List slovenskih delavcev v Ameriki. S-fc©-\7-_ 35. JšTo w 27. 3"ULl±ja 1898. Leto VI. Vojne vesti. Ameriška zastava Porto Rico. na Ali st» je Manila podala? S o d ii i k i se upirajo. Sa n t i a g o, 23. julija. Španski sodniki se hočejo svojim službam odpovedati, ker jim Shatbr ni dopustil v Madridu vprašati za svet, če smejo višjo oblast Zjed. dr/av pripozuati ali ne. Španija pravi »Shatter nima v Santiagu nič zapovedovati. Kubanski prebivalci mesta hočejo poslati McKinleyu prošnjo, da bi Španske uradnike odstavil. V mestu straži pešpolk, nihče se vojakom ne upira. Spanci so z ame-rikansko zasedo popolnoma zadovoljni, obnašajo se povsem mirno in prijazno. Zopet plen. Key We s t, 23. julija. Danes je dospela sem pomožna topničarka „Hawk" in pripeljala saboj vple-njeui hritiški parnik „ li- gulus'*. Parniku se je posrečilo blokado prodreti in v luki Sagua La Mileva spremili nekoliko da na mejo v Pirenejah. Vsled strahu pred amerikanskim brodovjem so vsi hoteli v obrežnih mestih in kopeli ob morju opusto-šeni. Požarne hrambe Be vedno vadijo, da bodo tembolj na svojem mestu ob času obstreljevanja. Upanje, da bo kaj kmalu mir. čedalje holj zginja. Pravijo, če Amerikauci pridejo v Evropo se bodo zjedi-nile vse druge države proti njim, in francosko brodovje bode Amerikan-cem zabranilo uvoz v sredozemsko morje. Kubanski uradniki. S a n t i a g o, 25. julija. Mestna vlada v Santiago bode kmalu po godu kubanskim v stažem kar zadeva uradnike. Španski uradniki vedno bolj zapuščajo službe in Kubanci stopijo na njihova mesta. Izvzemši posadke v Guantanamo so vsi španski oddelki v pokrajini Santiago položili orožje. Sploh so bili ljudje prav veseli, da so Be smeli Amerikancem podati, kajti bili so sestradani in prav radi so zmenili orožje za polne želodce. V tem se tudi niso motili, kajti Shatter jim je dal, suhorja, špelia, so-čivja, kave, sladkorja, čaja in govejega mesa še v večjih merah, kakor španski želodec prebavati zamore. V Guantanamo je še 7000 Špancev, med temi G000 regularne vojue in vsi so oziroma podnebja dobro vajani. Poslali so komisarje v Santiago, da bi se prepričali, ako so se res Španci podali. Ker posadka nima upanja, da bi prodrla amerikanske črte in ubežala v za-točno Kubo, mislijo da se bode kmalu podala. da brzojavno došla vest, da je španska vlada poslala v Washington noto, v kterej predlaga premirje dokler se sklenejo pomirovalni pogoji. P a r i z, 25. julija. Zasebna pisma iz Madrida poročajo oil dne 23. julija, da se nemiri v španskih pokrajinah nadaljujejo. Vsled ojstre cenzure je kaj težko zvedeti zanesljivo pojasnilo. V Granadi, Garriga in Barceloni vršili so se krvavi pretepi med žandarmi in policaji, kteri so* hoteli vzoržati red med razburjenim ljudstvom. Nove vojne ladije. W ash i n gt o n, 25. julija. Danes je oddelek mornarice razpisal pogodbe za štiri nove velike monitorje, ponudbe naj bi se oddale do 1. oktobra. Termin za ponudbe no vili torpedovk so podaljšali do 21. avgusta, ker se ladjini stavbarji nič kaj ne poslužujejo prilike dobiti pogodbo za nove turpedovke. Vzrok temu je, ker se mnogo stavba rje v boji natančnih pogojev o strojih in obliki novih torpedovk. Potem psi general Brooke z štabom na križar-ki ,,St. Louis" takoj odrinil nn Port<> Rico. St. Louis" jti baje najbitreja ladija naše mornarice. Ob istem času bode tudi ,.St. Paul" odrinila z v-»jaki na Porto Rico. V 10 ali v 12 tednih, pravijo v poučenih krogih, bodo vojsko prnti Havani pričeli. Že sedaj se vrše potrebne priprave, da se izvrši eks-pedicija brez odloga, kadar pride .določeni čas. Za vspešne operacije proti kubanski stolici bode potreba 100.000 mož in še veiik del naše mornarice bode moral naskok vojne" na suheln »izvhrfuO pUtiprrati. Naša vlada misli da bode, glad posadko v Havani oslabel in poparil vsled neprenehanih porazov, in da ne bode dolgo bojevala brezupen boj (Dalje glej 3. stran.) \\ a t s o n a i n Otok Porto Rico ali prav za prav ..puerto rico". to je bogato pristanišče, kterega je na- imajo tudi ladjini stavbarji ravno padla sedaj naša vojna in mornari-sedaj mnogo naročil od privatnih niča, leži 1420 milj od New Vorka zadrug. Ker imajo za mnogo časa iu 575 milj od Santiago oddaljen, še dela dovolj, zato bodo tudi pri Je najbogatejši in najzdravejši iz-vladinih pogodbah zahtevali visoke med zatočno indijskih otokih, in cene. dosedaj zrcalo miru in lepote. Kri- štof Kolumb je našel otok 1. 1493. Dewey sedaj pripravljen. London, 25. julija. Španski general Augusti je baje v Madrid brzojavil, da so Amerikanci pri pravljeni Manilo napasti, in da bi je bati resnih dogodkov. Ta vest je vsoglasju z drugimi pozvedbami, da otoku bode amerikanski admiral, in Ponce de Leon je 1. 1511. ustanovil mesto San Juan Bautistn (Janez Krstnik), ktero navadno imenujemo San Juan. V teku časa je prišel ta otok v angleško oblast, toda le za kratek čas, nazadnje so le Spanci ostali gospodarji na Don Carlosa se boje. Pari z, 2-1. julija se brzojavlja, daje ljudstvo po vsej Španiji kar osupneuo radi bojazni pred Watsonovim brodovjem. Španci bo zgubili upanje, da bi evropske vlasti posredovale. T a n ge r, 24. jnlija. Ker pričakujejo Watsonovo brodovje v španskih vodah, bodo dospele sem vojne ladije raznih vlastij. B r u s e 1 j, 24. julija. Don Carlos tekmec Španskega prestola z soprogo in spremstvom je danes odpotoval kakor je bilo videti proti Geuiu. Sumi ae, da se bode podal na špansko-francoske meje. kjer se nadeja vstaje svojih vstašev. Madrid, 24. julija. V južnej Španiji so ustavili železuični promet. Vse železnice rabijo za vojne ko mu Xa otoku je bilo začetkoma baje dojde pomoč, mesto napadel. Živi- 600.000 prebivalcev Karaibov, kte- la so v filipinski stolici jako pičh. re so večji del v prvih stoletjih po postala. Vstaši pa so čedalje predrz- znajdbi v neštevilnih bojih zatrli. . neJši> ^to tudi ne bodo z naskokom , Dandanes šteje otok kakih 900 000 31 r z 1 c a; i dalje odlašali. duš, blizu polovico teh je zamorcev Shatter poroča, da je zopet 500 in mPŠa in kakih 7Q ^ . oseb na mrzlici obolelo. 450 oBeb » e ve č v o j ak o v n a F i 11 p i n e. uih g cey J Iz Madrida |e ozt*ravilo in stopilo zopet v služ- j S a n Francisco, 25 julija, "o^ima obliko podblgaste-a bo. Seržant Larmant je v Si honey Skoraj gotovo bodo poslali še eno štiriyogla iu je kakjh ekspedicijo na Filipine, pod povelj- ških mi{j do]r , a j ke, kteri so v Merrittovem taboru - o-^ r 'V %ri je .>< 14 čevljev visok El ^ uuque z. imenom (t. j. naklo, ker ima tako .'i obliko). Gorovje je z gostim goj- zdom obraščeno, med kterimi se vrste dobro namakane iu plodovite doline. Glavni pridelki dežele so: sladkor, sirup, koruza in riž. ktere pri-Miles na Porto Rico. delujejo zlasti v sredini otoka ležeta . ^, . čili dolinah. Na severu je mnogo St. Thomas, 2o. julija. Ame- . - ,. , . j j ii ^ bogatih pašnikov, kjer se redi obilo rikanbki vojni oddelki so se danes . . , - r, , - . , govedi, na jugu pa je obrežje po pri Ponce objuznem obrežji na P.jr- f 1 f „. . , .. J krito z sladkornim trsiem. Na se to Kico izkrcali. . , veru paiie navadno zadostno dežja, Washington, "" *" merodajni poveljniki trdijo, da b treba 50.000 mož, ako hočejo biti kos vstaškemu vodji Aguiualdi. Ekspedicijo bodo kar le mogoč, pospešili, ker se v taboru bolezni med vojaki vedno bolj širijo. 25. julija. Iz tudi je mnogo voda, na jugu pa do- Ei-, Newport News se poroča, da bode stikrat pritisne suša, sicer pa si lahko pomagajo z umetnim nama-kanjem. Obrežje otoka v obče ni tako znano kakor kubansko, in trel »a bode dobrih zvedenih voditeljev, ako bodo hoteli Amerikanci varno izkrcati vojake. Pomanjkanje dobrih cesta, da celo potov v notrajnej deželi, bode močoo oviralo napredek naše vojne. V tem oziru čaka Amerikauce še veliko več in bolj napornega dela kakor pred Santiago. San Juan je stolica in objednem tudi največja luka na otoku. Leži ob severnem obrežju na ,,Mcrro Island1' in sicer tako, da meji luko ob severnej strani. Ozek kaual loči od glavne dežele otok, kteri se razteza daleč v morje. Mesto se nahaja na otoku in je proti morju od gričev dobro zavarovano. Prebivalcev šteje kakih 20.000 duš, brez vojakov, kterih je baje 3000 do 8000. Ker se je pa že pred Santiago pokazalo, da jo španska vojna navadno manjša kakor pravijo, bode manjše število najbrže bolj resnično nego večje. Proti jugu in iztoku obdaja in varuje luko močvirje, tudi vhod v luko je ob severnem vetru jako nevaren ladijam. Mesto je baje prav dobro utrjeno, tudi tukuj je ,,Morro Castle" največja trdnjava kakor v Havani in Santiagu. Trdnjave so zelo stare, slednji čas pa so Spanci napravili mnogo novih nasipov, ktere bo oborožili z velikimi modernimi Kruppovimi topovi. Ker so topovi postavljeni na visočinah. imajo pred onimi sovražnih ladij mnogo prednoatij in ni jim lahko priti do žijega, kar ae je ^ri streljanju,irrf trdnjave pri 3a tiago pokazalo. Na različnih krajih obrežja solu-ke, kjer zamorejo vojne ladije brez ovir in nevarnosti izkrcati vojake in vojno opravo. Drugo večje mesto na otoku je Ponce ob iztočnej strani in kua 17.000 prebivalcev. 0:1 Pence pelje 40 milj dolga in dobra cesta preko otoka v San Juan. Povsem pa ne bode težavno izkrcati vojno na raznih krajih in naskok na San Juan pripraviti. „Amerik. Slovencu" in njegovim pobalinskim souredni-kom. M i napadamo vero! To je jezu-vitsko ali pobalinsko s trte zvito. Ko drugače ne morete zagovarjati Vaše bedarije in pobalinsko počenjal ije, pa za vero skrivate in ste^ tako osobni kakor prave žurnal barabe revolverskih listov. Ali se niste v 30. štev. Vašega revolver žur-nala norčevali iz siromašne žrtve pokojnega Zime, njegova vdova še biva v Kansas City in ima otroke, zato ker ni dobil plačila od slovenske godbe, kterej na čelu so bile pobožno duše, je bil še izključen od Jed. in dvakrat oropan; prvič za zaslužek, drugič za pravico; iz te nesrečne žrtve ste norca brili na-vedši ,,šmarijskega šolmaštra". Zima je bil siromak in umrl narav-n i m potom. Mi smo Vam le vrnili in omenili tudi muzikauta toda na „ whiskey bottle", kteri je bil tudi o ž e n j e n in mogoče tudi po njem žalujejo de c a iu ženica: razloček je tudi ta, da je hil prvi za zaslužek oeiganjeu od mož, kteri so načelu katoliškega društva; drugi je pa bil seveda že ,,ex officio" predober katoličan, je pa manj pristne ovčice osleparil. Vi ste se iz mrU vega Zime norčevali, mi Vam pa v spomin poklicali „den saubein Standesbruder!" Vidite taki ljndje najbolj veri škodujejo, saj narod te tako prerad pravi--slepar. Sedaj pa molitvenik. Slovenci, odprite molitvenik z naslovom: Srce v Jezusu ali Vir milosti božje. Izdal Job. F. Buoh, G. V v Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko —, za pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . • gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č.strt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ,Glas Naroda' in izhaja vsak-s«>boto. •d( „GLAS NARODA („VuK k of the People44) Will b»' istied every Wednesday aiul Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Ztt oglase d<» 14» vrstie mo plača 0 centov. Dopisi brez podpisa in oaobnosti se ne naiisr.^jo. Denar naj sobiagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov croeuno, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite i&slovoui : „Glas Naroda", 109 Gret-nwich St. Now V«.rk Cit.v. ških čet v naravno zavarovanem delu otoka plenilo in ropalo v obljudenih pokrajinah. Pri tem so tudi včasih naleteli na španske vojake, kjer se je navadno vnel kratek boj. Drzni vstaši pa so se navadno brez potrebne zgube hitro umaknili v varno zavetje. Naš vrli konzul .,Fitzk< Lee pa je podjetje vstašev vedno zagovarjal in podpiral. Sedaj je jasno zakaj španska vojna ni mogla nikoli popolnoma uničiti tako četo ustašev. VBled slabih potov v pokrajini Santiago pa tudi španska vojna ni mogla slediti vsta-šem v njihova varna skrivališča. Vsaj mrli t- lirmlta tudi sedaj "isn mogli španski vojni oddelki priti posadki v Santiago na po mod. čeravno niso bili daleč od mesta. I sj ravno ta del otoka najbolj jasno znat i slabo gospodarstvo štiristo-lotnega gospodovanja Španije. Že sedaj se poročajo kaj čudne reči o kakovosti in značaju vstašev, -i'c<>r:«j gotovo pa bodemo zvedeli popolno resnico še le pozneje. Naj-brže pa Zjed. države sedaj še ne bodo izročile vstašem „prosto Kubo". Iz vojaškega stališča pa se je v dosedanjih bojih neovrgljivo dokazalo, da kvalitativno nobeno bro-dovje na svetu našega ne prekosi, da morebiti celo ne doseže. Ako tudi v premišljevanju o amerikan-skih pomorskih zmagah, dostojno vp<>števamo slabotno špansko bro-• lovje, prip< .znati moramo le nepri-transko, predrzno hrabrost in izvrstno streljanje, ktero jo amerikanski Bport izvan-redno pospešil. Pred vsem pa moramo povdarjati jačost tehničnega /.'uija Amerikancev, kteri se znači v mornarstvu, posebno pav ravnanju h topovi. Brezdvomno je tedaj z razmerami dokazana ustanovitev itodkriljevanja amerikanske vojne mornarice. Posledica temu bode ta, da se bo- branili, četudi jim je primanjkavalo živeža, kajti ravno v takih bojih so Spanci že v Btari deželi pokazali pvsebno spretnost. Da se je pa tudi tisoče španskih vojakov v različnih trdnjavah v pokrajini Santiago podalo in odložilo orožje brez strela, je še skrivnost sedajne vt j-ske na Kubi, ktera se morda še pozneje pojasni. Brezdvomno pa bi Amerikance še stalo mnogo žrtev predno bi bili vsi španski vojni oddelki v pokrajini premagani, posebno če bi se bil Špancem pridružil naš najhujši sovražnik —- rumena mrzlica. O i roma miru in mirovnih pogojev naj blagovolijo čitalci premisliti sledeče. Istiniti vodji naše politike, ne pa pojaci, kteri stoje v prednji vrsti in predstavljajo našo vlado, se vojskujejo le zato, da bi kaj uplenili, to jim je pa vsejedno kako ljudstvo sleparijo. Pri pomi-rovanju bodo stavili tudi pogoje v smislu namena vojske. Ker je se-dajnim vodjem španske politike v prvej vrsti le na tem ležeče ohraniti dinastijo, torej ne bodo sprejeli pogojev, kteri bi, brezdvomno pospešili konec dinastije. Zato tudi mislimo, da je za sedaj padlo za-grinjalo prvega dejanja, druga dejanja krvave tragedije pa bodo še sledila. Dopisi. Tower, Minn., 1*. S. — Tiskal ,,A ui e r i k a n s k i Slovenec44 1897." Vidite, tuje špeku ladijska laž, premišljena in z umazanim namenom d o-v r š e n a. Ta molitvenik ni nikdar tiskal ,,Am. r. Slov.", pač pa seje tiskal in vezal v Evropi, po J do v takozvanih omikanih državah čemu laž na prv-j s t r a d i- i že v bližnji bodočnosti srdito lotili m o 1 i t v m n j k a \i d< dučkaželj- staviti brezmejno število strašan- 80 ua-brali in bi jo imeli takoj v do nosti in reklame, č.-> ljue l>od -kili in dragocenih vojnih strojev1 kovino poslati so tukaj sami po rekli r ,.Glej kak pot ska tiskar- \ na morju, račun pa bode moralo trošili in zapili. To je sramota! na Reading. Pa., 22. julija. Dragi mi ,,Glas Naroda'4, prosim te, da natisneš moje vrstice ter ž njimi označiš par tukajšnjih rojakov, objednem pa druge svariš, da druge ne spravijo na tak način ob novce. Tukaj v Readingu je četvero rojakov pobiralo darove za cerkev svT. Miklavža v Acllešičah na Dolenjskem. (Te nepoštenoviče za danes še ne natisnemo, ker mogoče je, da novce odračunajo za kar namenjeni. Uredn.) Svoto $22. ktero ,Am. Slodajmo jej naročil . m ste^udi druge motili, češ ssj bodo pisali, da je ta molitvenik izdan in tiskan v Towru. Toraj naki-tili ste se s p t u j i in perjem. Ako kak drug človek rabi tako manipulacijo, mu ni tolikanj zameriti, posebno ako od take kupčije življenje dela, ako pa delajo to možje, kte-nm pa ni potreba špekulacijskih zvijač m lažij v borbi za obstanek, Prizadeti vedo sedaj kaj je potreba b tori ti, ii^ftko novcev ne pošljejo,, na pravo meBto kmalu, jih obelodanim b poluim imenom. J—k. plačati prej ali slej delavno ljudstvo v s^gn sveta. ' Kar zadeva vojsko na suhem, se je pripetilo kar je vsak pameten človek pričakoval, če ni bil namreč Anaconda, Mont., 19. julija, zaslepljen vsled mamilnega domo- Dragi mi „Glas Naroda", sprejmi lj u t »ja. Pod malovrednim višjim nekoliko vrstic v tvoje predale, da v .dstv ,m, nasproti enakomerno naznanim rojakom po rimej Ijudo-vrlem sovražniku, bi lahko nastali vladi o nesreči rojaka Marko P e-osodepo!ni nasledki, da ni povsem tritza. Zdravje šel na delo, mi-regularna armada, __. moljubne prijatelje malenkostno naklado pri steklenici plačati. Vsaj sami previdite, da je ta prošnja povsem opravičena, pa tudi neizogibno potrebna. Vsi drus^i pivovaruar-ji bodo ravno tako ravnali'4. Zares vzorni domoljubi so pivovarnarji, Dajbrže zato nečejo plačevati mali davek, da dajo tudi drugim ljudem priliko pokazati lepo čednost domoljubja. Denarja dovol j, pa ne prenočišča. S parnikom „Umbria44 ste se odpeljali dve dami v Evropo, kteri ste prenočili v oddelku za blazne Bellevue bolnišnice, llili ste gospa Marv Boben in njena hči Juvana iz Chicago namenjene na Irsko, Hči je včasih slaboumna. Dami ste prišli zvečer v New York in iskali hotel kjer ste mislili prenočiti. Ker se je hči nekako čudno obnašala ju nikjer niso hoteli sprejeti. Nek policaj ju je peljal v bolnišnico sv. Vincenca in od tam v Bullevue bolnišnico. Ko je hči čula, da morate poprej v kopel, predi m bi ju sprejeli, je bila še I »olj vznemirjena, zato so ju odvedli v oddelek za blazne. Imeli ste pri sebi $10.000. Torpede razstrelili. V Long Island zalivu blizo \\'il-lets Pointa pri New Yorku so 21. julija razstrelili šest podmorskih torped. Ogromna množica ljudstva je gledala iz obrežja nenavadni prizor. Sunki posameznih razstreli* so bili tako silni, da je ogromno množine vode vrgio v zrak. Ker je špansko brodovje uničeno, mislijo, da podmorskih ni več potreba. Vlada je odstranitev torped dovolila, ker so bile kupčijskim ladijam nevarne. Poštna zveza s 1'orto Uiro. Komaj je general Miles stopil na otok in večji del okspedicije, ktera si ga misli osvojiti še niti Zjed. države zapustila ni, že smaira naša vlada Porto Rico kot teritorij Zj>-d. držav. N a than Smith se bode odpeljal z križarko „St. Louis" na Porto R ico in tam nemudoma ustanovil popolno poštno zvezo. Saboj bo vzel za 85000 poštnih znamk, poštne nakaznice in drugi poštni inventar. Poštnina bode znašala med Zjed. državami in Porto Bico 2 centa za navadna pisma. , , . . . , na*a regularna armada, s zamor- sleč, da se povrne domu kakor po jih pa doi .ro zap. eat, kaka sredstva _kimi poIki na čelu storila svojo j navadi, ali osoda je hotela druga^ rabijo V d.;7;i s..b,eneea namena! |dolžnost, težko in zgubonosoodelo. | Delal je tako dolgo, da je onemogel Ve.n.sd»lM radn,^li,dabil,ili o milici kaj omenjati, bodisi p^ vsled vročine, padel Uezav„3ten vsi udje Jednote in društev p r i-moran i , da bi opustili „Glas Naroda' in so vsi morali naročiti na Vaš suhoparni list, uredovan po za ušesimi mokrimi fantiči. To bi bilo sredstvo, Jed no ta pa dobra molzna kravica, saj ta namen ste že pokazali z resolucijo. Mi vidimo kam pes tac o molj. Otrinjalo se pa bode le vedno š«, a le po onih, kteri pod krinko vere in svetosti preže na delavske žulj.-, in naj bode to pod kterim koli naslovom. V političnem delu lista se z Vami ne |>e-Čamo več, pač pa smešnem, ker •mejetno s« Vam, iu Vašim razposajenim pobaliiiom, vidimo Vas kako pleše te kakor muha v gorkem — •oku, Commit) voyageurl Konec prvega dejanja. ^Ko je padlo Santiago, zaključilo ae j® kar naravno prvo dejanje žalo-igre: „ A merikansko-španska vojaka4*. Ako premislimo sedaj vse nedvomno določi I ne dogodke, pro-pušča nam izreči z dokazi potrjeno rataodbo o mogočnosti in vojaški zmožnosti bojujoči h se strank. Pred vaem so že dogodki pojasnili, da vstaja na Kubi že leto in dan ni bilo druzega nego sleparija, kar je bilo vsem, kteri so kubanske razmere umeli, že pred vojsko znano. Ako glavna vodja Gomez in Garcia ■ daj nista mogla spraviti skupaj veft nego 30C0 — 4000 sestradanih in raztrganih vstašev, ko so jih Amerikanci vendar že toliko tednov zalagali z orožjem iu živilf, potem si lahko mislimo kako je hilo a vstajo pred vojsko. Nič druzega ni tflllfcttego, da je nekoliko vata- no ali podrobno, sedaj še ne kaže, tla, ker kri seje v nem vnela. Pre-ker si razna poročila o dogodkih še peljali bo ga v bolnišnico sv. Ane, nasprotujejo. To pa je gotovo, da ali navzoči zdravniki so takoj rekli, i.i milica brez naše regularne vojne, da ni več pomoči za njega in je tudi ne bila mnogo opravila tudi, ako bilo tako. Umrl je še isti dan, dne l.i bila mnogo močnejša in v kljub 13. julija ob 5. uri zvečer. Pokojnik osobni hrabrosti. Druga omikono- je bil član Jednote ter zapušča ženo sna-posledica naše vojske za „osvo- 1U otroka. Marko Petritz je bil do-boditev Kube" bode znatno poviša- ma iz Bojanje vasi, župnija Rado-nje naše regularne vojue. vica, na Dolenjskem. Bil je obče Kakor je sedaj razvidno, je ob- priljubljen in spoštovan od vsako-Hlala posadka v Santiagu iz 10-12.- gar, kteri gaje spoznal, in to je tu-<)() za dobrodelni namen v prid ubogim časnikarskim dečkom. ženski sprevodniki. Y i n c e n e s, Ind.. 25. julija. Danes bodo na električni železnici prvič skusili vožnjo ženski sprevodniki. Ako se bode obneslo, potem bodo možke sprevodnike odpustili, ker so ženske ponudile službovati za $20 na mesec. Špansko zastavo razstreljili. T err e If a u t e, Ind., 24. julija. V ( J.-iievi so danes zjutraj zapazili na dolgem drogu špansko zastavo. Takoj so pričeli vsi strelci rudarskega mesteca streljati na zastavo. Kmalu je ležela razstreljena na t leh. Rudarji so potem na njeno mesto nataknili zyezdo-progasto zastavo. Najbrže je nekaj rudarjev špansko zastavo le za ,,špas" razprostrlo. Potrjena sodba. Washington, 24. julija. Yoj-ni tajnik Long je potrdil obsodbo proti inženirju Whitu, kt^ri je bil od okrajnega sodišča krivim spoznan, da je zanemarjal svoje dolžnosti pri stavljenju ladijestaje v New Yorku. Obsodba se glasi, da se postavi naz ejske in druge vesti. London. 23. julija. Vesti, d« veliko več prodalo, ko bi v pošteni j je življenje papeža pri konci le ne- uradu v Washingtonu ne bilo večkrat znamk zmanjkalo. Včasih je došlo iz deželo toliko naročil v Washington, da litogratični odsek ni mogel tiskati zahtevan.-ga števila znamk. .Naveličal se je skrivati. Lou i sv i lie, K\\, 24. julija. Lewis Werner, bivši predsednik narodne banke v Northampton, Mass., seje sam zglaBil pri tukaj-šnjej policiji. Werner je pred tremi meseci spraznil banko in z S640.000 u bežal. Pravi, da se je naveličal potikati in skrivati se pred zasledovanjem skrivnih policajev. Umoril ženo in sebe. Denver, Colo., 23. julija. V Thurnen je farmer Henry Berne streljal na svojo ženo in jo tudi z nožem večkrat sunil, da je vsled smrtnih ran kmalu umrla. Potem jez revolverjem še sebi pognal krog-tjo v glavo. Lilinokalani preti. San Francisco, 23. julija. Prijatelji bivše hawajiške kraljice Lilinokalani pravijo, da bode ista, kadar pride v Hawaj izdala ljudstvu manifest. Pritožila se bode, ker so jej vzeli kraljeva posestva, ktera obsegajo blizu milijon akrov in do- čejo obmolkniti naj se vatikanski časopisi š.- tako trudijo. Bolnik na smrtni postelji v pravem pomenu besede sevede papež Leon ni. Sprejema š»* vedno obiske, se sprehaja po vrtili, l.ere tudi v časih sv. mašo. Toda vsled visoke starosti ga zna zadeti smrt vsaki čas. Zato se že sedaj resno bavijo z vprašanjem, kdo bode njegov naslednik? Kardinal Parrechi, papežev vikar, kardinal Svampa, škof v Bologui in kardinal Rampolla, papežev tajnik, imajo največ upanja do prestola. Pred Milansko vstajo je bil tudi kardinal Ferrari, nadškof v Milanu kandidat, sedaj ni o tem več govorjenja. Papež je baje določil, da ga po smrti polože poleg groba Inocenta tretjega v Lateranu. H a m bu r g, 25. julija. Ko se je nemška ladija „Emilia" iz Port-landa, Oreg., vračala domov, zadelajo ob nemško ladijo „01denburg". Koliko ste ladiji poškodovani še ni znano. Liverpool, 25. julija. Britiški parnik ,,Philadelphian" je na vožnji iz Bostona v domovino zadel ob španski parnik ^Silo". Oba par-uika sta poškodovana, da ju bodo morali v ladjestaji popraviti. London, 25. julija. Britiški parnik „Westminster" je zavozil na obrežje pri prvi baterijjLna Dmi«, genes© Pointu. Parnik je 10. julija odpljul iz Philadelphie in je bil v London namenjen. Dunaj, 25. julija. Včeraj je bila v sosednjim Ottakringu procesija. Ko soje vračala nazaj v cerkev, užgali so fantje z svečami po malomarnosti ženske obleke. Ogenj so kmalu zadušili, toda med ljudmi v cerkvi je nastal grozen strah. V divjem drenju proti vratom je bilo mnogo oaeb poškodovanih, neko staro ženo so tako hudo pomečkali, da so jo morali odnesti iz cerkve. Havre, 25. julija. Devetnajst avstrijskih mornarjev od moštva ponesrečenega parnika ,,La Bour-gogne", kteri so tlošli sem s parni-kom ,,La liretague" so zaprli, ker bo bili obdolžeui, da bo potuike na „La Bourgogni*4 klali in v vodo pehali, ko so se isti hoteli rešiti v čoln št. 11. Pri izpraševanju pa seje pokazalo, da so nedolžni, nato so jih odpustili. Sedaj pravijo, da tisti mornarji kteri so proti potnikom zlorabili nože in sploh živinsko ravnali, z „La Bretague" niti odpotovali niso. Xjis^fceHsi-Pred smrtjo. (Iz francoskega. ) Večerje po krvavi bitki. Ranjeni se nekoliko vzdigne in gleda okolu sebe. Gromenje topov je še čuti, obzorje obdaja plamen, zakasnele kroglje švigajo po zraku. Ječanje je bilo čuti. Obrnil a-- je in domišlja si žrtev grozne prikazni : Ravan se razteza, mnogo senc j«? videti od človeških trupel; konji begajo Bem in tja, po-beSeno imajo glavo, griva jim stoji po konci, njih oči .-e svetijo v temi in razgelajo vsled strahu. Ranjeni tiplje po zemlji, njegova roka seje dotaknila nekaj mehkega, nekaj gorkega; bil del otrpnelega njegovega dobrega konja, njegovega tovariša. Da, sedaj 6e spominja, večer po bitki tu Vaj I »ode umrl, popolnoma sam, brez pomoči, pod mesecem, kteri edini na njega zre. Ptiči frče po zraku, vedno bližje dohajaj j To so krvoločni ptiči, kteri bodo po noči zaspali na prsih mrtvih vijakov. Premikal je roko, da bi te grozne živali oplašil. „Ne trohnem še še živim!" Trgal si je gumbe ras mokre uni-lorme, -kozi njegovo prate se je preteka I a gorka kri; življenje, to lepo življenje, ktero tako ljubi. . . Pod njegovo roko je čutil zmečkan papir. Ranjeni ga je ogledoval. Lepe in ljube misli ga tolažijo. Pismo je še popolnoma gorko od prsij, na kteri h je počivalo, poslednje pismo od Odete. Sprejel je je v taboru, ko je bilo že odtr«»hijeno k napadu in je ni mogel čitati. Toda srečen je bil, da je to pismo dobil, zato je položil na prša in si ž ujim napravil oklep, iz ljubeznjivih In-wed i j žene. Kroglja gaje višje zadela, a vae-jedno dobro zadela. Ali čitati je je hotel, saj je še eae ; dozdeva se mu, da je to sredstvo za ozdravljenje, ali pa popotnica v smrt. Že je zalepko prinesel k ustnicami in jo pričel trgati se zobmi. Nekako nerodno je razgrnol to dobro dišeče pisanje. Gleda na nje, toda nemore ničesar razločiti. Kaj je storiti? Neko liko luči bi ga rešilo. Po kolenih je prilezel do ranjenca, kteri je stokal. „He, tovariš, ali imaš kako žvepljenko?" Toda mož ga ni čul, raz njegovih uatuic ja dospel slab ptuj glas rekoč: „Mamici!" Kapitan Allard je br&supno omahii-l. Še se apomiuja. K poslednjemu naskonu je bilo trobljeno.Le peščica ifc je še bilo. Njegova kompauija je bila uničena, njegov konj bil ■po«i njega ustreljen. Polastil si je bodala mrtveca in z levo roko okolu sebe tolkel, desno roko mu je odtrgala granata. Potem je tudi on dobil krogi j o v prša in padel, kopita sovražnih konj bi ga kmalu popolnoma pohodila. In sedaj je postal večer po bitki Kapitan Allard neče tukaj zapuščen umreti. Temne poBtave, ktere mrtve oropajo, bodo prišle in tudi njemu odvzele njegovo dragocenost in prsten raz prst, prstan Odete I ,,Ne, ne! Na pomoč!" kriči in z roko odtrga pest ruše, s ktero si je kakor besen rano zamaščil. Odeta ! Kako plava okolu njega mala nevesta, živa in svetla; tako jo je videl oni Bvečanostni večer, ko je med dvema bitkama bilo vje-to vojaško srce po smehljanju mlade deklice. Odeta!. . . . Sanj ga je objel, ali ue utešuje mu bolečin. Prikazen heži od njega, z malimi nožicami se komaj dotika zemlje!. . . . Odeta!____ ,,Moj Bog pomagaj mi. . . . Ne dovoli, da ugriznem v travo kakor nema žival!" Tam doli je videti, kakor bi Be lučice premikale; tresoči glasovi kličejo in odgovarjajo. Ranjeni je glaano zaupil. Usmi-IjenoBt prihaja, pomoč, strežnice ranjenih !" „V imenu neba! Pomagajte!" že se je neka žena čez njega priklonila in mu podaja okrepčevalno pijačo! „Pij vojak!" Po naravnem nagibu je zaužil po-žirek in ogledoval ono, ktera mu hoče pokloniti življenje. Pri svitu svetilnice je videl belo osobo in mlad, lep obraz, oči polne Bočutja in bolečin. Na prsih te ženske pa je lesketal srebrn križ. (Konec prihodnjič.) Ob sklepu lista. Prvi korak k miru. Washington, 26. julija. Včeraj je trajalo večurno brzojavljenje med španskim ministerskim predsednikom Sagasto in tukajšnjim t rancoskim poslancem Cambonom. Saga&ta je proBil poslanca, sporočiti predsedniku, da Španija želi vedeti, na kakej podlaga bi bile Zjed. države po volji sklepati mir. Danes zjutraj se je Cambon pogovarjal zdržavnini tajnikom Davom, popoludne ob 3. uri pa je bila pri predsedniku tajna seja. Vso zadevo so tako tajno obravnavali, da niti drugi člani kabineta niso o tem nič vedeli. Po obravnavi se je pri francoskem poslanstvu zvedelo, da Španija ni predlagala, napraviti ,,status quo ante", ampak bi le rada vedela na kakošnej podlagi bi se obravnavalo zaradi miru. Španija upa, da bode Amerika pri tem plemenito ravnala, sevede v prvi vrsti želi premirje. Nadaljna obravnava o tej zadevi se bode vršila v Parizu med amerikauskim poslancem Porterjem in španskim poslancem. Se je li Manila podala? Madrid, 26. julija. Tukaj kroži vest, da se je Manila Amerikancem podala. Vlada misli, da je bro-dovje mesto obstreljevala, in da je na suhem 12,000 Amerikancev in 20,000 vstašev naskočilo mesto. V kljub temu upajo, da bode Augu-sti mesto tako dolgo branil, dokler ima kaj streljiva. Amerikanski oddelki se brez odloga pomikajo proti ^eleznični postaji. Od postaje do Ponce je 10 milj. Od tam pelje lepa 85 milj dolga cesta v San Juan. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v akatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu" v New York. n a Amerikanska zaztava Porto Rico. W a b h i n g t o d, 26. julija. Proti polunoči je prejelo vojno mini-sterstvo sledeče brzojavno poročilo : „ Razmere bo nanesle, da sem si naj-preje osvojil luko pri Guanina, 15 milj za točno od Ponce. Izkrcanje se je vspešno izvršilo od svita do jed naj ste ure. Španci so bili pre-senečni. .»Gloucester", poveljnik Wainwright je prva udrla v luko Streljanje ni dolgo trajalo, ker se Spanci niso hudo branili. Vse pre-vožne ladije so v laki.. Pešci in koujiki gredo brzo na obrežje. Voda je tudi za velike ladije zadosti globoka. Ob jednajstih smo sneli špansko in razpeli amerikansko zastavo. Kapitan Higgins je vrlo in zdatno pomagal. Vojna je zdrava in navdušena. Nikake zgube. Miles." S t. T h o m a b, 26. julija. Prvi oddelek so danes izkrcali na Porto Rico. Oddelek Špancev se je skusil postaviti v bran, pa je bil po kratkem boju odpoden. Španci ao pustili štiri mrtve na mestu. Drobnosti. Častite naročnike prosimo, da bi svojo naročnino kmalu ponovili, ker stroške imamo sedaj dvojne. „GLAS NARODA". * * * Državno podporo v znesku 250 gld. je poljedelsko mini-slerstvo dovolilo kmetijski podruž-nik v Sodražici za napravo drevesnice. * * * V vodnjak padel. V Koli-zeju v Ljubljani na vrtu popravljal je polir Aleks. Schwab iz Gradca vodnjak in je 8. julija končal delo. Oder je bil že iz vodnjaka odstranjen in le jeden povrečni tram bli-zo vodnjaka se je moral odstraniti. Schwab stopil je na lestev, da bi ta tram odžagal, v tem pa mu izpo-drsne in padel je v 14 metrov globok vodnjak. Pri padcu padel je ob zid in si razbil čepinjo. V vodnjaku je kake štiri metre globoka voda in bi bil Schwab tudi utonil, če bi se že ne bil popred ubil. Dasi so bili pri vodnjaku še trije drugi delavci, se vender ni nobeden upal spustiti se po vrvi v vodnjak, in šele ko je prišel mestni policijski stražnik Plevnik, spustil se je on v vodnjak in potegnil Schwaba mrtvega iz vodnjaka. * * * Rimsko zidovje so zasledili pri kopanju kanala na voglu Rimske ceste v Ljubljani pred bivšo Zazakovo hišo. Sedanji kanal se ovija okoli vogla lepo ometane rimske hiše in ne daleč od nje so naleteli v globini 3"5 m. na mal kanal 0*35 pri 0 40 m., ki je dobival vodo z velikega kanala pod Jakopičevo hišo. Druge najdbe niso omembe vredne. * » * Novi železniški projekti. Železniško ministerstvo namerava v kratkem začeti splošne tehnične priprave za podaljšanje Vipavske železuice od Ajdovščine do Postojine in od Razdrtega do Divače. Dotičui inžinerji pridejo že tekom tega meseca na lice mesta. * * * Potres. Iz Lesec se poroča, da so tam dne 5. julija ob 9. uri 25 m. zvečer čutili rahel potres, kteri je imel smer od jugovzhoda proti s^r verozahodu. * * * Tatvina. Na Viču se je v noči od dne 2. na 3. julija predrzen tat splazil v hišo tamošnjega posestnika Kuclerja in ukradel 100 gld. denarja. Sodi se, da je to tatvino storil znani potepuh Jakob Prestopnik iz Brezovice. * * * Ciklon je v noči od 25. na 26. junija divjal v radovljiškem okraju in v Ilovica-gozdih podrl in polomil 20 do 25.000 m. smrek in jelk. Največjo škodo ima-erar. * * * D e t o m o r. Dne 4. t. m. je po-sestnica v Malivasi pri Dobrepoljah Marijeta Znidaršič svoje isti dan rojeno dete na grozen način umorila. Najprvo ga je zadavila in potem z motiko po glavi udarila. Dete, ktero je nesramna mati na bližini senožeti zakopala, našel jewtsed, ko je travo kosil dne 6. juliM, ker je iz zemlje, kjer je bilo pokopano, oblačilc«?gledalo. Mater izročili bo sodišču v Vel. Laščah. Pa ne, da bi bila to žena kakega ponesrečenih Žnidaršičev, ktera sta se vto-pila na ,,La Bourgogne" in to storila iz bojazni, ko se je mož vračal domu. čf];?- Nabergoj contra Spado-ni. Povodom razprave o verifikaciji volitve g. Nahergoja v Trstu je znani rudečkar dr. Spadoni v obč. svetu tako nesramno govoril o Nabergoju, da ga je ta tolžil radi žal jen j a na časti. O tej tožbi seje vršila kazenska razprava, pri kateri je bil dr. Spadoni obsojen na 50 gld. globe, odncsno na 10 dnij zapora. ♦ * * Orožnik — begun. Tržaško domobransko sodišče išče 291et-nega zapovednika orožuiske postaje F. Grudna, ki je zakrivil neke tatvine in prevare ter pobegnil s svojo ljubimbo, 31 letno vdovo Ano Basso, Pač redek slučaj pri naših orožnikih! * * * Žrtve grško-turške vojne. Po Blužbenih podatkihje padlo mej grško-turško vojno v Tesaliji 395 Grkov, a ranjenih je bilo 1568. V Epiru sta padla dva grška polkovnika, 2 stotnika, 1 nadporočnik, 3 poročniki in 103 vojaki : ranjenih je bilo 19 častnikov in 462 vojakov. V vsenj je padlo okoli 900 vojni-kov, a ranjenih je bilo 1981. V primeri z ameriško-špansko vojno ni* padlo torej veliko Grkov. (•obar in Mnliar. je bilo vsprejeto. In malo poparjeni Ravs je prilomastil v dvorano, ali Gorišek jo je skupil za obrambo Ravsa, prav tako somu je zgodilo kakor pripoveduje basen o ježu in lisici." Muhar: ,.Kaj, kaj, je 1 i to mogoče". Gobar: ,,Se več, ali to povem v soboto." Pa adijo in zdrava oatani Podaj mi še enkrat roko, Pa name nikdar ne pozabi, Čeravno po meni nič groša ne bo. Tak napis bi se imel utrinjati na marsikterem spomeniku. Otrinki. V poslednjem Amer. Slov." se zopet utrinjajo surova pretenja in osobnosti, kar uprav /na kak robat tantalin skrpati, pripravljajoč se za „vzvišenr' stan. Vero napadamo, kriči uhorno in za silo skrpani organ"; sedaj r.-s vidimo, da se jim pamet ali pa zlobnost utrinja. Kako dobro se je poučiti o Jed-notinih stvareh in podpirati neposredno Jednotino stvar zvč potem oni kadar sam čita v glasilu, da so £*a iz bacili ali suspendirali. Dobro ce ti i 1. Letoviščar (ob žetvi ) : ,,Koliko bi zahtevali od oso-!»•', ako l»i bili pri Vas na stanovanju in hrani?" — Gostilničar: ,4 marke!" — Letoviščar: ,,In ako bi Vam pri delu pomagali?'4 — Gostilničar: .,To velja 1 marko več!" Pasji dnevi prouzročajo že pri enem solncu, v Tovvru, pri uredništvu ,,Am. 81.", ko o nikomur ne mogo čvekati, pa kriče: vera je v nevarnosti ; v istini je pa le umazana dobičkaželjnost. Kaj l»i l»ilo oprostite jej to! še h*, ako bi jih več solne obsevalo? krotka!*' Mešuge 1 »i postali! Čudna k r o t k o s t. Mladi mož. obžalujem, nič ne bodo s poroko 7. gospico Leno. Preje sem jo prosil za po ljubek, a dala mi je — zaušnico!** — Nevestin oče: „Oh Deklica je tako „Amer. Slov." bode pazi 1 na laži, ko se na iij«-Lji ivm m> >1 it vniku. na prvej strani utrinja špekulacijska laž. Ali ste res tacega ,,mačka" iz Colorade prinesli?! ,,Vrnite ,,Glas Naroda", pravi starokopitui ,,organ*', mislil -i pa: ,,Za moj ,,švoh'* list pa novce pošljite. " O, kako blažimo |>j ški utrinja! i. kuj ne?! Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 8-10. n5 100 gld. avstr. veljave, pri-<1» jati je še 20 centov za poštnino k» r mora biti denarna pošiljatev registrirana. $500 P F. T STO DOLARJEV pla-oiiemu. kdor mi dokaže, da i n na Muhar: ,,Hallo, Gobar, kje sipa bil tako dolgo, ali morebiti prideš iz Smetnjage na Kubi?" Gobar: ,,Kaj še, ali misliš, da tam take starce potrebujejo; veš kje sem bil tam v Kolarabi. v Pebli, na ta velikem komesjon". Muhar: „Kaj si tam delal, saj ven; dar nisi pri nobenem katolškem terajn?" Gobar: ,,I radovednost me je tja gnala, pa je". Muhar: ,,Pa mi vendar kaj povej kako je bilo, ko sem vendar že preje v cajtengah črno na belem bral, kako slovesno bode, da bodo slavoloki, komedjontarski vozovi, prava kranjska ofcet, pozdrav majorja, governerja in celo predsednika McKinleva". Gobar: ,,Kaj še, bodi vendar pameten, to je nila le reklama ka- Kako dobra, lepa, blažilna Vzvišena ..podlaga" i'*, siko s njej izkoriščajo ljudje v s.• bič: oa-nien. . I'a sredstva, ta vražja blažijo — 1 «ai.e;ie knjižice. Med brati Hrvati »>• tudi otrinja pri Zajednici. t tultio, Ji-dnoto s ■ hoteli s takim iep >m zalepiti. k!*-ri ne bi smel aikdar popustiti. i- nico pa ne, a vendar se obe zajet late in vjedate. reci: ča m sem Kil v Zjed. državah, v kterih bivam ž.* 12 let, kedaj le pet minut v zaporu kakor se j.^ izrazil pri glavnem zborovanju v Puebli, Colo., >:vm predsednik A. Nemaničv mo-ej nenavzočnosti, ker rek.-i je, da -••m preti par dnevi \z železne gajbe u tekel. JOSIP GORIŠEK, 5136 Ruby str., Pittsburg, Pa. Prodajalca naprodaj. Dobra prodajalnica z GROCE-RIJAMI, ORLE KO in DRUGIMI STVAR M 1 je naprodaj v DOBREM Na Coney Island se je tudi priče- kraju kjer biva mnogo Sloveucev. lo utrinjati, in sicer naša ..slavna'' Kupčija je dobra. Vse je POCENI., policija je pričela z lahkoživkami Pisma naj se pošljajo „Glaa Naro-pospravljati. , du*\ kteri povč vse drugo. (1—4) K)rip°ročamo menjlce dobrih Posredujemo hranilne vloge 7'*". M v n ' na "»s obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov vsak p .tujk naj i.aiM l.rz..javi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V York •h \:vrrrvi "v'\ ' >"^elplate Rio Grande, Canadian Pacific iu druge, ktere gredo samo do v v v : ,t:'m PTa Bl*r^eue železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti \ N. w \ rk ' • /nice: Penneylvamje, Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie. Delawa- re i,akawaua \\. m Ml>re,_\\ .-stern Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfers ■ k r V -lS »,r,jdajjlj° v dl*age, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo 82.50 do $3 za »lan, a ni J..,ti: pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod nalanko brzojavno ali »»»•m. Buzi.an.te, prihranite lepe novce Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo semŽf™ ali vfiL 1 \\Tr ri- vsaklIe Bamo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte- Mlk.. KMMiieeiiwifh Str. na koncu < arlitde Street! I,' ' , . t r,U '"'ilra rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govori poljski, slovaški. n h 'i h 1 i ,J sl°ven*kl- Tl vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo in odreja, kar je ž.- marsikdo okusil. J v i . ;Ak L~„i Lk r;niik- 1,ripVlj'-' f",Z vIn z napisom „Glas Naroda". J J J —- - Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. Glavna ag^ncpa 7.a /j<-d države in Cmiad« >: 3 HOWI-INU GREEN. NEW YORK. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, IVlioh., je odprl KNAUTH, NAGHOO & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, Banjice, in dolžna pisma. Izposloje in iEterjnje zapuščine in dolgcve. -------------in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in r7' F UTTD (druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. hjlil IN \ i^HO I WT^F?^ Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO ^ J—' po NAJNIŽJI CENI. 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin »za * Katoliška * društva. Posebnosti naše hiše bo: re^alije (društvena znamenja). Zastave, baudera, prepasnice in redovni znaki. Sablje, i« ozn ice, čelade, cepiče, zavibaue rokavice, rokavice itd. Vse to ^napravimo fnatanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša speeijaliteta. Ustanovljeno: Ntw York, 18;3. Cincinnati.; 1M0. Ghioiffo 1887. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo ^13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena poBtrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, K». E. MADISON STREET. CHICAGO, IL1. iiifcni*——.....-tu. JOSIP SOTLICH priporoča svojo i « grocei ijami. razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala za rudarje; obavala za ...o>ke, ženske in deea ; hišno in kuhinjsko opravo : klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo v kt-rej j. d. • j t l vsakovrstno evež© meso, kakor tudi prekaieno meso in fine kiaujske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vse črte in vs* kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalj e pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parobrodnih družb poslujem te 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, n CALUMET, MICH. Rojaki, podpirajte domačina! v THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako di te zna igrati. Ta godbeui instrument je nedosegljiv in n ajpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkve-|ne pesmi, valček«, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljava nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polne orgije, kter* igrajo 300 komadov . x . ... . , „ .. veljajo le $6. Sedaj je 6as bi omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljem/ in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tiseče priuc-znalnih pisem. ^ Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča. da dekletc plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. m i .. Rud. Pechauer 1 oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Na.iov: STANDARD M AN U FACTU R ItJG CO., 46 V*»*y Street, New Y.rk. '' »MMM Podpisani priporoča vsem Slovencem bvoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano pisen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti smerni ceni; na razpolaganje je lepo ^©gljisce. Posebno ae priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil b^dem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Ustanovljena 1884! THE GARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. v Bako vrstne Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila Be vestno in točuo izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Kxpreau prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z uaročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k Bvojim I Spretni agentje se sprejme proti ugodnim pogojen. HRVATSKE DOMOVINE SIN Br. glasoviti in proslavljeni zdravnik jwam mm sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjih kakor tudi vnanjili Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izuči l iu prejel diplomo na slovesih zdravniških vseučiliščih vBe-Ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladtslfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežjo in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na sipcrbi m o i TI si30i3n_nzL0 postal je predaed ni k dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vph-kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vo-d« uiici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kaLaru, piuč-nici, oslabelosti, vsako vrstnih žen skiii bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- P. 0. Box I85š. nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. r>r. G. /YAiV l*(JUHfC seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko bvoj'o bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN P0HEK, So. EaBt 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.