnjevati, učiti Kar človeka zabava. je v prozi ali verzih nanizana lepa zgodba o krajih in ljudeh, ki plemeniti na ša čuvstva Kar pa človeka izpopolnjuje in uči. je predvsem namenjeno njegovi sodbi. misli, njegovim možganom in srcu. Ker je pa glava in srce dvcie zato ravna pravilno le tisti čitatelj, ki skrbi za čuvstve-no in miselno življenje. V lepi povesti, romanu ali pesniški zbirki uživamo neposredno vsebine kniige Pri znanstveni poučni knjigi pa prodremo v jedro pripovedovanja šele tedaj, če ono, kar smo se iz knjige naučili, ostvarimo. izvedemo Iz lepe proze zadostuje, da si zapomnimo posamezne dele za nazoren nauk, znanstveno poučno knjigo pa moramo razumeti vso. če hočemo žeti Sadove njene vrednosti. Iz življenja se učimo dan za dnem. kar se pa ne moremo naučiti iz svoje okolice, to najdemo v obilni meri v knjigah Kdor je mnogo in s pridom bral. ta jt žive! dvojno. trojno življenje Ima trojne izkušnje, ki mu vselej lahko trikrat prav pridejo Zato naj nam ne bo nikoli žal denarja za bro knjigo V vsakem stanovali iu pripa kotiček knjižn polic al: omari, ki >e "•5njih časih za gosta, vselej ko vsto-izpnčevalo kulturne vrednosti go- a ienl prevelikim spremembam. Nadzorna oblast mora sojamčiti za obveznosti kor-poraclje napram soc. zavarovalni ustanovi, ki je dala posojilo. Konkurz dolžnika na usodo posojila ne bi smel imeti kvarnih posledic. Delavsko-nameščenski denar mora celo pred davki imeti privilegirano aaščlto. Isto velja za vloge v denarnih zavodih, ki ne smejo priti ne v konkurzno maso ln ne v ledenico, da zamrznejo. V socialnem zavarovanju ne sme biti mero-dajne in edino odločilna samo investicijska politika, ki odgovarja načelu zasebne rentabilnosti, temveč mora Igrati važno vlogo tudi tzv. zavarovalna rentabilnost, t. j. Investicije, ki po svojem učinku v krajšem ali daljšem razdobju let prinašajo zmanjšanje zavarovalnih dajatev. Take investicije bi morale biti v glavnem brezobrestne, da dosežejo svoj namen. Iz tega vidika je napačno ako predpisi načelno onemogočajo posojila podjetjem v svrho izboljšanja varnostnih in zdravstvenih naprav v podjetjih. Nekoč je obstojal načrt, da se bo tej potr?bi zadoščalo preko priv. denarnih zavodov, ki bi nosili neposredno jamstvo za taka posojila Tudi dobrodelne, vzgojne in verske ustanove so ponekod deležne pozornosti investicijske politike, ako le pričakovati, da s svoiim vplivom zmanjšujejo zavarovalni riziko Skrajna previdnost je seveda nuino na mestu. Zavarovanje stoji pred važnimi socialnimi ln gospodarskimi nalogami in mora intenzivno iskati nova pota, da tem nalogam v primernem obsegu zadosti Vedno je imeti pred očmi. da je soc zavarovanje javen činitelj z javnimi sociaino-gospodar-skimi dolžnostmi, zato je napačno, ako so za zavarovanje važne samo finančne ops racije. Da bo zavarovanje to niogk> posta* ti, je nujno treba rediti vprašanje obrestne mere, ki v današnji nemogoči višini samo ustvarja nered in nesolidnost. Visoke obresti so dobrodošle samo davčnim upravam, ki jih obravnavajo kot gospodarski dobiček. Investicijska politika Igra v gospodarstvu soc. zavarovalnih ustanov čimdalje večjo vlogo. Ta politika je dobila mednarodno važnost. Lanskoletna konferenca upravnega odbora Mednarodne zveze socialnega zavarovanja v Parizu je v posebnem referatu razpravljala o problemih investicijske politike v socialnem zavarovanju. Referate sta imela Poljaka dr. Mih Zajac in Kazimir Teisseyre. Skušnje Poljske uče, da je najboljši mešani sistem Favoriziranje plasiranja denarja v vrednostne papirje je zelo nevarno. Napačno je, ako vlade v tej smeri vrše pritisk na uprave soc. zavarovalnih ustanov. Ustaljeno mnenje je, da največ garanci' za nemoteno poslovanje socialnega zavarovanja nudi sistem kapitalnega kri«.j8 ali premijskih rezerv. — Omenjena Zrezp hoče s posebno pismeno anketo zbrumednarodne skušnje m mnenja v nogledi. soc. zavarovalne investicijske politike, O bo na prih>dnjs konferenci Iznesla konkretne predloge. Misi-mo, da važni gospodarski ln socialni interesi zahtevajo, da pridejo v Investicijsko politiko našega socialnega zavarovanja prepotrebna enotnost, sistem In načrt. Interesenti se morajo združiti v finančno-gospodarsko delovno skupnost, pri čemer nI treba, da je okrniena avtonomija posameznih nosilcev zavarovanja. Enotnost v finančni politiki je ustvarjena v vseh državah in bo do nje prišlo tudi pri nas — pri ljubosumni samovolji nosilcev zavarovanja najbrže v zelo nezaželjeni obliki, kakor nam kažejo prvi ukrepi pri bra-tovsklh skladnicah Ta finančna skupnost naj Izdela vsakoletni flnančno-gospodarski investicijski načrt za potrebe Slovenile. Dr. Joža Bohinjec« Naša rudarska produkcija četrtletno poročilo Narodne banke za tretje lansko četrtletje objavlja statistične podatke o gibanju naše rudarske produkcije v prvih treh četrtletjih lanskega leta. Ti podatki nam kažejo v vseh panogah rudarstva naraščanje produkcije Naj-oboutnejše pa je povečanje produkcije pri železni rudi, bavksitu ln piritu, medtem ko je produkcija bakrene ter svinčeno-cinkove rude le v manjši meri narasla, razmeroma malo pa se je dvignila produkcija premoga. V naslednjem podajamo pregled naše rudarske produkcije za razdobje januar-september zadnjih let (v ti- soč tonah): ruda jan.-sept. premog svinč. bakr. železna 1932. 3366 390 167 21 1933. 2923 505 437 36 1934. 3037 552 485 130 1935. 3069 563 447 148 1936. 3088 541 419 297 1937. 8605 593 487 451 bavksit pirit kromova ruda 1932. 46 13 32 1933. 59 12 20 1934. 56 18 34 1935. 135 58 45 1936. 220 66 42 1937. 291 100 45 Produkcija premoga je bila v prvih treh četrtletjih lanskega leta za 521.000 ton ali za skoro 17% večja nego v Istem razdobju prejšnjega leta in za 686.000 ton ali za 23.5% večja nego v najslabšem letu 1933. Produkcija svinčeno-cinkove rude, ki je 1. 1935. v prvih treh četrtletjih dosegla že 563.000 ton, je naslednje leto nekoliko nazadovala, lani pa se je v treh četrtletjih že približala 600.000 tonam. Produkcija bakrene rude je bila v prejšnjih dveh letih manjša, lani pa je le za malenkost prekoračila doslej največjo produkcijo v leta 1934. V naglih skokih pa se je zadnja leta dvignila produkcija železne rude, ki Je lani že v treh četrtletjih dosegla 451.000 ton, to je več, nego je znašala celoletna produkcija v najugodnejših letih pred krizo. Prav tako naglo je naraščala tudi produkcija bavksita, ki je lani že v treh četrtletjih dosegla celoletno produkcijo I« L 1936. In Je bila trikrat večja nego pred nastopom gospodarske krize. Pri piritu smo dosegli že v treh četrtletjih 100.000 ton. medtem ko se je produkcija plrita v letih 1929. in 1930. gibala na višini 50.000 do 60.000 ton . (NSERIRAJTE V „JUTRUM S Nesoglasja med nabavljal-nimi zadrugami državnih uslužbencev V Slavonskem Brodu se je včeraj pričel občni zbor Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. \Ta občnem zboru je bilo 109 zadrug zastopanih po MM delegatih medtem ko šteje zveza 304 včla-nje-ne zad-uge Upravnik Trojkovič je na občnem zboru prečital načrt novih pravil, ki jih je treba spraviti v skiad z novim zadružnim zakonom. Delegat zagrebške zadruge Pajanič je sporočil, da je zagreb&a zadruga sprejela resolucijo v kateri zahteva. naj se kongres odgodi To zahtevo je podprl tudi z ugotovitvijo, da na kongresu ni zastopanih okrog 200 zadrug. V imenu zagrebške kreditne zadruge državnih uslužbencev je govoril Ferenc Drago, ki je poudaril, da so se v zvezi pojavile tendence. ki jih je treba tolmačiti kot nekako dekretiranje gotovih sklepov in postavljanje članstva pred izvršena dejstva Zadružnike je iznenadila okoliščina, da hoče Zveza z njimi krutejše postopati, kakor sam zakon. Na prizadevanje ljubljanskega delegata Čeroka je bil sprejet kompromisni predlog, po katerem bodo sklepi občnega zbora le pogojno veljavni, sicer pa se bo moral občni zbor smatrati It za širšo konferenco. Občni zbor se bo v torek nada-lieval. Gospodarske vesti = V dravski banovini največ insolvenc. Splošna državna statistika objavlja, da je bilo v decembru lanskega leta v vsej državi 44 insolvenc, od tega pa odpade 15 samo na dravsko banovino Konkurzov je bilo v vsej državi zabeleženih 15 (lani 14), poravnalnih postopanj pa 29 (lani 11). V dravski banovini smo imeli v decembru 4 konkurze in 11 poravnalnih postopanj. = Gradbena delavnost v Zagreb«. Čeprav je v naši državi v lanskem letu gradbena delavnost oživela, kaže statistika zagrebške mestne občine, da je bila na njenem področju nekoliko slabša necro v prejšnjem letu Največji obse? je imela gradbena delavnost v Zagrebu leto 1931., ko je mestna občina izlala 1256 eradl>enih dovoljenj: naslednja leta pa je erradbena delavni st h« o popustila rn je bili 1 1034 i7.rla nih le 435 gradbenih dovoljenj. I. 1935 562. 1. 1936 685. lani pa je število zopet padlo na 578. Od srornjesre števila sradbenih dovoljeni ie odpadlo na gradbena dovoljenja za nove hiše 1. 1931, 848, 1. 1031 118. 1 1935. 252. predlanskim 89-1. lani pa 293. = Podražitev tiskovin zaradi povišanja plač tiskarskemu delavstvu. Od Društva tiskarnarjev smo prejeli: 2e nekaj mesecev so se vršila pogajanja med zastopniki tiskarskih podjetij in tiskarskega delavstva za zvišanje plač, ker so se živ-Ijenske potrebščine v zadnjem času precej podražile. O poteku pogaianj javnost ni bila poučena, ker so se vršila v okviru obeh strokovnih organizacij, borba pa je bila kljub temu zelo ostra ln je malo manjkalo, da ni med pogajsjočima se strankama prišlo do preloma: Sele na Sil- Sijajen oficirski ples ljubljanske garnizije Svečan družabni zaključek proslav na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije vestrov večer, torej na zadnji dan odpovedanega roka tarifne pogodbe, je prišlo med strankama do sporazuma. Zastopniki tiskarskih podjetij so morali deloma ugoditi delojemalskim zahtevam glede povišanja prejemkov ln tudi na to, da se dotok novih vajencev v tiskarski stroki deloma omeji. Tiskarska podjetja so zaradi povišanja plač in zaradi omejitve števila vajencev zelo prizadeta in je razumljivo, da teh bremen ne morejo vzeti na svoje rame, ker že itak večina podjetij komaj životari. Povišanje plač tiskarskemu delavstvu obremenjuje podjetja samo v naši banovini za več stotisoč dinarjev letno, tako da so tiskarne prisiljene cene tiskovinam zvišati v ustrezajočem razmerju s svojimi večjimi izdatki za produkcijo. Tiskarski izdelki v naši državi so itak cenejši od takih izdelkov v drugih državah (v Nemčiji n. pr. so cene za 25 do 80% višje od naših), vrhu tega pa je treba upoštevati, da smo ravno mi toliko na slabšem, ker so pri nas v splošnem manjše naklade, ki jih v sosednih državah presegajo za deset in sto krat. Naše cene pa so vzlic temu še nižje, ker delajo naša tiskarska podjetja res le z najmanjšim dobičkom, neštetokrat pa samo za režijske stroške v stremljenju, da bi s tem omogočila raznim založbam izdajati nova dela Tiskarska industrija v naši državi, zlasti pa v naši banovini, je močno prizadeta tudi zaradi mnogih državnih tiskarn in tiskarn samoupravnih teles, ki prevzemajo skoraj vsa dela državnih ter samoupravnih uradov. Ne glede na to, da nastaja s tem neposredna škoda za prizadeta upravna telesa, jemljejo privatnim podjetjem ki so veliki davkoplačevalci, eksistenčno zmožnost in zaslužek, tiskarskemu delavstvu pa vsakdani kruh. Pravkar je izdelan osnutek zakona o državni tiskarni v Beogradu. Baje bo to eden največi'h državnih tiskarskih podjetij v Evropi. Zakaj potrebuje Jugoslavija s svojimi 14 miliioni prebivalcev največji grafični zavod v Evropi. je pač uganka vsakomur, ki ni poučen, da se zastavljanj zopet vse sile za monooolizacijo šolskih knjig in centralizacijo vseh teh del v Beogradu. Uresničenje tega načrta bi pomenilo za tiskarska podjetja in. delavstvo v dravski in so-sedniih banovinah največji udarec, ki si ga moremo misliti. Enako bodo prizadeta tudi vsa naša založništva. Upamo, da bodo merodaini činitelji še pravočasno uvideli. kam to vod j in da do tega morda vendar ne bo prišlo. = Poziv za vložitev prijav sa iniianje dopolnilnega davka k zemljarinl v smislu 81. 1. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 21. 6. 1929. io pravilnika k temu zakonu. Dopolnilu; davek k zemljarini se zniža samo pod naslednjimi pogoji: 1) da se davčni zavezanec bavi samo s kmetijstvom. 2) da obdeluje svoje posestvo sam ali s člani svoje družile. 3) da šteje rodbina takega davčnega zavezanca več kol 5 Čla>nov. 4) da dorolniln davek k zpmljarini ne prebega 5000 Din ir 5) da predlo^ v dolo^n^m rokr prijavo n-r>redn;-ani t« •e: 1) ov-irijski šilingi v privatnem khringu trgo-ali po 8.60. angleški funti pa po 238. V agrebškem privatnem kHrinpu j« bil pro-et v avstrUskih šilingih po 8 5750, (▼ Je^gradu 8 5641) ln v grških bonih po 28.25 NenUUci klirinški čefld stanejo v LJubljani, Beogradu ln Z*fi»bu 14.00 M natorja dr. Kramarja. Inž. Serneca in dr. Novaka, bivšega bana dr. Puca io narodnega poslanca Rajka Turka Zbrani so bili vsi člani konzularnega zbora, med njimi češkoslovaški konzul g. Minovsky, italijanski in avstri jski gen. konzul g. Guerini-Maraldi, in dr. Shmidt. francoski konzul g. Remerand. Univerzo je zastopal rektor dr. Kusej z dekani profesorji dr. Kelemino, dr. Sajovicem, inž. Pehanijem in dr. Kanskim. Navzoči so bili nadalje direktorji srednjih šol gg. Reisner- Breznik in dr. Hočevar, direktor Državnega konservatorija g. Betetto. Sokol-sko župo je zastopal starosta Ljubljanskega Sokola g. Kajzelj. Zbrani so bili gg. predstavniki vseh korporacij: za Zbornico TOI g. predsednik Jekčin. za advokatsko zbornico predsednik dir. Zirovnik, sa zdravniško p rima ri j dr. Lavrič, za notarsko predsednik dr. Kuhar, za inženjersko inž. Pirkmajer. za apotekareko mag. Leustek. Zvezo iadustrij-cev in Avto klub je zastopal predsednik Avgust Praprotnik, velasejem industrijalec Bonač z direktorjem dr. Dularjem, zvezo trgovskih združenj predsednik Stane Vidmar. Za TPD sta bila navzoča generalni direktor Skubec in direktor dr. Vrhunec. Prav tako je bilo šrtevilno zastopstvo stanovskih in kulturnih organizacij. Novinarsko ud rušenje je zastopal predsednik Stanko V i ran t, napredne starešinske organizacije primarij dr. Alojzij Zalokar, Jadransko stražo njen predsednik dr. Otmar Pirkmajer, Rdeči križ dr. Krejči za banovinski in dr. Fettich za krajevni odbor, Jč ligo dr. Egon Stare, udru-ženje rezervnih oficirjev predsednik inž. Bevc, družbo CMD prvomestnik inž. Ma^kov-šek. JZSS podpredsednik dr. Ciril Paulin Tolarski klub Zdenko Knez- udruženje vojnih dobrovoljcev Vinko Sire io dr. Lorger, invalidsko udruženie Matko Slefe, rusko oficirsko zvezo general Bogo.ievski, udruženje gledaliških igralcev predsednik Drenovec, Rusko matico prof. Spektoreki. etarokatoli-ško in evangelsko cerkev župnika Ferdo Lavrinc in Mihael Safer. Iz gospodarskega sveta eo bili poleg io navedenih med drugim navzoči ravnatelji Krofta za lzublj. kred. banko, Dragotin Banjac za DHB, dr. Vrbanič za Prvo hrvatsko. dr. Stare za Kmetsko posojilnico, dr. Slokar za ljubljansko borzo, inž. Ferlinc za Kmetijsko družbo, dr. Vrančič za Pokojninski zavod. Anton Pire za glavno carinarnico. inž. Cvetko Božič za direkcijo Sum itd. Skoro vsi povabljenci so prišli e svojimi damami, ki so zopet s svojimi toaletami enkrat pokazale, koliko dobrega okusa imajo ne le Ljubljančanke same temveč tudi naši domači narodni saloni. Da je prišlo na ta način vsaj začasno tudi nekaj več živahnosti v našo oblačilno obrt, je treba vsekakor tm-di šteti med pozitivne postavke v bilanci letošnjega sijajnega oficirskega plesa, ki bo vsem udeležencem ostal še dolgo v prijetnem spominu. 14.0150 in za konec januarja pa v konec februarja 14.05. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala pri prijazni tendenci po 428. Promet je bil še v 7®/b Blairo-vem posojilu po 85 in v 8°, o Blairovem posojilu po 94. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2397 66-—2412.26, Berlin 1733.02 — 1746.90, Bruselj 730.65 — 735.71, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.96—217-02, New York 4271—4307.32, Pariz 145-84 — 147.28, Praga 151.03 — 152.14, Tr3t 225.64 — 228.73. Curih. Beograd 10, Pariz 14.6550, London 21.60, New York 431.75, Bruselj 73-31, Milan 22.72, Amsterdam 240.50, Berlin 174, Dunaj 80.80, Stockhclin 111.35, Oslo 10.855, Kobenhavn 96.4250, Praga 15-15, Varšava 82, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 427 — 428, 40'» agrarne 55 den., 4*'« severne agrarne 55 den., 6"/o beglušft« 79 den., 7°/o invest. 95 d«n.. 7«/» Biair 85—86, 8% Blair 93.50 — 94.50; delnice: Trboveljska 210 den., Gutmarm 51.50 — 6«), Narodna štnmska 20 bi., Sečerana OsijeJt 163 — 165, Jadranska 405 den. Beograd. Vojna škoda 428 — 429, za marc 427.50 — 428 50. 4% agrarne 55 — 55.25, 6°/» beglušike 80.75 — 81.25, 6*'« dalm- agrarne 78.75 — 79.50, 7% Drž. hip. banka 100 — 101, 7«/„ Blair 84.25 — 85, 8«/. Blair 93 — 93.50, PAB 216.50 den. Narodna banka 7600 den. Blagovna trži$2a ŽITO + Chlcago, 10. januarja. Začetni tečaj« pšenica: za maj 97.125, za julij 90.3"5; k«*. ruza: za maj 62.375. + Winnlpeg, 10. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 132.25, za julij 122. + Novosadska Wagovna borza (10. t. m. Tendenca stalna. P S e n i c a (78/79 kg): haSka 175 - 176; bašklia potiska 176 — 178: banatska 169 do 178: sreireka 175 —177, sktvonska 176—178. Koruza: ha-?kain sremska nova 95 — 97; baška nova sušena 112—114. Oves: baški, sremski in slavonski 127 — 130. Rt: baška 172 — 174. Ječmen: baški in sremski 63/64 ke 130 - 132.50. Moka: baSka in sremska »Og« in Oge« 272.50 - 282.50, »2« 25250 — 262 50: »5« 232.50 — 242 50; »6« 212.50 - 22*>50: »7c 182.50 — 192 50: »8« 125 - 130. OtroMt baški. sremski in banatski ▼ vrečah 96—100t življenja na deželi SV. VID PRI PTUJU. Koliko bede skrivajo preproste koče našega šolskega okoliša, zlasti v haloškem predelu v? vsakdo, ki je kedaj. Če tudi samo mimogrede, pogledal vanje. Najbolj pa je znano njih siromaštvo onim, ki imajo vsak dan pred seboj otroke teh ubogih družin. Da bi tudi v te rsvne domove zasijal žarek božičnega veselja, je tudi ta božič priredila Sola lepo uspelo božionico. S prispevki raznih ustanov, kakor: kr. Lanske uprave. Ciril-Metodove podružnice v Ptuju, domačega šolskega odbora. in z darovi dobrih ljudi, je bilo obdarovani!] 180 najsiromašnejših otrok s čevlji in oblako. Vsem dobrotnikom izreka upre viteljstvo šole v imanu vseh obdarovane*v naftoplejBc zahvalo. Ufitelfica gospa Ivan? Pernato*« ja pokazala posebno počrtvoval aoft pri sbinaja darov, Bog ji plačaj! --»JUTRO« št. 8. Torek, 11. L 1938 Rešilna poteza Euwe in Aljehin o svojem zadnjem matchu - Zamujen začetek V novih razgovorih s časnikarji sta dr. Aljehin in dr. Euwe povedaia še marsikatero zanimivost o svojem nedavnem boju za. naslov šahovskega prvaka. Euvveju se vidi najbolj čudno to, da ni bil Aljehin zavoljo kakšne izgubljene igre nikoli potlačen. Tipično je bilo zanj to, da je po prvi partiji, ki jo je izgubil, napisal v angleški strokovni reviji »Chess« (Šah) članek, v katerem je dajal poguma samemu sebi. »Mene nasprotno«, pravi dr. Euwe, »pa je vsaka izgubljena igra spravljala popolnoma iz sebe. če je kakšna partija kazala zame dobro in sem jo navzlic temu izgubil, sem naslednjo igral še slabše. To se je pokazalo n. pr. pri sedmi in ena in dvajseti partiji. Stanje je bilo v prvem primeru 3:3 in jaz sem menil, da bi bil zaslužil boljši rezultat nego tega, ki je bil neodločen. Zato sem v sedmi partiji igral forsirano in to je bilo vzrok, da je končala slabo. Tudi v ena in dvajseti partiji sem svojo šanso zamudil. Bil sem potlačen, enostavno ni šlo več Nisem mogel več razviti dovolj sile, da bi igral, kakor bi moral.« Na vprašanje, katera partija se mu je v tem dvoboju zdela najtežja, je odgovoril Aliehin sledeče: »To je bila osemnajsta. Potek je bil zame zelo nadležen, toda naj- težji trenutek je prišel prav za prav šele tedaj, ko sva jo prekinila. Položaj je bil zame zavoljo neke napake neugoden. Ko sva se igre spet lotila, je napravil Euwe nepričakovano potezo in meni je bilo zelo težko, da si ohranim ravnotežje. Bil sem v veliki nevarnosti, da se psihologično zrušim. Končno sem pa rešilno potezo le našel. če bi bil Euwe dobil to partijo, bi bil izid vsega boja zelo negotov.« Tudi Eu\ve je proglasil osemnajsto partijo za zelo neprijetno, toda zanj osebno je bila devetnajsta težja. Po desetih potezah je stal vidno bolje, »čutil sem se moralno obvezanega, da zmagam«, je dejal. »Toda s tem, da sem začel igrati ostro, sem zašel v tok svojega nasprotnika in šele v končnici sem se mogel z veliko težavo rešiti.« Partij samih Aljehin ni smatral za posebno naporne, mučne so bile zanj le prekinjene partije, ki jih je bilo treba analizirati, kar je šlo na račun nočnega počitka. če bi na takšnih turnirjih igrali po šest ur namesto po pet. bi bilo veliko manj prekinjenih partij. Nasprotno pa meni Euwe, da je bil boj zelo utrudljiv. »V naši civilizaciji poznamo zaščito za živali«, je dejal, »če bi imeli tudi zaščito za ljudi, tedaj bi morali boje za svetovno šahovsko prvenstvo prepovedati«. Zelo hud je Euwe na govorice, ki so jih trosili hudobni ljudje že ob prvem njegovem dvoboju z Aljehlnom m so jih sedaj spet ponavljali, namreč na govorice, da sta nasprotnika za izid itak »zmenjena«. Aljehina pa ljudje nič ne brigajo in ga pri igri tudi nič ne motijo. Rajši bi pač igral v manjšem prostoru za stekleno steno, kakor je bilo ob njegovem odločilnem spopadu s Capa-blanco. Moža sta povedala zabavno zgodbo, ki se je zgodila v enem izmed holandskih mest, v katerih se je dvoboj vršil. Prvo potezo bi bil moral po običaju napraviti župan tega mesta, pa ga ni bilo. Stvar je bila tako važna, da je prireditveni odbor odšel konferirat, kdo naj bi namesto župana napravil to potezo. Ko so gospodje po daljši debati našli rešitev, so se vrnili v dvorano — in so v svoje začudenje ugotovili, da sta borca med tem odigrala že deset potez... Euwe si hoče sedaj temeljito odpočiti. Prej nego v pol leta ne namerava več nikjer nastopiti. V štirih do petih letih upa potem, da bo napravil poskus, ki naj bi mu vrnil izgubljeni naslov. Stotisočak za razočarano ............71 ................................,....:,..A,,.,..,. mm^r^ Tudi v švicarskem S t. Moritzu se čedalje bolj uveljavlja pojav smučarjev v plašča ljubezen Koliko |e vredna Izgubljena mladost? Sestrici na ledu Pomnožena setev Vitamin alfa pospešuje Budimpeštanski kemik Georg Janoska poroča o svojih eksperimentih, ki so ga do-vedli do odkritja novega vitamina. Imenoval ga je vitamin alfa. Ta vitamin je sposoben pomnožiti donosnost setev. Rastlinsko seme, ki ga je obravnaval z njim, je raslo dosti hitreje in bolje, daje pa tudi več sadu. Pri vrtnih rastlinah je dobil po obravnavi z vitaminom alfo za štiri sto odstotkov večji pridelek. V sadežu je bilo tudi več sladkorja in kisline. Na nekem zemljišču, ki ga je obravnaval z vitaminom alfo, je pridelal Janoska 36 metrskih sto tov, na isto tako velikem zemljišču, ki ga ni obravnaval, pa je požel samo 11 metrskih stoto v. Tudi v sadovnja- rast in pomnožuje sad kih je bil pridelek za 200 odstotkov večji nego normalno. Janoska pravi, da je v zemlji odkril mikroorganizem. ki je za rastlinsko življenje nad vse važen. Izločnine tega mikrooiga-nizma pospešujejo nastanek barvila B v zelenilu, to barvilo pa je važna sestavina rastlin. A tudi v najboljši zemlji je omenjeni mikroorganizem zelo redek. Po dolgih poskusih mu ie uspelo, da je vzredil čiste kulture tega mikroorganizma. Z njegovo pomočjo je prišel do vitamina alfe, ki ga uporablja s takšnim uspehom. Za posevek 1 orala zadostuje 16 g novega vitamina. Kakor smo že omenili, rastline pod njegovim vplivom hitreje rasejo in dozorijo, a postanejo tudi bolj odporne. Teruel z mostom Angleški sestri Brandtovi, ki sta, se specializirali v umetnem drsanju na ledu, na drsališču v St. Moritzu Rojstna hiša Drakea je zgorela Rojstna hiša znanega angleškega mor-jeplovca Francisa Drakea, ki je stala v Bouklaucl Abbeyu, je te dni pogorela, V pcslopj.u je bila dragocena zbirka starih slik in kitajskega porcelana, ki ga je prinesel Drake s svojih voženj. Uničena je tudi srebrna posoda iz katere je pila kraljica Elizabeta, ko je posetila Drakeovo ladjo, sveto pismo, brez katerega ni šel Drake na nobeno pot. in boben, ki je bil tudi stalen spremljevalec slovitega morje-plovca. Drake je bil, kakor znano, tisti mož, ki je prinesel z Daljnega vzhoda v Evropo krompir. Po zadnjih vesteh je Teruel zdaj v rokah republikanske Španije. Na sliki vidimo most in semenišče, za katerega so se vodile ogorčene borbe Najvišji sodm dvor na Dunaju je moral rešiti težavno vprašanje, koliko velja v denarju izgubljena mladost. Sodba se je glasila tako, da je ceniti vsak dan na 10 šilingov. Sodniki so imeli sicer v toliko lažje delo, ker je lepa Viljemina, ki je zahtevala plačilo za svoja izgubljena leta, že vnaprej sama natančno ocenila ta leta m napravila račun. Vsak dan. ki ga je bila darovala svojemu nezvestemu Gustavu, se ji jc videl vreden 10 šilingov in ker je bilo teh dni okrog 1500, je izjavila, da bo šele tedaj zadovoljna, če ji tudi sodniki priznajo pravico do 15.000 šilingov odškodnine. Viljemina se je z Gustavom seznanila, ko ji je bilo 19 let, in sicer se je seznanila z njim na smu«kem izletu. Iz tega doživ. ijaja v snegu je nastala tragedija, ki naj bi o njej odločilo sodišče. Navzlic ugovorom svojih staršev je Viljemina tedaj zapustila domačo hi^o. da bi sledila Gustavu. Toda Gustav ni mislil na to, da bi izpolnil svoj obljubo, da se z njo poroči. Štiri leta je Viljemina predajala vse mogoče muke, pa je vztrajala, ker jo je bilo sram, da bi se vrnila domov. Sedaj ji je 23 let in misli, da se ne bo nihče več poročil z njo, ker so jo skrbi napravile staro in grdo. Nu, sedaj, ko bo dobila več nego sto tisoč v našem denarju, kar na zadnje ni malo, se bo morda le našla prilika za kasnega drugega Gustava, ki ne bo tako trd kakor prvi. Grob Menesa L Raziskovalec Walter Emmeiy je odkril blizu Sakkare v Srednjem Egiptu grobnico iz dobe prve dinastije egiptskih kraljev. Domneva, da gre za greto kralja Menesa I. V grobnici so našli tudi kraljev žig in razno posodo iz gline. Strupeni plin iz odprtih pečic V Voiitsbergu na avstrijskem Štajerskem je stopil splošno priljubljeni višji finančni svetnik Josel Steinbauair v kloset sodnega poslopja. V stranišču je bila neka instalacijska tvrdka zjutraj postavila dve majhni odprti pečici na oglje, da bi odtajala zamrzk) vodno napeljavo. Kakšno poldrugo uro pozneje je zaslišal aksekucijski uradnik Marbler v sosednem stanovanju kropeče glasove. Pohitel je s svojo ženo v stranišče, kjsr sta našla višjega finančnega svetnika brez zavesti na tleh. Zdravnik, ki so ga gitro poklicali, je mogel ugotoviti amo Š3 to, da je bil Steinbauer, katerega so bili prenesli v Marblerjevo stanovanje, že mrtev. Zadušil ga je bi*l ogljikov okis iz odprtih peči. Barbler in njsgova žena sta se zavolgo plina že ves dopoldan počutila slabo in pri reševanju Steinbauerja je bil eksekucijski uiradnik vdihal še toliko strupenega plina' da je moral v posteljo. Nov! čsl. šef protokola Praški listi poročajo, da so legacijskega svetnika dr. J. Smutnega izbrali za šefa protokola v zunanjem ministrstvu. Postal je torej naslednik pred kratkim umrlega poslanika Strimpla. Smutny se je med svetovno vojno v Franciji boril kot legionar. Proti koncu vojne je vodil vojni urad češkoslovaškega narodnega sveta v Parizu. Po prevratu je stopil v diplomatsko službo. Dolga leta je deloval kot legacijski svetnik v Varšavi. Potem je dolgo vodil češkoslovaško poslaništvo v tem mestu kot char-ge d'affaires. Razmerje med Češkoslovaško in Poljsko je bilo tedaj tako napeto, da so Poljaki iz Prage odpoklicali svojega poslanika in da je njih poslaništvo v Pragi vodil isto tako poverjenik. Ko se jc ta napetost nekaj polegla in so Čehoslovaki v Varšavo poslali rednega poslanika, se je Smubny, ki je v tem težkem času kot vršilec poslov poka za] mnogo takta, vrnil v Prago, kjer so ga dodelili kot zunanje političnega referenta pisarni državnega predsednika. Pred kratkim je postal mlniste-rialni svetnik in je sedaj dobil tudi naslov poslanika in opolnomočenega ministra. Krutosti in žrtve letošnje zime Ptice ln ljudje umirajo — Zamrznjene lagune — Od mraza je zblaznel in umoril ženo črnogleda napoved Poslanik Zedinjenih držav pri berlinski vladi Dodd je izjavil novinarjem na svoji vožnji čez ocean, da se zdijo vsi napori državnikov za ohranitev miru jalovi Sedanji dogodka vodijo svet v neizbežno katastrofo nove svetovne vojne, kajti izkuA-njer kažejo, da se ljudje H zadnje vojne niso ničesar naučili..« »Naj se sgodi kar hoče, glavno je, da n« dal niti najmanjšega glasu od sebe!« (»Everybodys weekly«) EaSoča kraljica Egipta s pajčolanom Po zaslišanju najvišjih uradnikov v Kairi je mladi kralj Faruk odločil, da bo ne sila njegova bodoča soproga, ko postane kraljica Egipta, tenčico, kakor zahteva tradicija muslimanske vere. Kraljica se tudi ne bo smela prikazovati javnosti. Poroka kraljeve dvojice bo 20. januarja in poročni obred bo kar mogoče enostaven in preprost. Veselice o priliki tega dogodka bodo trajale v deželi več dni. K poročnim slavnostim ni vlada povabila nobenega inozemca, kralj pa bo priredil za diplomatske zastopnike tujih držav poseben banket. Wisidsorski kupuje posestvo v Kaliforniji Iz San Matea v Kaliforniji poročajo, da Be mudi tam neki zaupnik VVindsorskega vojvode, ki je prispel v Ameriko z nalogom, da poišče za VVindsorskega vojvodo na ameriškem jugu primerno posestvo v obsegu 20 ha. Posestvo, za katerega nakup se pogajajo, je znano pod imenom »Victoria Manor«. Dar angleške kraljice grški nevesti Med darovi, ki jih je prejela, soproga grškega prestolonaslednika Pavla, princesa Friderika, na dan poroke v Atenah, se nahajajo tudi pogrinjala za postelje, krasno ročno delo, ki sta ga poklonili angleška kraljica-mati Mary in kraljica Elizabeta svoji mlada sorodmici, bodoči vladarici Grške. Prebivalstvo Francije Statistični urad francoske vlade je objavil podatke, ki pravijo, da je imela Francija na dan ljudskega štetja 8. decembra 1936 ena in štirideset milijonov 558.118 prebdsvalcev. O 1- 1931 je naraslo prebivalstvo Francije za 81 tisoč duš. Tričetrtmilijonsko mesto brez kruha V Mexico City so zastaivkali peki in mesto je brez kruha. Mesto ima tri četrt milijona prebivalcev in stiska je zaradi tega posebno veflika. Tudi kitajske reke so zamrznile Japonsba vojaška patrulja preizkušnje na nekem jezeru ob progi Tlentsln-Pukov, če je led dovol| trden za prehod topničarjev Letošnji mraz je v primeri z zimami zadnjih let napravil veliko škodo in zahteval Izredno mnogo žrtev. V nekaterih deželah je zavladal naravnost polarni hlad, ki mu niso mogli odoleti ljudje ne živali. V mestnem gozdiču na Margaretinem otoku pri Budimpešti so n. pr. nabrali pazniki celo košaro ptic, ki eo ponoči zmrznile in popadale z vej na zemljo. Pri Kalozu blizu Blatnega jezera so našli ljudje prošle dni, ko je toplomer kazal 25 do 27 stopinj pod ničlo, kmeta Feketeja na saneh mrtvega. Mož se je vračal s kupčije domov ter je spotoma zmrzniL Konja sta privlekla sani z mrtvim gospodarjem sama na dvorišče, kjer so ugotovili, da je voz-nik izdihnit V nekem budimpeštanskem skladišču za premog je zmrznil delavec Aladar Nemeth, ki je prenočil v bližini postaje. Zvečer je leged spat, zjutraj 90 ga našli zmrznjenega. V Biidadrsu pa se je na ulici zgrudila 63-letm mizarjeva žena Elizabeta Nagy. Zaradi velikega mraza jo je zadela kap. Tudi ▼ Italiji je povzročil mraz velika opustošenja V dolini reke Pada so imeli prošli teden 30 stopinj pod ničlo! Rečica Sacra je nanesla ogromne kepe ledu v Gardsko jezero.. Pri odtoku jezer Gemelli se je stvorila 40 m visoka ledna gora. V osrčju Benetk je mraz hudo pritiskal. Ker je med Benetkami in celino zamrznila v ledu ladja, ki dovaža vsak dan v mesto živila, so morali preurediti neki vlačilec v ladjo za lomljenje leda Ta »ledolomilec« je potem osvobodil ladjo in 12olamsko posadko iz mrzlega oklepa ter rešil Benetke pomanjkanja. V Siciliji, kjer sije večno sonce, je ktos ponekod zapadlo do 20 cm snega. Ognjenik Etna je zasnežen precej daleč od vrha v dolino. Slovito »zlato pristanišče« blizu Pa-lerma je takisto pokrito s snegom, po ka- terem se smučajo prijatelji zimskega športa. Nenavaden dogodek, ki ima tudi svoj iz-vor v mrazu, se je primeril v Nitri na Slovaškem. Tam se je vrnil z lova r snežnem viharju domov profesor trgovike akademije Franta Horn. Že ko je stopil čez hišni prag, je kazal čudne spremembe. Prijatelji so ga izročili ženi — nekaj ur pozneje pa so ga našli apatičnega poleg ženinega trupla. Ženo je v blaznosti zadavil. Profesorja so takoj odpeljali v umobolnico. Novo leto na Japonskem Nezgoda letalke Hilszove Francoska ie talka Mairysa Hilszova se je ponesrečila na poletu iz Saigona proti parizu. Med vožnjo proti Basri se je stroj v letalu nenadoma ustavil, Hilszova je že hotela seči po padalu, da bi se spustila na zemljo, ko je opozila, da ima pod seboj ravna tla. Zato je napela vse sile in res se ji je posrečilo, da je z letalom pristala na zemlji blizu naselbine Kardžonk. Letalo je ostavila na kraju, kjer se je spustila k tlom, sama pa je pohitela do človeških bivališč, kjer « je izposodila kamelo. Na nji je v spremstvu Beduinov po dveh dneh ježe prispela v Džask. kjer je dobila zvezo s tistimi, ki so bili zaradi njenega življenja v akrNova Evropa« je izdala že pred leti knjigo »Setona Watso-na »Sarajevo, študija o uzrocima Svjetskoga rata«. Odlični angleški zgodovinar in publicist je v letih, ko je zlasti nemška politična pubiicistma z vr-o silovitostjo »razčiščevala« vprašanje vzroka svetovne vojne, podvrgel podrobni razčlembi ves kompleks vprašanj, ki so se zgostila okrog Sarajeva in njegovega atentata na Vidov dan 1914. Angleški pisec j-3 pred tendenčno kampanjo nemškega desničarskega tiska, ki je hotel oprati Vilje-movsko Nemčijo in tako rešiti moralni prestiž Nemce* {Vila je to psihološka priprava za poznejšo politično aKCijo v>j>er versajako pogodbo) zagovarjal službene srbske kroge. Knjiga L. Pfefferja, ki je dolga leta pripravljal svoj spis. pomeni novo, nemalo važno pričevanje o sarajevskem atentatu, njegovih udeleženci in njegovem ozadju. V ogromni literaturi o vprašanju vojne krivde bo zavzela knjiga preiskovalnega sodnika v sarajevskem atentatu vidno mesto. Knjiga obsega poleg predgovora iz peresa prednika »Nove Evrope« dr. M. Curčina piščev uvode, v katerem ugotavlja svoje stališče in [voudar-ja prepričanje, da sarajevski atentat ni izzval vojne marveč je bil samo plamenica, t ie zažgala pripravljeno grmado nasprotu-iočili si interesov. V prvem poglavju slika pisec, kako je prišlo do preiskave v sarajevskem atentatu; je to zgoščen pregled bo-sensko-hercegovinske politične zgodovine po aneksiji. združen z opisom političnega ozračja. ki je vladalo v tej deželi tik. pred aten- tatom; tu »e ie pričenjajo piičeva osebna opazovanja. Potem ko je pisec prikazal sam atentat, prehaja k preiskavi in razglablja njen prvi potek in vse t njo združene oltol-noeti. Zdaj se začenja prava drama atentatorjev z napetimi prizori zasliševanj, konfrontacij itd. živa podoba sodnega postopka, ki tu raziskuje v zgodovino predajajoče revolucionarno dejanje. Pfefferjev opis je stvaren, vendar pripovedovan živahno in do kraja mikavna Raziskovalci sarajevskega atentata i« poznavalci dosedanjega gradiva o njem bodo našli tu marsikaj novega, o čemer ;e bil naibolj poučen samo preiskovalni sodnik. Čila,oče občinstvo pa bo dobilo globlji pogled v ozadje atentata in v dušo mladih nacionalistov, ki so v vročem idealizmu, kakor ga je zmožen samo mlad človek, vzeli naee težko odgovornost za revolucionarno dejanje, ki je pretreslo temelje stare podonavske monarhije. Uradnik dr. M. Curčin je dodal Pfefferje-vemu spisu opombe, ki osvetljujem posamez ne navedbe s komentarji, zlasti pa z obilnimi bibliografskimi pojasnili: knjiga je z njimi mnogo pridobila. Obilno ilustrativno gradivo je reproducirano na posebnih prilogah, ki tako tudi s sliko povečujejo dokumentarnost te izredno pomembne in zanimive novosti v naši politični literaturi. Pnuv danes- ko so v Evropi pripravljene težke grmade nasprotujočih si interesov in ko se ekuša volja do nove vojne »kriti pod razne sofizme in za lažno propagando, je zgodovina sarajevskega atentata več ko poučna: je ognjeno svarilo, ki ga žal odločilni ne marajo videti. Knjiga L. Pfefferja s-Istraga u Sarajev-skom atentatu« je lepo natisnjena. Fotomon-taža na ovitku kaže težke prizore iz novejše bosenske političnp zgodovine. V ostalem pa: delo se priporoča samo. —o. Milica Jankovič Med Tvijurazitejše srbske pripovednice srarejše generacije sodita nedvomno Izido-r,: Sckulič in Milica Jankovič. Ni samo naključje, da ju navajamo hkrati, čeprav predstavi jata dva antipoda, dvr. različna književni tipa. Karakteristika in kritika, ki jo jc skoraj pred 25. leti izrekel Jovan Skerlič, l-i .ahko veljala tudi dandanes, tako točna je glede Izidore Sekulič in glede Milice Jankovič Naj se za danes zaustavimo ob pojavu Milice Jankovič, katere nova knj'ga leži pred nami. Od svoje prve pripovedne zbirke »Izpovesti«, ki jo je ocenjeval še Jovan Skerlič , do najnovejše *Ljudi iz skamije« drži Milica Jankovič določene linijo, ki ji je lastna in svojstvena. Kljub krutosti, s katero jo je zadela usoda, je Milica Jankovič ostala nežna slovanska sočutna duša s primesjo nečesa čisto srbskega in sicer srbskega izza predvojne dobe. ko so Srbi ljubili materinsko zemljo nagonski in globoko, preprosto in priFodno — brez današnjih fraz in velikih gest. Krog njenih tem in idej se ni razširil, da. zdi se celo, da se je zožil. Njenim najnovejšim povestim bi lahko marsikaj očitali, vendar je vse to njeno, vse nosi pe"at njenega lastnega življenja. Predvsem je treba reči, da Milica Jankovič zna pisati in sicer dobro pisati. Ima svoj slog. ki teče spontano in lahko in je prav prijeten za čitanje. M Jankovič razodeva toploto, ki je pri današnjih pisateljih tako redka. Ima pripovedni talent in % obilni meri dar neposrednega občutenja in izražanja raznih življenjskih dogodkov. Kakor vse njene knjige, so tudi »Ljudi iz skamije« spisani v čistem, izbranem literarnem jeziku. Milica Jankovič se je poizkusila tudi v povestih večjega obsega, vendar je tu manj uspela. Tako je n. pr. »Kaludjer tz Rusije«. ki ima avtobiografske poteze, slab, takisto roman iz l. 1924 »Plava gospodja«. Ta roman se bavi z veliko ljubeznijo omo-žene ženske do mladega slikarja. V tem ro- manu so tudi lepi opisi prirode. zanimiva opažanja in pravilna razmišljanja, toda dialogi niso iskreni, kažejo nekaj izumetničenega in prisiljenega. Celota ni dovolj strnjena, nedostaja ji kohezi.ie Mnogo boljše so njene povesti iz vojne itrebo "lepih form- ritma i. t. d., drugi pa zato. ker ima sleherna doba potrebo, da izraža samo sebe. Pisatelji prve vrste Lahko ustvarijo večne vrednote, medtem ko drugi tvegajo, da ne dajejo nič drugega nego samo izraz občutljivosti svoie d-obe. Umljivo je, da so drugi vedno v večini, zato je bilo v vseh časih, odkar obstoje literature, napisanih že ogromno reči, toda le malo lepih. Benda priznava, da čita v glavnem samo stare pisatelje, ker v njihovih delih nahaja to, kar je trajnejšega. Današnje pomanjkanje vere v trajne vrednote se kaže na Vseh podrotjiih: v ora-vu. morali, znanosti; povsod slišiš, da ni nikier trdnih norm- kajti edin gospodar vsega je doba s svojimi potrebami. O vzrokih tega pojava bi bilo treba spisati ceio knjigo. Benda vidi v teh znakih ogromno upadanje vere ljudi v same sebe in tudi posledico nazadovanja klasičnih študij, ki eo navajale ljudi da so razločevali to. kar je trajnega, od tega, kar je le prehodno. Nov etimološki slovar italijanskega jezika pripravlja italijanska akademija v Rimu. Slovar bi obsegal besedni zaklad od najstarejše dobe do naših dni in sicer ne samo besedišče pismenega jezika, marveč tu li dialektične izraze. Leksikalna fnov bo obdelana po najnovejših metodah. Novi slovar nai bi nadomestil dosedanji največji slovar ita-lijanskejza jezika, ki sta mu avtorja Tom-maseo-Bsllini. ter slovar Akademije Crusca. čelu komkijs,. kateri j« povorisna rs-■Jakciia novega monu mentalnega slovar ja, žta profesorja Ginlfo Berfoni in Carlo For. mlchi. ŠPORT Dve smučarski tekmi na Pohorju Pri članih SPD je zmagal Miran Cizelj v slalomu, pri Rapldu pa Duma v smuku Maribor. 9. januarja. Alpinistični odsek mariborske podružnice SPD je v okviru klubskega dneva JZSS priredil tekmo v slalomu, in sicer na za-padni strani Ravnjakovega vrha na Pohorju. Proga, ki jo je trasiral naš olimpi-jec Franci čop in ki je imela vse finese mednarodnega slaloma, je bila dolga SOO m z višinsko razliko 250 m ter je imela 82 vratic. Vsak tekmovalec je progo prevozil dvakrat. Rezultati te zanimive prireditve so bili naslednji: I. Miran Cizelj 2:49.9 (1:28, 1:21.0). 2. Mucko 3:01.6 (1:34.9, 1:26 7), S. Lautner 3:31.8 (1:47.6, 1:44.2), 4. Kožuh 3:33.1 (1:54.3, 1:38 8), 5. difoks 3:37.6 (1:51.9 2:05.7), 6 DolinSek 4:46 5 (2:16.1, 2:30.1). Najboljši čad dneva je dosegel izven konkurence Franci čop. ki je progo v prvem teku prevozil v času 1:32 8, v drueem pa v času 1:23 4. Organizacija prireditve je bila vzorna za kar gre zasluga neumornim funkcionarjem, ki so tekmo kljub viharnemu vremenu izvedli odlično. Tekma SK Rapida SK Rapid pa je priredil tekmo v smuku in sicer iz Male Kope do Teisla. Klubov prvak je postal Duma v času 8:15, drugi je bil Heller s 8:25. tretji Unger s 10:17, nato pa sta sledila dr. inž. Letner in A. Fašing z enakim časom 10:27. Juniorsko prvenstvo si je priboril H. Jager v času 10:43. Športni in družabni spored na Bledu Lepa ledena ploskva vabi drsalce na Bled. Jezero je zamrznjeno ter urejeno za drsanje. Razne športne in družabne prireditve bodo lahko povzdignile Bled kot važno zimsko-sportno postojanko do onega slovesa, ki ga je imel svoječasno, ko so se prav na Bledu ali njegovi okolici izvajale važne zimsko-sportne prireditve. Zveza za tujski promet v Ljubljani skuša 3 svojim delom razvoju Bleda čim bolj pomagati. Zato je Zveza stopila predvsem v razgovor s športnimi društvi, da zagotovi Bledu, ki je pri nas edino jezero z lepo ledeno ploskvijo, zanimiv ter pester spjred. Na Bledu bo, če se bo led držal, ekshibicija v umet-» nem drsanju. Ker je za drsalno, prvenstvo, ki bo ob ugodnem vremenu v Ljubljani, dospelo že mnogo prijav znanih tujih drsalcev, ki bodo vsaj deloma nastopili tudi v ekshibiciji, obeta biti ta prireditev izredno zanimiva. še pozneje bo na Blejskem jezeru ples v konstumih. za katerega je že zagotovljena udeležba drsalcev. Razen njih bi nastopile tudi skupine v nošah, kar bi zelo dvignilo pestro vnanjo sliko. Dalje bodo morda prirejene še tekme, ki so drugje na takšnih jezerih velika atrakcija. To so razne vrste skijoringa s konji ali motornimi kote si. S takim sporedom bo Bled lahko popolnoma zadovoljil svoje zimske goste. Popravljamo! Včerajšnja tekma za trening med ii verna garniturama SK Ljubljane se je končala s 7:3 v korist l>oljših. Toliko, da bo vse prav, več o dobrih in slabih praneh te preizkušnje bomo pa spregovoril: v nedeljo ix> teknij z Gra«ljaiisk'in. Mednarodna tekma med Madžarsko in Portugalsko v Lizboni se je končala e hudim porazom Maižarov. Domačini so zmagali s 4:0 (2:0). Gledalcev je bilo zaradi naliva samo 1 (1.1)00. Motoklub Ilirija. Izredna seja odbor« in veseličneea odseka bo danes, 11. t. m. oh 20.30 v kavarni »Miklič«. Smučarska sekcija- SK Ilirije l>o imela sejo drevi ob pol lft. v kavarni Evropi. SK Slovan. V četrtek 13. t. m. redna od-l»orova seja v ffostilni g. Mencingerja na Šmartinski _ cesti Službena vremenska poročila po stanju z dne 10. t. m Rateče-Planica, 870 m: —4 oblačno, mirno, pršič. 100 cm, Kranjska gora, 810 m: —3, barometer pada, megleno, pršič, 70 cm. sankali-šče in drsališče uporabno. Dovje-Mojstrana, 650 m: 0, mirno, megleno, pršič, 3 cm na 33 podlage. Bled, 510 m: 0, barometer pada, snega 30 cm, drsališče na jezeru uporabno, pokijuka-Sporthotel, 1300 m: 0, oblačno, 2 cm pršiča na 100 podlage, Sv. Janez v Bohinju. 530 m: 0. oblačno, 5 cm novega snega na podlagi. Pohorski dom. 1030 m: —3, pooblačeno. mirno, sneži, 70 cm snega, Mariborska koča, 1080 m: —3, pooblačeno, mirno, sneži, 70 cm snega. Ruška koča, 1249 m: —3. pooblačeno, mirno, sneži, 70 cm snega, Senjiorjev doni 1522 m: —6. oblačno, vetrovno, sneži, nov ojušen sneg 20 cm na 150 podlage. Rimski vrelec. 530 ni: —4. pooblačeno, mirno, sneži. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo 12. in četrtek 13. t. m. obakrat ob 20. film sKo srce spregovori«, za dodatek pa Alfa kulturni film. RADIO Torek 11. januarja Ljubliana 11: Šolska ura: Japonska in Japonci tiza. Marija Tsuneko-Skušek). — 12: Rerroduciran koneeri na vvurliških orglah. 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. - 13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14 15: Vreme, borza. — 18: Klavirski koncert štiri ročno (igrata gdč. Ilerta Seifertova in g. Gojmir Demšar). — IS 40: Usoda židovstva (g. Pr. Terseglavj. — 19: Čas. vreme, poročila, spored. obvestila — 19.^0 Nac. ura — 19.50: Zabavni z.vočni tednik. — 20: Narodne pe srni poje kvartet »Fantje no vasi«. 20.45: Paul Dtikas:. Cmožoler. (*:mf. pesnitev — plof?®)^ — 21; GpVov-!c-Le«ko^ic: Oiloniki U Oper«e UeaV izvajajo Č'ani ;Narcdnega; glM.V. — 22: Čas- rremj. poroSia.' spored. 22.16: Veseli zvoki (Radijski orkester). I Priredite tekmo pudra doma BREZPLAČNO! PUDRA TOKALONA s smetanovo, peno ima se brezplačno r a z deliti za tekme pudrov, kakor je spodaj pojasneno. Katera je lasa i srečna številka?.. VELIKE hollywoodske filmske tvezd« so se izjavile proti pudru, ki je viden in ki Vam da videz olepšavanja. Katerokoli barvo pudra bi uporabljali, pri vsaki je mogoče, da Vam ne bo odgovarjala. Nekatere blondinke bi bile lep-že. če bi uporabljale temen puder, a nekatere črnke bi imele spet več koristi od svetlega pudra. T;Sokolsky Vestnik« krasen uvodni članek, kjer v imenu praške občine vabi ves češkoslovaški narod na velike zletne slavnosti v juniju in juliju tekočega leta. Na koncu svojega članka pravi brat dr. Zenkl: Praga, stara pokroviteljica Sokolstva pričakuje z radostjo velike sokolske slavnosti sokolske zvestobe, vdanosti in zavednosti in pričakuje, da se bo X. vsesokolskega zleta udeležil ves narod, vsi Cehoslovaki, dejanski ali vsaj v duhu. To je potrebno, ker moramo pokazati da smo vsi skupno »ena četa, en sam val«, da smo složni v naši volji in ostanemo složni, če bo to potrebno tudi v boju in obrambi. Zlasti mladina naj pride! Naj ona vidi in se priuči in preide v bodoča pokolenja nespremenjena, kar nam vsem v ponos. Na svidenje v Pragi na našem vsesokolskem zletu! — Tako govori k narodu župan slovanske Meke, zlate Prage! vs— Zletna propaganda Ima vedno nove uspehe. Dan za dnem se priglašajo nove skupine, zlasti veliko pa je zanimanje za prireditev po raznih telovadnih združenjih. Poročali smo že o tem. Danes do-dajemo. da namerava litvanska telovadna zveza poslati na zlet 42 vaditeljev in va-diteljic. da bi bili deležni izkušenj, ki jih tako velika telovadna prireditev prinaša strokovnim krogom. vs— Naša naloga, smer in cilj, znameniti članek dr. Miroslava Tyrša, ki ga je napisal kot uvodnik za revijo »Sokol« leta 1871. in ki vsebuje glavne in temeljne programske misli sokolskega pokreta, je zlet-ni odbor izdal v ruščini, bolgarščini, poljščini in nemščini. Jugoslovenski Sokoli imajo že dolgo vrsto let v lzdanjih Ju-goslovenske sokolske matice ta članek v slovenskem in srbohrvatskem prevodu. Naše gledališče D R A M A Začetek ob 20. url Torek, 11.: LMerarni večer Pen-kluba. laven. Cene od 15 din navzdol. Sreda. 12.: Gospodična Julija. Snubač. RM A. Četrtek, 13.: Reraška opera. Red B Na češkem literarnem večeru bosta brala svoja dela češka literata gg. Hora in Xo-vy. Prevode njunih del v sloven-kem jaziku pa citata Člana naše drame ga. Mira Danilova in g. Jan. Repriza Strindhergove žaioigre »Gospodična Julija': in »Snubafn . J?le. ki jo je napisal Cehov, bo v sredo. Obe d.;li sla imeli na solatni premieri zelo lep uspeli. Kritna predstava najnovejše (Jolieve mladinske igre »Snesuličica«. Snov te pravljice je otrokom znana, zato bomo s tem večjim veeeliem gledali pestro življenje na odru in poslušali lepe eloven^k? verze- ki jih je napisal g. Golia. Sneguljčico igra gdč. Ančk« Levarjeva. OPEKA Začetek ob 20. ur Tor<*k, 11.: Zaprto. Sreda. 12.: Ančka. Red Sreda.. Četrtek. 13.: Linda di Chamounix. Red Četrtek. »Linda di Chamonnixc z gdčno. Zupevče-vo v naslovni vlogi. Mecdo ge. Golobove poie Savovarda-Pierota ga. Apinova. V ostalih vlogah nastopijo gg.: Kogejeva. Ranoveo, Batetto. Primožič. Kolacijo in Gorski. Dirigira kapelnik Neffat, režija je prof. Sesto» va. Prihodnja noviteta bo opereta »Helteac. katere tekst in gla=bo ie napisal g. Peter Golovin, balalni mojster naše opere, instru-mentiral pa ie delo g. Bogomir Leskovic. Premiera to prihodnji teden. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 11.: Poljaki balet Parnell. Sreda, 12.: Zaprto. Četrtek, 18.: Cvrček za pečjo. Rad C. Lep dar: Zgodbe brez groze f Umrla nam je v noči na 10. januarja 1938 po kratkem, a hudem trpljenju naša zlata teta, stara tetka, moja najboljša druga mamica, gospa ANA TOMAŽIN roj, Draško VDOVA POSTNEGA KONTROLORJA V POKOJU K večnemu počitku jo spremimo izpred mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu v sredo, dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne. Sv. maša zadufinica se bo darovala v ponedeljek, dne 17. t. m. ob T. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Maribor, Pnlj, LoSinj-Veliki, dne 10. januarja 1938. JOSE BAMČEVH5, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Imenom ostalih sorodnikov. S.JTJTRO« št. 8. 8 Torek, 1L11938 Fellce Natale; 57 7rcm,6 noiaic, " • smrtnih grehov Povest Iz Casanovovih dni Jaz, ki je v meni vsakdo videl njegovega tekmeca za klobuk in bager, gotovo najzadnje. In Lorenzo... ? Ko je vsako dete vedelo o njem, da je že mnogo let v moji službi? Onemogla togota se me je polastila. »Osel!« bi bil zabrusil Lorenzu, da sem ga imel pred seboj ... in vendar... tudi za to bi mi bilo zmanjkalo poguma; kajti v dnu duše sem se ga bal, njega in neznane moči njegovega reda. Brezimna ovadba v Rimu je bila konec koncev vse, kar se je utegnilo izkuhati iz te reči, in uspeh takšne ovadbe, naperjene zoper Silvestra Montecatinija je bil več ko dvomljiv. Ali sem vobče vedel, komu bi prišla v roke? Ali sem mogel slutiti, kdo bi jo neprebrano uničil, sežgal in ji pripravil usodo, kakršna je bila doletela na gladkih tleh vatikanske palače že sto in sto listin, ki so ogražale varnost mogočnih oseb? Dovolj časa sem bil prebil v službi Onorifia de Vecchitis. da sem na prvi mah izprevidel jalovost takšnega podjetja zoper Silvestra Montecatinija Tiste čase je bilo šlo skozi moje roke Bog ve koliko podobnih spisov, in vselej je že pogled kardinala višjega komornika zadostoval, da so zgoreli v prasketajočem ognju kamina, ki so ga v tajni pisarni pozimi in poleti kurili v ta namen. Skratka: Lorenzovo poslanstvo v Perugii je bilo zaradi meniške nespameti tega gorečneža izpod-letelo. Pri živih, ne pri mrtvih bi bil moral napeti svojo iznajdljivost... če je bilo res, da se je nad razmerami pri Santi Anni pohujševala vsa umbrij-ska škofija. V takem nerazpoloženju sem vsako uro pričakoval Lorenza, naprej vedoč, da se mu ne bom upal zabrusiti svoji očitkov v obraz; kajti strašni menih je držal tudi mene kakor igračo v svoji pergamenasti roki. Truden in prašen od dolge poti, je prispel šele četrti večer po tem, ko sem bil prebral njegovo pismo; srce mi je razbijalo od nestrpnosti. Nazadnje je stal spet pred menoj, samozadovoljno strnjena osebnost, kakršna je zmerom bil, nepozabna črnobela silhueta v okviru visokega obokanega okna. »Ste prejeli moje pismo?« je pričel. »Da!« sem odgovoril — in obmolknil. »Videti je, da niste zadovoljni z uspehom mojega poslanstva?« Niti besedica graje ali pohvale se mi ni utrnila z ustnic. »Poslušajte torej . .. ! Silvester Montecatini je na poti v Napolj. Tam hoče služiti mašo za mir in pokoj preminulega, čigar nasledstvo ga mami.« »In?« Lorenzo me je sočutno premeril od nog do glave, preden je nadaljeval: »Sovražnik našega reda je Be«da 1 Oln davek OID «f> širn aH iHlanJ'" naslova i Din N>i|m8njšl m-.f.«^ 17 Din. Vrtnarja iin^-nt-^a lobr-ja m mar lj v-~a rn!'f1ti.'Sa ID trvzue ffa -pre.,n,-ni Pia^e po po I!>: Podd■!!>•- na o?!. odd. Jutra pod »Vrtnar«. 5CtW Sluga dobi mesti. Predpogoj izprašan mehanik in znanie kakšne obrti Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Nastop takoi«. 592-1 Dva šoferja - mehanikarja z večletno prakso, ki se razi neta n? Diesel-motorie, tiezna in zaiesljiva, takoj sprejmem v -talno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavči ;t zmožen«. 667-1 Postrežnico za nekai ur na dan, sprejmem Predsta-iti s< od 11. do 12. dop Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 673-1 Tkalca za široke- statve in Hubka-sten. spreimem Ponudbe na odd. Jutra pod šifro »Kiani«. 662-1 Za hišnika iščem zakonca »rednfh let. Predstaviti se od 9.—11. ure Naslov v vseh poslovalnicah lutra 646-1 Prodajalko z nekai gotovine, spreimem takoj proti mesečni vrnitvi Din 1000. Ponudbe na po Jružnico Jutra Maribor pod »Maribor 1000«. 671-1 Vsaka beseda 50 par. da vek 3 Din, za šifro ali iajanje naslova S Din. aajmanlšl znesek 12 Dtn Kaligraf maturant, s posebno spo sobnostjo za lepopisi« za reprodukciiske ;n druge svr he, neoporečne preteklosti v Ljubljant bivajoč, žel primerne namestitve. Po nudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Lepopis«. 537-2 Tkalski mojster — z večletno prakso, išče službo v veču tovarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden mojster«. 661-2 Službo inkasanta skladiščnika ali vratarja, išče mož naiboliših iet. Poštenost in zanesljivost lam-čijo spričevala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š fro »Poštenost«. 660-2 Službo prodajalke v pekariji ali slaščičarni — iščem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 654-2 Kupnite d omare blago-' Nova slikanica. Ponesrečene! na otoku morskih razbojnikov UVOD Trije dobri tovariši, Ivo, Pavle in Metka, so dobili dovoljenje, da smejo prebiti počitnice na trgovskem parniku, ki ga ie vodila pot med slikovita otočja Južnega morja. Kapitan ladje je bil Ivov stric, in tako so imeli vsi trije nekaj krasnih tednov v novih in neznanih razmerah. Toda pustolovščina je postala še zanimivejša. Neko noč se je vzdignil silen vihar in vrgel parnik na koralno čer, kjer je obtičal. Kapitan je dal takoj preiskati prostor za tovore, a nikjer ni bilo najti kake poškodbe. Zato je sklenil spraviti tovor in ladjo na rnega izmed bližnjih obljudenih otokov. Motorni čoln. ki so ga spustili v vodo, ie s kapitanom in večino posadke za-pus'i' kraj nesreče. Ivo in Metka sta z p'' : romarji vred ostala na ladji za stra "o. Bespda 1 Din daven i Din aa šifre ali daianjt naslova 5 Din Na J man IV zj:«sp|t n f>in Potnik avtovozač z izpitom, dobro vpelian v Sloveniji :n Ko-taru. išče zastopstvo tovarne ali grosista. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Reprezentativen«. 652-5 Va)enci(ke) Beseda 1 Din. davek J Dl.-> za šifro ali dalanje naslova 5 Din. Nalman.lš' znesek 17 Din. Frizersko vajenko sprejmem, z vso oskrbo pri moistru. l3reskvar, Domžale. 666 44 Beseda 1 L)m daven i Din. za šifro aii daian«* naslova 5 Dtn. Najmanjs: znesek 17 Din. Štajerska jabolka lepo izbrana, Kanada, bo-bovec, gambovti itd od 2 do 3 kg, dob'te v sklad šču hn Oblak, Glinška u!. 3. 656-34 r/. VJJA Beseda 1 Din davek j □in, za šifro a.11 aa.ian.i* naslova .3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Solidno pohištvo 12 zajamčeno suhega ie sa, kakor tudi vsako vrstne lestve Vam izde la najcenejše tvrdka J. Repše. Ljubljana. Igri ška ul. 3, za Dramo. 347 1' Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zresek 17 Din. Mojstrsko violino zamentam za radijski aparat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 653-26 Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znttek 17 Din. Rabljene nosilce ali tračnice kupim. Ponudbe z navedbo cene in dolžine nt Juvan Filip, Vače pri Litiji. 655-7 UR Vsakovrstno zlato kupuje pn najvišjih cenah CERNE juvelir ijiihllsna VVoIfnva nI i 1 Ko so r.e!;aj dni zaman čakali vrnitve coMia, so se ieli dolgočasiti in sklenili, da se za nasicdnje dni preselijo na otok. Ssinža je pri;rdila s pogojem, da ostanejo na tistem delu otoka, ki je bil obrnjen proti ladii. Tako jih bo imela zmerom na očeh jim bo mogla sporočiti, kr-dar se pokaže stričev čoln na obzorju. Da bi b:ia prigoda imenitnejša, so si !•?;•£ trije prijatelji po vseh pravilih zbili splav Voda rji bila posebno globoka, in s primernimi drogovi so se zlahka pri-t-ir.do o i;? le. Nekaj živil in posode za t bo imeii s seboj Po tem takem ne moremo reči, da bi bil začetek njiho-veg2 ž'vljenj3 ns otoku Bog ve kako rib. Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupimo knjige slovenskih pisateljev. Ponudbe z navedbo cene in dela na naslov: DNO Pro-sveta, Novo mesto, gimnazija. 645-8 mraibe Seseda 1 Din davek 3 i>lu za šifre a:i dajanje laslova 5 Din. Najmanjši ■znesek 17 Din. Dražba čevljarski šivalni stroj ročni štitfkolečsnl voz! 'ek z lestvicami, zeleno oleskan bo na dražbi dne 12. t. m. ob 12. uri orodan pri Gor Modicu Francu v Mokrem po iju. 307 32 Beseda 1 Din davek 2 Din za 5'frn aii dalante naslova 5 Din. Na jmanjši zneseS: 17 Din. Natakarica poštena, kavcije zmožna, dobi gostilno v naiem v industrijskem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 649-17 Rudniško restavracijo v naiem odda Udružeme rud nam. Velenje dne 1. marca 1538. Ustmena licitacia se vrši 14. ianuaria ob 3. uri popoldan na rudn ku Velenic. Reflekt.mti naj predložijo osebno dokumente o obrtni pravici. Pogoji na vpogled pri lic taci i i. 644 17 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovina s krčmo, na prometnem kraiu, radi družinskih razmer, naprodaj po ugodni ceni. Izve se na orožniški stanici Zg, sv. Kungota. 669-19 Beseda 1 Din daveii 3 Din. za šifre aJl dajanje nvsiova 5 Dic Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel Kompleksov, posestev, go zdov, trnovskih in stanu vaniskih niš ter vil nna naprodaj gradben, strokov oo izobražen posredovale« KUNAVfcR LUDVIK Cesta 29. oictobra 6, Tele ton }7 33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago. 69-.'0 Trostanovanj. hiša v Siškl, černetova ulica 40 naprodaj. Informaci je: g. Koželj, vsak de lavnlk od 13. do 16. ure. 507 20 Posestvo 3 minute od postaie Pra-gersko, naprodaj ; okoli 200 sadnih dreves, vinske trte, štir stanovanjska h'ša in 5 oralov travnika. Njive so čisto zraven hiše. — Nislov v vseh poslovalnicah lutra. 670-20 Hiša ugodno naprodaj. Zemljišča je 1.200 kv. m in 30 sadnih dreves, vsa rodna. Vilfan Fran, Vevče 37. pošta Dev. Marija v Poliu. 647-20 V hiadnih dneh Vas kozarček BERMET-vina obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroCe že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremskih Karlovcev, Fruška gora. Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslnv-t j Dic Najmanjš' znesek 17 Din. Kabinet v centru mesta, s separira-nim vhodom, oddam 1. februarja, Knafisva ul 13. 663-23 Sobo strogo separiran vhod. oddam v v li v Spodnji hišici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6-0-23 Mirno zračno sobo lepo. oddam bolnemu co-spodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 659-23 Sobo s separiranim vhodom, oddam stalnemu gospodu. — Knaflieva ul 13. 664-23 Beseda l Um davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Za 13. januar iščem opiem^eno sobo s hrano ali brez. Grem kot sostanovalka. Dopoldne lahko pomaga šivati ali v gospodinjstvu. V bližini M ria. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno«. 657-23a Opremljeno sobo s souporabo kopaln ce in drugim komfortom, — išče holiša gospodična. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro »Stalna«. 672-23a Beseda i Uin davek 3 Din. ik š*frn ij' dajanje naslova 5 Din Naimanjšl sne.^ek 17 Din. Opozarjam cenj. občinstvo, da nisem plačn k za dolgove, katere bi napravila moja žena Ka-stelic Marija. — Kastelic Josip, Sv. Petra nasip S7. 651-31 mmm Beseda 1 Din davek j Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši z:jesek 17 Din Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega biserja na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Mozolji, ogrel, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške din 3 v znam kah. Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, dro serijah originalni kar ton 30 din. in vaš tekmec. Naša moč ne bo rasla, ako stopi v krog vatikanskega koncilija, vaša bo pa prenehala.« »To vem! A zakaj? Tvoje poročilo, Lorenzo, mi ne odkriva nobenega sredstva, kj bi moglo to zabraniti.« »Res je, da ne!« Moje oči so se začudeno uprle v Lorenzovo obličje. Nazadnje sem našel besede, ki sem jih iskal. »Zdi se mi, Lorenzo,« sem pričel, »da je tvoje mnenje v čudnem nasprotstvu z izvajanji tvojega poročila. Pišeš mi, da je s priznanjem mrtvega Amatija, s tvojim obvestilom o Montecatinijevem sorodstvu s prednico in z odkritjem dogodkov pri Santi Anni tvoja naloga opravljena?« »Ali mar ni?« »Ne!« Lorenzo je precej časa molčal, in zdelo se mi je, kakor da bi premišljeval o tem »Ne«. Nato je pa. kakor po trdni, strašni odločitvi, razklenil ozke, krčevito stisnjene ustnice, ki je bilo videti, da jim je vsak čutni zgibljaj sedemkrat zapečaten in zaprt, in mi čvrsto pogledal v oči, rekoč: »Ali imate pogum, Prevzvišeni?« Prezrl sem to nenavadno vprašanje, ki me je r.a smrt prestrašilo, in vprašal: »Kaj kaniš, padre?« Lorenzo je izpregovoril: »V pismu je zapisano: 'Ako te tvoje desno oko pohujša. izderi ga in vrzi ga proč! Bolje je, da prepade eden tvojih udov, kakor da bi bilo vse telo vrženo v pekel.' Ta beseda, Prevzvišeni, je v komentarjih svetega Igna- cija Loyolskega prav posebej razložena ... Silvester Montecatini je na poti semkaj!« »Semkaj!« sem vzkliknil, in strah, ki me je spričo te grozote zgrabil za grlo, je menda trepetal v mojem glasu; kajti Lorenzo je zaničljivo skomignil z rameni in dejal: »O, malodušniki!« Nato je suho dodal: »Cesta, ki vodi iz Umbrije v Napolj, se vendar dotika tudi tega mesta?« »Seveda!« sem zmedeno odvrnil. »Nu... Lahko bi povabili Silvestra Montecatinija k sebi v goste?« Patrove oči so se pri teh besedah prežeče uprle vame; vem, da se je čutil ta mah proti meni slabiču kakor kača v raju. Jaz sem pa, kakor Eva pred grehom, lakomno poslušal, kaj še poreče, in Lorenzo je nadaljeval: »Ali, stojte ... Bila sva tako srečna, Prevzvišeni da sva ugotovila slabost mesa, ki ji je podvržen tudi poglavar katoliškega krščanstva v Perugii kakor vsak drug človek ... Lahko bi pogostili Silvestra Montecatinija v svoji vili Tempe na obali brezbožnega zaliva. Nemara da ga zapeljejo razkošne sobane vašega Jacinta in dražest lesbiške deklice.« Lorenzo me je spet prežeče pogledal. Zasmejal sem se mu. Nato sem rekel: »Lisjak, ki je enkrat ušel iz pasti. Lorenzo, se je bo zmerom ogibal. Silvester Montecatini bi si rajši odgriznil nogo, kakor da bi se s takšno slabostjo iznova dal nasprotnikom v roke. Tisoče zahval 3. ozir. 15. januarja 1938 se prično V ZAVODU za nemški jezik in splošno izobrazbo ANDERL - ROGGE, Grai, Lessingstrasse 19, novi tečaji za: nemščino za inozemce, francoščino, angleščino, italijanščino, splošno izobrazbo in gospodinjstvo — kakor tudi trgovske stroke. — Penzionat za mlada dekleta. — Pojasnila, prospekte, reference. arv^rskesa w (Farbemeister i strokovnjaka, samostojnega in agilnega, s prvovrstnimi spričevali, IŠČE velika industrija nsgavlc. Prednost imajo reflektanti verzirani ravnotako v barvanju prediva v kopsih na modernih strojih. Obširne ponudbe z navedbo referenc in plače na ogl. odd. »Jutra« Špecerijska in delikatesna trgovina išče resnega * trgovskega pomočnika. Samo oni s prvovrstnimi referencami naj se pismeno oglasijo na ogl. odd. »Jutra« pod »Resen?. 9b vsaki priliki se spomnite da bo .Jutrovi" .Mali oglasi' * Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst. za prodajo in nakop »seh stvari, sa nepremitnine. lokale. podjetja, kapital, že nitve io sa vse drago iiiiiiiniipr' iiiiiiiiiiiiiimiii ZAHVALA Vsem, ki ste moji ljubljeni ženi, naši nepozabni mamici, lajšali trpljenje, vsem gospodom zdravnikom, čč. kurjim in sestram splošne bolnišnice, predvsem č. sestri edert, vsem ki ste ji po prerani smrti poklonili cvetje in jo spremili na poslednji poti — iskrena hvala. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 14. t, m. ob 8. uri v stolnici. V Ljubljani, dne 10. januarja 1938. Rodbina MILAN BLEIWEIS-TRSTENIŠKI iJnseriraste v >&vitru