Stev. 14 Posamezna številka 20 slotink V Trstu, v nedeljo 16. januarja 1921 Posamezna številka 20 stolink Letrvik XIV! . — IzvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: uKt* sv. jrančtfka A^tSkega Stev. 20, 1. j adstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-,:tvu. — Nefranklrana pi.-ma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — j dajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik k on 3 orel j lista Edinosti. _ Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in ccn leto L 60,—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici pa Stalin' — O^Usi s? r^i.raj.i v ćirokoiti ene kolone (72 mm>. — Ojhsi trgov -.sv in obrtnikov m ni pi 40 slu osmrtnice, zahvale, poslanicc in vabili pj T. 1.—. ogla-i denarnih zavodu,-mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. btosii, naj:.tanj pa I. 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije s* pošiljajo izključno nprivi I- linosti. v Trst:'. uH:m s . Frančiška Asižkega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave i l- najkrajša pot K naši šolski enakopravnosti se bo znala »izogniti plemenskemu so vraštvu in novim vojskam« in zato »s< Odkar so prišli Italijani v našo deželo, se nahaja naše prosvetno življenje v razvalinah. Naše šolske in kulturne na* prave so razdejane, naša mladina je oropana svojih učiiišč, slovenski dijaki sc potepajo po tujini in če nimajo de* nar j a, se morajo odpovedati nadali ni izobrazbi in iskati novih poklicev. Ne* precenljiva hi neizmerna je škoda, ki se je zgodila nad duševnim kapitalom na? šega ljudstva. Kar sc je dogodilo v teh dveh letih v naši deželi, je brezprimerno nasilje nad kulturnim življenjem našega plemena. Sramotni položaj, v katerem se nahajamo, se sicer še ni izboljšal, nase ljud* ske in srednje šole sicer še niso olvor* jene in tudi še ne bodo, pač pa se je otvorila — komunistična debata o tem predmetu. Gospod Giovanni Regent »rešuje« v listih šolsko vprašanje na podlagi Marxa, odkrivaje pri tem usodne zmote, ki jih delajo nekomunisti v tem vprašanju. Najpogubonosnejša zabloda slovenskih nekomunistov je ta, da zahtevajo šole od države. To je kratkovidnost, ki se ie treba izogibati, kakor to delajo razsodni komunistični prosvetni politiki. Njih modra taktika gre za tem, da od da* našnje države in njenih vlad ničesar ne tirjaio, in se nanjo sploh ne obračajo. Gospoda Regenta komunistična misel ie namreč ta, da »ni naloga komunistov, zali te vati od vlade, kakšna naj bo njena taktika napram slovenskemu na--cionalizmu.« Gcspod Regent sicer ve> da živimo za danes Še v državi, — mi mislimo, da bo gospod Regent najbrže tudi v državi umrl — on ve tudi, da država in njene vlade aajajo in jemlieio >.»le, da ie od države in njenih vlad odvisno, koliko in kakšne šo^c dobi naše ljudstvo, da je v oblasti države in nje* nih vlad, nas oropati šole, toda zahtevati in tiriati od vlade, da stori svojo dolž* nost in nc^a z ubijanjem našega duše v* nega ka/pitala, to je nacionalistična be* dastoča. Ker pa v tei državi našemu ljudstvu nihče razen vlade in države ne l.tore dati šol, bi se morali pač obrniti na h-no in staviti tam svoje zahteve no slovenskem šolstvu na Primorskem. Do tega komunističnega zaključka sicer gospod Regent še ni prišel, zato nam pa firm: marksističen nasvet, ki ie naiboli praktično načelo šorske politike, j ki smo ga kedaj slišali: Vliti je treba i ljudskim množicam »razredno zavest in združiti iih v socialističnem idealu.« Komunistični proletariat je ona sila, ki »se moramo obrniti nanj in ne na vlada* joče«, govoriti »moramo masam« in ne vladi. Prihajamo tedaj do marksistične* ga zaključka, da so pravzaprav italijan? ski in slovenski komunisti dolžni in ob* vezani, ustvariti primorskim Jugoslovan nom potrebno šolstvo, da morajo oni otvoriti jeseni v Gorici in Trstu si oven* ske gimnazije, realke in učiteljišča. Gospod Regent, dana Vam je prilika, da rešite šolsko vprašanje na Primor* sketn. tNe dajte si vendar izmakniti te priložnosti, ki bo pridobila Vaši stranki nesmrtno slavo. Toda mi vemo dobro, da s takimi komunističnimi idejami ne bomo prodrli! Ko gre za strankine bia* gaj ne se odrečejo koimtnisti z lahkim srcem vsaki slavi. Toda šolski politik Regent ni mislil tako hudo. On je hotel le povdariti. da se mora ljudstvo priklopiti komunistovi, zrušiti z njihovo pomočjo državo iu vzdigniti na njenih razvalinah soeiali* stično komuno, katera bo dala priinor* skim Jugoslovanom vse, kar jhn bo srce poželelo. V komuni bodočnosti bo vse tako pravično, tako lepo in tako pravilno urejeno, da bo imelo naše ljud* stvo v njej ljudskih šol, gimnazij in uni* verz, kolikor bo hotelo. Treba je tedaj nekoliko počakati, da izgine meščanska država z zemeljske površine in se vzdig* ne komuna. Ta načrt, ki računa sicer ne* koliko preveč na človeško potrpežljivost, je idealen, ima pa to hibo, da bodo otročiči, ki čakajo danes da gredo v prvo ljudsko šolo, postali možakarji s sivo brado in še ne bodo učakali, da se jim odprejo šole komune. Pot. ki jo ubira šolska politika komu* ni sto v, je tedaj lepa, vendar nekoliko nepraktična. Regent, ki si jc s pomočjo marksizma očistil svoje mišljenje, je drugega mnenja in pravi, da pridemo po tej poti do cilja lažje, bolj gotovo in bolj hitroma kakor po poti, ki jo hodijo kratkovidni in slepi nekomunisti. Mi smo pa mnenja, da bi bilo s pomoč i o komunistične šolske politike naše šol* sko vprašanje povoljno in naglo le tedaj rešeno, ako bi bila vsaka komunistična fraza o slovnskem šolstvu ljudska šola in vsak članek njihovih voditeljev girnna* zija. Ker pa temu ni tako, svetujemo šolskemu politiku Regentu, nai se ne* koliko omeji, kajti sicer bi mogli srna* trati naši kmetje in delavci, da jih hoče s svojimi članki žaliti. limm otueriieu liisesloninsKe konstituirale BK L GRAD, 14. jan. 1921. V mestu je vladalo danes že na vse zgodaj svečanostno razpoloženje. Dan prekrasen, pravo pomladansko solnee r ije na prestolico. Raz mnogo hiš vihra* jo narodne zastave. Ker je danes obe* nem pravoslavno novo leto, je življenje v mestu še živahnejše. Na Terazijah, pred dvorom in po vseh ulicah, ki vo* dijo od dvora do konstituante, se je zbrala ogromna množica naroda za špa* lir jem vojaštva, ki se je razvrstilo od Terazij po ulici kralja Milana in Miloša Velikega. V špalirju so bili tudi gojenci vojaške akademije, v Miloševi ulici pa štirje artilerijski oddelki. Tudi pred kon=> stituanto so se zbrale velike mase naro* da. Ob 10'20 dopoldne so pričeli poslan* ci prihajati v dvorano. Seje so se ude* leŽili demokrati, radikalci, muslimani, zemljoradniki, zajedničar ji. poslanci ju? gosi. kluba in dr. Trumbič. Komunisti, Radieevci, socialni demokratje in pro* gramatični republikanci so sc absenti* rali. Kljub temu jc bila zbornica tako močno zasedena, da vrzeli sploh ni bilo opaziti. V dinlomatskih ložah so se na* haj ali: angleški, francoski, češki, itali-' janski in grški poslanik in zastopniki ostalih poslaništev, vsi v uniformah. Ob 10 30 je predsednik dr. Ribar otvoril se* jo, nakar je tajnik dr. Aga tono vič pre* Cital zapisnik zadnje seje. Dr. Ribar je nato prosil poslance, naj ostanejo na svojih mestih, dokler ne pride regent. Triumfalna vožnja v konstituanto Medtem se je ob zvokih himne ob tri će trt na enajst podal regent iz dvora v konstituanto. Oblečen je bil v gene*! ralsko gala * uniformo in opasan s sabljo,! ki so mu jo o priliki njegovega poseta v Bosni darovali v Sarajevu. Regenta je spremljal Pašič. Voz je bit četverovpre* žen. Za gala * vozom jc sledilo regento* vo spremstvo, nato pa dva eskadrona kraljeve garde na konjih. Na potu v konstituanto je prirejal narod regentu velikanske ovacije, ki so se stopnjevale od trenutka do trenutka. Pred konsti* tuanto sta bila oddelka pehote in konje* niče kraljeve garde, na dvorišču poslop? j a pa kraljeva godba, ki je, ko se je pojavil regent, po vrsti zasviral.i vse tri narodne himne. Pozdrav predsednišiva Pred vhodom v konstituanto je pred* seduištvo konstituante z doktorjem Ribar jem na čelu sprejelo regenta, ki ga je dr Ribar pozdravil s sledečimi bese* dami: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! V veliko čast nom je, da danes otvarjate Ustavotvorno skupščino v imenu svoje* ga sivega očeta. Nj. V. kralja Petra.« Regent je prisrčno odzdravil za zahvalo in odšel nato v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča in dr. Ribarja v kon* stituanto. Ovacije v konstituanti Vsi navzoči poslanci so se takoj dvignili raz sedežev in pozdravili vi a* darjia z ogljušljivimi vzkliki. Regent je stopil na kraljevsko- tribuno ter se sme* hljaje zahvaljeval za izkaze udanosti. Poleg regenta sta stopila Pašič in dr. Ri* bar, na obeh straneh pa so se postavili ministri in parlamentarni tainiki. Sredi viharnega navdušenja je Nikola Pašič izročil* regentu prestolni govor, ki ga je prestolonaslednik čital s krepkim in jas* nim glasom, posamezne odstavke moč* no naglašujoč. Med regentovim govo* rom so na trdnjavi neprestano grmeli topovi in zvonili vsi zvonovi na belgraj* skih cerkvah. Med burnimi ovacijami jc zapustil regent zbornico, spremljan od predsednika in Pašiča. Zunaj pri slo* vesu je prisrčno stisnil dr. Ribarju roko in ga prosil, naj izreče poslancem nje* govo zahvalo za izkazane mu časti. Zanimiv incident Po odhodu se je dogodil zanimiv incident. Ministrski predsednik Pašič je v trenotku, ko jc stopil v regentov voz, opazil, da nima cilindra. Rešil ga je t?.* koj iz zadrege dr. Ribar, ki mu je dal svojega. Regent je incident opazil, se posmehljal in rekel: »Evo Pašiča pod Ribar je vini klobukom!« Eden izmed navzočih poslancev je potem pripomnil: »To je simboličen izraz današnje poli* tične situacije!« Konec seje Po regentovem odhodu jc predsednik dr. Ribar odredil kratko pavzo. Musli? mani so med tem zahtevali, naj se na jutrišnji seji ne vrši volitev ustavnega odbora in odbora za izmeno poslovnika, ker bodo stranke, ki še niso prisegle, to storile, da morejo dobiti zastopstvo v teh dveh odborih. Kabinet je to zahtevo odklonil. Po zopetni otvoritvi je pred* sednik naznanil, da se bo prihodnja seja vršila jutri z dnevnim redom: 1. Debata o poročilu vcrifikacijskcga odbora. 2. Volitev odbora za ustavo in izpremembo poslovnika. Predlog je bil kljub protestu muslimanov in socialistov sprejet, na* kar je bila seja zaključena. Po seji pa je vendar prišlo do spora* zutna, nakar jc dr. Ribar obvestil musli* ' mane. da imenovane volitve na jutrišnji i seji še ne pridejo na vrsto. Prestolni souor re&nta Aleksandra BELGRAD. 15. Na včerajšnji seji i Ustavotvorne skupščine je prečital ; prestolonaslednik * regent sledeči prestol* 1 ni govor: Gg. narodni poslanci! Z božjo milost* jo, nesmrtno hrabrostjo, neomejeno vda* nostjo naroda in pomočjo naših velikih zaveznikov je dovršeno osvobojenje in ujedinjenje našega celokupnega naroda, katero sem imel srečo pred dvema leto* ma svečano proglasiti in ki je danes tu* di mednarodno priznano. Po volitvah v ustavotvorno skupščino, izvršenih v pri* mernem redu In svobodi, vas v našem zgodovinskem Belgradi; ne pričakujemo v sijajnih palačah. Na&i predniki in mi sploh nismo nikdar mislili na njihovo grajenje, ker je vse prejšnje, od nekdaj pa do danes, bilo osredotočeno samo v naše osvoboienje in ujedinjenje, in moj vzvišeni roditelj ;Nj. Vel. kralj Peter I. je živel vse svoje življenje v želji in na* di, da doživi ta srečni dan. Ostarel in onemogel, upognjen pod bremeni, ki jih je nosil z narodom za narod, vam po meni pošilja svoj kraljevski pozdrav. Dobro nam došli bratje iz vseh krajev naše prostrane in mile domovine s že* ljo, da srečno vršite svoje velike zgodo* vinske posle. Orožje je storilo svoje delo za današnje stanje. Naj ga modrost na* rodnih poslancev izpopolni in krona! Gg. narodni poslanci! Prepričan sem, da boste pri izmenjavi misli o stvoritvi ustave imeli pred očmi samo splošno dobro našega naroda in da ne boste iz* gubili iz vida v nobenem trenotku, da je ta narod stoTetja trpel muke pod sovraž* niki, ki so prihrumeli od vzhoda in zapa* da, razdejali njegovo edinstvo ter one* mogočih ustanovitev močne države. Zavirali so niegov narodni razvoj, trošili njegovo moč in pridobitve, prelivali nje* govo kri za ojačenje moči osvojite* liev, in samo globoka nada, da bo en* krat prišel trenotek njegovega osvobo* jenia in narodnega ujedinjenja, ga je vzdržala v življenju. Gg. narodni poslanci! Moje zaupanje v narod je neomajno. On je s svojo po* litično zavestjo na višini naloge, ki je pred nami. Treba je, da sc ta naloga za* vrši tako. da naša ustava v vseh svojih ustanovah in perspektivah, ki jih ušiva* ri, ostane velik dokument našega vse* stranskega napredka. Naši pradedi so se tu naselili in mi smo osvobodili ter prvikrat uedinili naše narodne pokrajine v eno državo. Ta država je naše prvo dobro in naša največja pridobitev. Usta* va ima biti obdana z vsemi modernimi pogoji trainosti in nadaljnega razvoja. Preizkušajte in določite, . ■ gg. poslanci, te pogoje! V tem so vaše pravice in va* ša svoboda popolnoma zajamčene. Jaz obračam pozornost na enega teh pogo* jev. Mislim na najvežnejše: To je pra* vica, pravica vsem delom našega naro* da, pravica vsem veroizpoved anj cm, pravica velikim in malim, močnim in slabim, pravica vsem, ki niso našega imena in plemena, pa so naši sodržav* ljani. Razvoj družbe in drŽave posebno obrača našo pozornost gospodarski pra* vici. Splošno je prepričanje v svetu in splošna težnja, da je narod vse več in več. Edino tako se ljudska civilizacija zavaruje pred dosedanjimi periodičnimi pretresi. Verska borba med ljudmi in narodi izginja ter stopa v ozadje. Tudi narodna borba se bo ublažila, toda po* ostrila se bo gospodarska, ako ne zane* semo v vse misli, delo in odnošaje, v gospodarskem in socialnem življenju težnje po pravici. Tako bo naša država, zasnovana na popolni ravnopravnosti in najširšem demokratizmu, omogočila har* meničen razvoj vseh narodnih sil in ustvarila pot tudi najsiromašnejšemu, da s svojim umom in delom pride do nea j večjega ugleda v družbi in najvaž* nejšega mesta v drŽavi. Gg. narodni poslanci! Verni za* puščini, ki so jo nam ostavili mili naši padli junaki, je treba, da z ustavo za* gotovimo naše narodno in državno edin« stvo. V to ime naj bo srečno delo usta* votvome skupščine, naj ga blagoslovi Bog in naj se završi v radost tako celo* kupnega našega naroda kakor tudi na* ših preizkušenih prijateljev ter naj po* vede naš celokupni narod v veliko in svobodno dobo v svetovni zgodovini. Da živi narod Srbov, Hrvatov in Slo* vencev! Da živi naša inila domovina! Da žive vsi državljani naše mlade do* rošec je zahteval vlado na širši koali* j likega Libanona Trahut je objav il z cijski podlagi ter izpremembo prisege, menom, da se napravi konce vsem g« Izjavil je, da se bo še nadalje držal svo* ricam o francoskem na'ogu v Siriji, bic na* ovo* jega dosedanjega programa, t. j. pokra* jinske avtonomije in pokrajinske vlade, ki bodo imele pravo zakonodajstva. Pa? šič je odgovoril, da je tudi radikalno * demokratska vlada za koalicijo in da stremi za tem, da vse stranke sodeluje* jo pri ustvarjanju ustave. Kar sc tiče avtonomističnega programa dr. Korošca in jugoslovenske muslimanske organiza* cije ter pokrajinskih samouprav v hi* storičnih mejah, je izjavil Pašič, da o tem ne more biti govora. ,Nova ustava predvideva široko samoupravo in bo taka, da bo zadovoljevala interese in po* trebe naroda.________ Italija zahteva odgoditev rapcllsHega sporazuma BELGRAD, 13, Vlada je sprejela iz Rima noto, ki zahteva odgoditev izvedbe rapaliske mirovne pogodbe do meseca maja. Nota je prišla nenadoma, v tre* notku. ko je naša vlada že izvršila po« trebne korake za zasedbo izpraznjenega ozemlja. Zdi se, da bo vlada odklonila italijansko zahtevo. O stvari bo razprav* ljal še ministrski svet. Riševanje francoske krize Peretovi poizkusi propadli PARIZ, 15. List »Petit Parisien« poro* ča o korakih, ki jih je Peret napravil te* kom včerajšnjega dneva, da bi sestavil novo vlado. Predsednik zbornice jc dal okrog 19. ure listu nekoliko pojasnil. Predsednik pravi, da se je trikrat obrnil na Poincareja. da bi ga pripravil do te* ga, da bi sprejel finančno listnico, ta pa da jc sprejem odločno odklonil. Videl sem, je dostavil, Aristida Brianda in sem si zagotovil njegovo sodelovanje. Ker pa je Viviani Peretu formalno odklonil svo* jo pomoč in so se pojavile nove težko* če, je predsednik zbornice Milleranda poučil o položaju. Povedal mu je, s ka* terimi osebami se je v teku dneva po* gajal, in kakšne težkoče mu dela sestava vlade. Millerand je živo vzpodb u j al Pere ta, naj nadaljuje s pogajanji. Popol* dne se jc zbornični predsednik vrnil v borbonsko palačo. Sklenil je, da sc bo posvetoval z načelniki skupin in senata. PARIZ, 15. Danes predpoldne se bo predsednik zbornice posvetoval z načel* niki senatskih skupin in bo nadaljeval pogajanja s trdno voljo, da mora priti do zaključka še tekom predpoldneva. Peret vrnil nglog za sestavo vlade PARIZ, 15. Listi pravijo, da se po Peretovem odstopu od naloge, sestaviti novo vlado, še ne ve, na koga so bo Mil* lerand obrnil. Vendar se zdi med razni* mi kombinacijami najbolj možna sesta* va kabineta Briand * Jonnat. V tem slu* čaju bi prevzel vnanje posle Briand, Jonnat predsedništvo ali brez portfelja ali z drugim, ne z vnanjim. Zavezniški sestanek se odloži PARIZ, 15. »Matinu« poročajo iz Londona: Reuterjeva agencija javlja, da se zavezniški sestanek vsled francoske vladne krize ne bo mogel vršiti dne 1*5. t. m., temveč da se bo moral odložiti za en teden. Vlada se jc bavila včeraj z vprašanjem tega sestanka. movine! __ Sestanki pri Pariću BELGRAD, 13. Ministrski predsednik Nikola Pašič je imel danes sestanek s predsednikom zemljoradničkcga Iduba Lazičem. G. Lazič jc zahteval, da se se* stavi taka vlada, v kateri bodo zastopa* ne vse stranke. G. Pašič je ponudil zem* Ijoradnikom en portfelj, nakar jc g. L a* zič vprašal, ali bo vlada izpolnila in kaj misli o onih dvajsetih točkah, ki so jih zemljoradniki pismeno poslali še pred Božičem ministrskemu predsedniku. — Tekom današnjega dne je konferiral Pa* šič tudi z dr. Korošcem in s Šahi bom efendijo Korkutom, predsednikom jugo* slovanske muslimanske organizacije. Oba je pozval, naj delujeta na to, da bi njihova kluba vstopila v vlado. Dr. Ko* »Temps« o razpustitvi francoske delavske zveze PARIZ, 14. Skoraj vsi listi posvečajo dolge članice razsodbi, da se mora sploš* na delavska zveza razpustiti, »Temps« piše: Kakor hitro se splošna delavska zveza ni več ravnala po določbah zako? na in je hotela nastopati na političnem ? in socialnem polju z nezakonitimi sred* stvi, se razsodba ni mogla glasiti dru* gače. Se bo obsodba, ki je bila izrečena včeraj, tudi izvršila? To bo odvisno od vladc. Splošna delavska zveza je sama kriva, da bo razpuščena, ker jc hotela biti predvsem nekaka revolucij on ama moč. Hotela je postati država v državi in bili so resni hipi, ko je hotela nastopati z enako pravico kakor odgovorna vlada, ki je nastopala po volji in v imenu vse* ga ljudstva. Splošna delavska zveza jc hotela organizirati revolucijonarno pro* p aga n do, ker je uprizarjata čisto po* litične stavke. Pozivi na proletariat, naj protestira proti razsodbi, ostanejo brez odziva, kajti pravice proletariata niso bile zadete in tudi jim jih nihče noče odtegovati. Razsodba pomeni samo, da morajo ostati delavske organizacije v mejah zakona kakor vsaka druga orga* nizacija francoske republike. Novo francosko posojilo v Ameriki PARIZ, 14. Iz New Vorka poročajo, da so pogovori o novem francoskem po* sojilu v Zedinienih državah napredo« vali. V ameriških finančnih krogih se sodi, da se dosežejo v 14 dneh stvarni sklepi. Posojilo bi znašalo 100 milijo* nov dolarjev, ki so potrebni Franciji, da izplača dolgove, ki zapadejo v Ne\v Yorku 1. 1921. deče uredna oznanilo: Daja se nazuan je vsem: 1. Francija je v Siriji in tudi osta* ne; 2. Veliki Libanon je bil ustvarjen, ker se je hotelo izpolniti želje prebival* stva, ki jc pristalo brezpogojno k francoski politiki; 3. samo upravne organi* zaci je so izenačene v zmislu oblasti, ki jo podeljuje nalog (mandat) in ki bo mo* gla biti končno določena še le, ko se reši vprašanje sevreske mirovne po« godbe. Angleški dolg Zedinjenim državam PARIZ, 15. »Matinu« poročajo i/. \Vashingtona; Senator La Pollettc jc predložil senatu resolucijo, s katero sc zahteva od ministrov za zunanje z;ule> ve in iinancc, naj ne sklepajo nikakih sporazumov z Anglijo o odložitvi plača* nja dolga Zedinjenim državam, preden senat nc odobri takšnega sporazuma. Obresti, ki jih dolguje Anglija Zedinje« nim državam, znašajo 470 milijonov do* larjev na leto in od 19. aprila 11>1(> ni bilo izvršeno nobeno plačilo. Nova vstaja v Egiptu KAIRO, 12. Iz Hodcidc, kjer sc na* haja posadka angleško * indijskih čet, po* ročajo, da napreduje pleme Iman Ichia naglo pod poveljništvom Mahmud Medin bega iz Bali v Jemenu. Položaj jo kritičen, ker jim lahko v vsakem hipu pade Hodeida v roke. iz stare m nove Ruseje Z zasedanja ruske ustavodajne skupščine v Parizu PARIZ, 14. Konferenca članov m>kc ustavodajne skupščine ni imela danes plenarne seje. Sestale so se vse komisije, da seslišijo poročila raznih skupin. Ko* misije so sc pečale med drugim tudi z vprašanjem, kako se bo treba zadržati vpričo kršitve ruskega ozemlja s strani tujih držav. Nov napad proa Leninu LONDON, 15. »Daily Telegraph« po* snema iz sovjetskih listov pripoved no* vega napada proti Leninu. Lenin da so jc peljal v zaprti kočiji s Kremlina v gledališče, kjer se je vršil VIII. sovjet* ski shod. S strehe neke prazne hiše je bila tedaj vržena bomba. Ker je vozila Leninova kočija z vso naglico, je bomba ni zadeta temveč pred naslednji voz, na katerem so bile Leninove telesne straže in sedem jih je bilo ubitih. Med osebami, ki so bile na ulici, so bile tri ubite, a dvajset jih jc bilo ranjenih. Hišo. iz katere je priletela bomba, so obkolili in preiskali, toda napadulcciu se je posrečilo uiti. Odprava sovjetov v ruski armadi PARIZ, 14. Poročila iz Helsingsforsa javljajo po ruskih »Izvestjih«, da je pri osmem kongresu ruskih sovjetov bil po* skušen nov atentat na Lenina na ulici, ko sc je peljal h kongresni seji. Proti njegovemu avtomobilu jc bila vržena bomba, ki je ubila tri vojake in več pa santov. Atentatorji so zbežali. Agence Radio pa javlja, da je Lenin najbrže zadet. Vsekakor je bolan in ne prihaja iz hiše. Ruska vlada je poklicala k njemu iz Berlina dva profesorja, med nji* ma dr. Hisserja, da zdravita Lenina. Vrhovni poveljnik sovjetskih čet Troc« kij jc izdal novo dnevno povelje, v ka terem prepoveduje vsakršno politično udeležbo vojaštva, ker sc je preveč raz paslo uhajanje in samolastna demobilizacija. Trocki izjavlja, da je domovina v nevarnosti. Tudi odpravlja Trocki so vjete v armadi, češ, da se morajo po velja častnikom poslušati brezpogojno in da nimajo vojaki pravice kritike. Tako padajo vsi boljševišH eksperimenti drug za drugim. Francija in Levant PARIZ, 15. Znano jc, da se je raz* pravljalo v zbornici in v senatu v zadc njih dneh o vorašanju Levanta. Listi priobčujejo seaaj sledeče poročilo iz Bejruta z dne 13, t. m,; Gubernator Ve* Zavezniki in Nemčija Nemčija bi sla za Zgornjo Šlezijo na vojno proti Rusiji? LONDON, 15. »Morning Post« piše na uvodnem mestu: Govori sc. da na* merava Nemčija prositi, naj ji ostane Zgornja Šlezija iti da bo nemška vlada predlagala francoski vladi v zameno takšne ponudbe povračil, s katerimi bc> fahko zadovoljna. Nadalje sc ponudi Nemčija, da bi organizirala posebno vojsko za borbo proti boljševizmu. Ako so ti glasovi utemeljeni, tedaj bi bil takšno ponudbe povračila, s katerimi bo s katero bi bila dana Nemčiji možnost, da postane zopet oborožena država, da poveča svoj ugled in da bo mogla pri pra vi j a ti maščevanje. Zgornja SIczija je za Nemčijo —^ nadaljuje Hst — pravi arsenal, ki ji je neobhodno potreben, ako ima napadalne kamene, d očim bi ne bil potreben miroljubni Nemčiji. Ludendorfov načrt za novo vojno proti Rusiji PARIZ. 14. Listu »Information« poro* čajo iz Basela: General Ludendorf pro* testira v »Miinchcner iNeueste Nach richten« proti vesti, da jc poslal zaveznikom načrt za borbo proti boljševizmu. Ludendorf izjavlja, daje ta vest izmišljc^ na skozinskoz. ^Frankfurter Zeitung« misli vendar, da takšen načrt obstoji in da je prišel zaveznikom roke proti, Ludendorfovi voliL Sr-JL »feUAiNUDiV ibv. li tSam V TrUa. dna li. mi. LjnMto gktovaaj« v DolJm FRANKFURT, 14. Ljudsko gUsova, nje v DoMni Sleziji je baje Aolotoio na d*n I. marca. Strožje nadzorovan je nemške cesarske 1 družine HAAG, 14. Nizozemska vlada je oja* čila oddelek policije na otoku \Vienin* gen. Za prestolonaslednikom sta sedaj 'vedno dva policijska agenta na kolesih. Stambulifiski v Bukarešta BUKAREST, 14. Bolgarski ministrski predsednik Stambulinski, ki se nahaja žc nekoliko dni v Bukarešto, je imel pos govore s Take Jonescu in z generalom Avarescu, romunskim ministrskim pred* sednikom. Sprejel ga je v Sanaji tudi kralj. Stambulinski je izjavil v teh po* govorih, da hoče Bolgarija zasledovati politiko, ki ho šla za tem, da se ohranijo z njenimi sosedi prijateljski odnošaji na 'podlagi sedanjih pogodeb. Koliko bo znašala stalna vojska Zedinjenih držav WASHINGTON, 15. Senat je spre* jel z veliko večino predlog, da znašaj število stalne vojske 150.000 mož. Po incidentu med Ameriko in Japonsko v Vladivostoku WASHINGTON, 14. Državni urad je prejel danes od Japonske izraze obžalo? vanja in sožalja radi incidenta, pri ka* terem je ubila japonska straža v voatofeu nekega poročnika ameriške mornarice. ___ Nova revolucija v Meksiki E£r PASO, 14. General Francisco Murgma, bivši poveljnik čet predsednic ka Carranze, se jc vzdignil z orožjem proti Obregonovi vladi. Čete generala Murgnia uo napadle zvezno tdržavo S. Luigi in Poteši. Bile so odbite In so zbežale. Nova podmorska oklopnica PARIZ, 14. »Information« javlja: Ne» ki ladijski inženirji so zamislili nov tip podmorske oklopniee. Nova podmornic ca bo imela naprava, ki jo bodo varo* vale pred bombami. Torpede bo lahko metala pod vsakim kotom. Krog njene* ga delovanja bo segal na 20 tisoč milj in njena nadvodna brzina bo znašala 20 do 30 vozlov. Rešid paša v Londonu LONDON, 14. Rešid paša, bivši na* čelnik turškega odposlanstva na balkan* ski mirovni konferenci, je prispel v Lon* don iz Carigrada. Poslala ga je turška vlada, da pripravi vzpostavitev uradnih odnošajev med Anglijo in Turško. .Nje* gova misija P a je le poluradna. Avstrijski državni zbor DUNAJ, 14. Državni zbor je sklican za dan 18. t. m. Francija in duševno nadvladi© v Evropi Šolska pogodba med Francijo in .Jugo* slavijo. PARIZ, januarja. Že pred vojno se je začelo resno misliti, kako bi se zmaga dala po vojni najbolje in najuspešneje izkoristiti. To vprašanje jc seveda veliko važnejše za velike kot pa za male dr? žavc, ki so se udeležile svetovnega kla* nja. Francija, Anglija, Italija, Amerika in druge velike države so seveda zain* teresirane v večji meri na tem, da se jim izplačajo njihove ogromne žrtve z gospodarskimi, finančnimi, vojaškimi in moralnimi koristmi, kot so male dr* ž a ve kakor n. pr. Jugoslavija, Grška. Romunska, ki jim je bil glavni cilj do* sega narodnega edinstva in ujedinjenja, cilj, ki so ga tudi dosegle. Male države nimajo vsred tega take* ga imperijalističnega programa, kakor ga opažamo pri velevlastih. Posledica lega pa je, da se morajo drugovrstne države, hočeš nočeš naslanjati na sistem velikih držav, kajti ostajati izven siste? ma je nemogoče: Ali se mu moraš pri? družiti, ali mu moraš napovedati boj, zakaj njegov sovražnik si že, ako ga tu* di samo gledaš od strani. Kakor je bito rečeno, jc imperijalizem velikih držav raznovrsten: gospodarski, finančn\ vojaški, političen in ne v zad* nji vrsti tudi — moralen imperij alizem. Francija in moralna nadvlada med na* rodi. Med vsemi državami na evropski cc* lini, ki si največ obetajo od takšnega moralnega nadvladja, pa je gotovo Francija. Francoski narod in seveda predvsem njegova elita je bila že od nekdaj vzgojena v zmislu moralnega, in* telektualnega nadvladja nad drugimi narodi. 2e v zgodnjem srednjem veku se je začelo to nadvladje praktično izdvajati z največjim uspehom: vsa evrop* ska viteška, književnost je nastala na podlagi umotvorov iz starofrancoskc književnosti. Književnost pa je bila ti* sto sredstvo, s katerim se je francoski vp!iv vsiljeval povsod z nepremagljivo močjo in slava francoskega uma, ki jo je užival ob času Ludovika XIV., ni le zasluga Corneilla, Racinea in Moli ere ja, temveč je lo gotova zelo visoka stopnja na lestvi nepretrganih tradicij »inte* Tektualnc politike« francoskega naroda. Svoj vrhunec je dosegel ta polet vse* kakor v XVIII. stoletju, vsled zasluge velikih organizatorjev tedanje francoske znanosti, takoimenovanih enciklopedi* stov. Revolucija, ki jc sledila proti kon* cu stoletja, je še pomnožila intelektualni vpliv francoskega duha na ostalo liv* ropo in kar je še manjkalo Voltairjevc* mu umu, je dodal. Napoleonov rcvoluci* jonarni in obenem imperijalistični meč. Vsa Lvropa se jc klanjala tedaj ne sa* mo francoskim vojakom, temveč tudi francoskim učenjakom. Po Napoleonovem polomu v Rusiji in vsled notranjih in zunanjih r?prilik in ponižani, ki jih je moral pretrpeti tedaj francoski narod, se je stvar obrnila na slabše. Več kot politične in vojaške ne* sreče je škodovalo francoskemu inte* lektualnemu vplivu v Fvropi romantično gibanje, ki je zaneslo med narode do te* daj še neznano narodno zavednost. Najsprctneje so izkoriščali to gibanje tedanji Nemci (Herder, Goethe, Schil* ler, Fichte itd). Nemci so vzeli romanti* zem skoraj popolnoma v svoje roke in s tem sc je začela med njimi in Fran* cozi neizprosna tekma za duševno nad* vladje v Evropi. Bolj in bolj pa je po* stajalo jasno, da *e tekma razvija za Francoze zelo nepovoljno, dočim so Nemci zadobivali vedno več ozemlja, dokler niso končno Francozov s svojo veliko zmago iz 1. 1871. popolnoma iz* pod rinili. Francoščina in bližnji Vzhod pred sve* tovno vojno. Posledice poraza, ki ga je doživela Francija pod vlado Napoleona III, v le* tih 1870—71, so bile uničevalne v vsa* kem oziru in tudi za intelektualni vpliv francoskega naroda. Nemška vseučilišča so stopila na mesto francoskih, oči ti* stih narodov, ki so iskali svojo izobraz* bo v tujini, so se začele obračati v Berlin in ne več v Pariz kakor prej. Dočim pa je Nemčija povsem izpodrinila franco* ski vpliv n. pr. v Rusiji (dejstvo, da ie obstojala zveza med Francijo in carsko Rusijo ne menja nič na stvari), so se Francozi vendar obdržali v takoimeno* vanem Levantu, t. j. na vsem bivšem turškem ozemlju in na Grškem. V teh krajih jc bil vpliv francoskega jezika in francoskega duha zelo velik, kljub na* sprotnemu prizadevanju nemškega du* ševnega imperijalizma. Na podlagi po= sebnih predpravic na Turškem in Gr* škem (razne kontrole, Francija je obe* nem z Anglijo zaščitnica grške neod* visnosti, dalje zaščitnica kristjanov na Turškem itd.) si je ustvaril francoski narod poseben sistem šol in zavodov, ki skrbijo za širjenje francoskega jezika med tamkajšnjo inteligenco. Radi tega ga ni turškega ali grškega inteligenta, ki bi ne znal dobro francoski in ki bi ne poznaval francoske kulture v precejšnji meri. Francoski duh v Jugoslaviji. Po vojni je začel francoski val zopet močneje pljuskati na celem Balkanu. Poleg dosedaj ohranjenih postojank na Turškem, Grškem in Romunskem je začel objemati zmagoslavni francoski intelektualni imperijalizem nova ozemlja — mlado Jugoslavijo. • Pred vojno je bil vpliv Francije v tem oziru zelo neznaten, bodisi v vsakdanjem življenju bodisi v šoli. Kar se tiče šole, naj se naglasi, da se je poučevala nem* ščina po srednjih šolah bivše Srbije v vseh osmih razredih, dočim so bila od* merjena francoščini le štiri zadnja leta. To razmerje bi bilo ostalo skoraj gotovo neizpremenjeno tudi v Jugoslaviji po zmagi, da ni prišla invazija srbskih de* žel s strani Avstrijcev in Nemcev in iz* selitev dobršnega dela srbskega prebi* valstva in z njim na stotine šolske mla* dine. Vsa ta šolska mladina se je šo* Iala v treh letih izgnanstva skoraj iz< ključno v Franciji. To dejstvo je imelo dalekosežne po* sledice za duševno zbiižanje francoskega in jugoslovenskega naroda. Zc leta 1916. v mesecu novembru se jc napravil v tej stvari prvi uradni korak s strani obeh prizadetih vlad, francoske in srbske vlade, s tem, da ste sklenili ti dve vladi poseben šolski dogovor z ozironi na vzgojo in pouk izseljene srbske šolske mladine. Po svojem obsegu je bil ta dogovor le neznatne naravi. Šlo jc v prvi vrsti za to, da sc doseže od francoskega nauč* nega ministrstva, da prizna, srbski ma* turi enako veljavo (equivalence) s fran* coskim »baccalaureat*onu<, tako da bi bilo mladim Srbom omogočeno jvpiso* vanje na razna francoska vseučilišča. V drugi vrsti je bilo treba poskrbeti za številne dijake srednjih šol, ki so morali prekiniti svoje nauke vsled sovražne in* vazije. V to svrho so sc ustanovili po* sebni tečaji za maturante po nekaterih francoskih mestih. Celo zadevo pa je vodil srbski šolski urad v Parizu (Office Scolaire serbe), ki je bil ustanovljen v zmislu goriomenjenega dogovora med srbsko in francosko vlado. Nova kulturna in šolska pogodba. Po povratku srbskih in drugih begun* cev, katerih večina je živela v Franciji, sc je lotila Jugoslovenov prava fran* coska bolezen, ljudje so začeli kar no* reti za francoščino in vse, kar je fran* coskega: pravi, pravcati snobizem. Vsled tega razpoloženja se je ustvaril v Jugo* slavij i ugoden položaj za vse prijatelje in propovednike tesnega duševnega zbli* zanj a med obema narodoma. Samo po sebi se razume, da stara Sol* ska pogodba iz leta 1916. ni več mogla zadostovati novim potrebam. Zato se je začelo misliti na novo in Sirfo po* godbo, s katero bi se osigurali za vedno tesni Intelektualni odnošaji med Jugo« sloveni In Francozi. Načrt te pogodbe je že izdelan in ga proučujejo sedaj fran* coski in jugoslovenski vseučiliŠki in uradni krogi. KIjub temu, da so hotel! spočetmki tega načrta obdržati stvar tajjno, doktor ne postane ffotovo dejstvo, se je posrevflo vendar nekateitas liftom dobiti vpogled v natančno besedilo no* ve pogodbe. V nastopnem naj označim Ie naj glav* ne j še določbe te velevažne kulturne po? godbe. Obe prizadeti vladi smatrate za najizdatnejše sredstvo v dosego n3j* intimne j Sega duševnega *b|ižanja med Jugoslavijo m Francijo: 1. Šolanje jugo* slovenske mladine v Franciji in pouče* vanje francoščine v JugoS&iviji; 2. v obeh deželah se ustanovijo v področju vse* učilišč posebni j ugoslo venski, oziroma francoski instituti; 3. izmenjava vse* učiliških profesorjev; 4. v Jugoslaviji bi se ustanovile francoske biblioteke, v svrho širjenja francoskih knjig, revij in listov; 5. organizacija prevodov v srbo* hrvaški jezik važnih francoskih del, ki niso še prestavljena; 6. v Belgradu, Za* grebu in Ljubljani se ustanovijo posebni francoski zavodi (Maisons fran^aises), v katerih se bodo nahajali umetninski in trgovski muzeji, dalje društva in krožki. Nadaljne določbe se tičejo šolanja j ugoslo venske mladine v Franciji. V ta namen se bo zahteval od francoskega parlamenta poseben kredit za štipendije. Med drugimi določbami o visokih šo* lah je posebno važna tista, ki se nanaša na morebitne reforme. Za ta slučaj se obvezuje jugoslovenska vlada in tudi francoska, da boste gledali, da se orga* nizacija visokih šol v eni in drugi deželi kar najbolj izenači. Sledijo še nekatere splošne določbe o srednjem, ljudskem in tehničnem in stanovskem pouku. Tudi v teh vejah se predvideva potovo število štipendistov, ki se bodo učili v Franciji večinoma na stroške francoske vlade. (Konec prihodnjič.) dofeiK <£u» €9 pia€*li kar uto pil- iti a fcnfifricami fe dokazili po jncsjic« — Veak ea4ru£o!k pa V! orcral v !a*b>rts interesu trne ti l ea 10 det fe usbanova Hadtlnftr rof. •era, vsaka v cneafeu 4G0 L. T« AoU io ne mladenkam, »o fegufcifo cfceta hi maiar, aH enejja cd rodtt*H«v. m šo ferrxh?*>n^a - e* d«?tf* in revne. Prednost imajo cirote, U1 *o prU Atojne v tržaški ckčini, AVo pa takih nt, pridejo v peštev druge sirote, katere bivajo utalflo v Tr« Anton Krčit, profesor v pokoju. Daleč po »Io- th; r»M 7 T . V , ' , venski domovini jc znano njegovo ime, xnani njegovi tpLfci, znan njegov trud 2a slev. mladina In mno^o naže inteligence pojiva izza svoje diJaSke dct>e njegova radodarno roko. Anton Kriič ie bil rojsn dne 2. junija 1846. lota v Rakitni nad Borovnico. Ker revni starši niso ?.mogli stroškov za. njegovo Šolanje, jc skrbel zanj njegov starejši brai, fr;oičiškan p. Andrej, ki je bil še*,t let tudi katehet v Pazinu. Z izvrstnim vzpe-hom jc izvršil Kržič gimnazija ia vstopil v ljubljansko semenišče. Za Uuhc\7?ika jc bil posvečen 31. jul. 1871. Štiri leta je k a planova l v Preddvoru na Gorenjskem, nato je bil nastavljen kot katehet pri uršulinkah v Ljubljani. 1891 ;e bil imenovan za profesorja na ženskem in moškem učiteljišču v Ljubljani, kjer |e z veliko vnemo in 5e večjo ljubeznijo delal do L 1913. Te>;a le'.a je stopi! v zasluženi pokoj. — Posial je častni kanonik, J Lonzist. svetnik itd. — Že kot dijak je KržiO pridno pisal. V AIojze\i$eu se jc seznanil z Jurčičem, pozneje z blagim Luko Jcranom. kateremit je pridno pošiljal spise za )»Zgodnjo Danico . »>Slov. Matica t, katere odbemik je bil cclo vrsto let, je prinesla več člankov izpod njegovega peresa. Leta 1878. je izdal Zglede bo^ljubnLh otr»;k v treh knjižicah. Pri »Mohorjevi družbi« Osmero blajjrov, ali dol^a pridiga za ltratltoCasno življenja, ki je izšla przneje v drujji1 izdaji. Leta 1864. je začel izdajati hemiletični list Duhovni paftir , ki je urejal do 1. 1896. Izdal je tudi v teh letih Zbirko lepih zglede v* in polno k pili ccrkvenih govorov. — Glavna zarluga Kržičeva je njegovo plemenito delovanje kot mladinski pisatelj. 1887. letH je rsla-nn\il s Angelčka', ki naj bi bil otrokom voditelj in učitelj. Izdal je 25 letnikov -Angelčka- in mnogo prisrčnih člunkov ppfeal zanj. Eno leto pozneje (1888.) je začel izdajati ^Detoljuba , list za vzgojo ctrok in ga z malim pvesledkocu urejal in pisal do 1918. leta. Po smrSi pok. Antena Tomšiča je prevzel tudi »Vrtec« in ga urejal 25 let. Koliko Domače vesti Ke'-ngies italijanske socialistične stranke. Kongres italijanske socijaltstične stranke v Livornu je začel včeraj svoje redno delo. Med tremi skupinami, ki sestavljaj« stranko ia ki držijo skupaj — morda le šc za malo dni ■— je najodloč-ne-jša skupitta skrajnih komunistov. Objavila je že resolucijo, ki jc misli predlagati kongresu in v kateri se je postavila na odločno stališče diktature proletarijata in fcrvjcttke vladavine. Glavna bitka so bc morala vršiti, kakor se da sklepati po splošnem položaju, med to skupino breOTOgojnih »mo-skvičanov« in pristašev edinsiva — med Serra-lijem in Bombaccijem, doCim sc zdi, da se držijo Turatijevi ^srcduicia nekako nevtralno, kakor da bi se jih stvar n« tikala bcgve koliko. Ali se bodo držaii dosledno te taktike, đe seveda ne da reči. Na splošno pa se opaža, da se jc strankina disciplina precej omajala in zato bo vsaka »ustavna* rešitev notranjih s pere-v skoraj gotovo izključena. Na shod je prišlo tudi mnogo zunanjih gostov iz Nemčije, Francije, Švice itd,, ki se nameravajo udeležiti zborovanj. Vsem baje ne bo dovoljen govor, ker bedo smeli imeti besedo le tisti socijalisti, Iti so prtslaii tretje internacijonale. Govori se, da se nahaja v Liv crnu tudi sam Zinovje-v, predsednik izvršilnega cdbGra tretje intemacijonale in oče slovitih 21 točk. Dostavlja pa sc, da sc drid njegova prisotnost tajno. V vodstvenem odboru. Serralijeve cdinaSke skupine je tudi g. P as s igli, vodja socialistične stranke v ^Julijski Benečiji«. Še nekoliko pripomb g. Regentu. Regent meni v svojem članku, da socijalna demokracija nujno potrebuje pobratimstva med narodi. Proletarijat da mera preprečili nova plemenska e&vraštva, ker edino le 2anj — proletarijat — da »o ta sovraštva vir neskončnih boli in cSramnih žrtev. Zaključuj« »Zato sc moramo obračati do proletarijata in ne do vladalcev, le s proletarijatom moramo ustvariti pcdlajjo za tisto veliko zgradbo nove eocijalne človečnost, v kateri edini bo mesta za pravično**, edrno in enako za vse.« Pred veem moramo odkloniti trditev Regentovo, da bi bila narodna sovraštva, izvirajoča i* narodne krivično s ti, edino le za proletarijat ^r trpljenja in žrtev. Kajti resnica }c ta. da narodna krivičnost in vsled te naredai bo^i nalagajo trpljenje in žrtve vsemu naiemu narodu v vseh njegovih plasteh! Mari ni 2P narodno skupnost najs^a$neia žrtev dejstvo, da mora malone vse svoje umstvene in materijalne sile potroiati v narodnih bojih, mesto da bi te sile služile za njega kulturelno povzdigo in povarpeževanje gospodarskega jačenja?! G. Regent meni, da edir.o ie politična struja,^ ki jej je oa navdušen pristaš, zgradi zgradbo, v kateri bo mesta za pravičnost. Sedanji dogodki v njegovi stranki pa opravičujejo vprašanje: katera struja naj nam prmese udej&tvitev tega zaželjencga cilja? Ali socijalne d eomkraiične »tare vere, ali neva — komunistična?! Trideset let temu ;e že, ko so nam apo»tcli socijalne demokracije začeli govoriti astotako, kakor nam govori danes g. j Regent: le socijalna den>okracija more prinesti pravično rešitev narodnega vprašanja in « tem :nir med narodi! Ia danes, po tridesetih letih, trajajo narodni boji dalje, a evangelij socijalne demokracijo je — kakor vse kaže — razveljavljeni? Na < njegovo mesto stopa komunistični evangelij. Staraj resnica, ki jej merda tudi g. Regent ne bo hotel; operekati, pa je ta, da stranka ali politična struja j nc more uresničili svojega programa, če nima po-; trebne moči in možnosti za to, to je: če nima o-; blasti v svojih rokah. Kdaj bo to? Ali nam mor«, povedali g. Regent? Mari naj narod nai potrpežljivo čaka na to blaženo dobo še dalja in nedogledne j Ča5c? Mari naj bi ves ta čas držal roke križem, sej izogibal vsake berbe za svoja prava in svoje življenje — mari naj bi mirno prenašal vsa zatiranja in vse krivice?! Mari se ne zdi g. Regentu, da bi «e moglo zgoditi, da tedaj, ko bi komunizem prinesel pravičnost in nrfr, tega naietffi n«roda na tem o-zeraljit — ne bi bilo t«Č?!1 Če bi namreč falalistic-no in brez. dela za svoje narodne pravice čakal prihoda komunističnega odrešenja?! Ne. net Narod naš sa tem ozemlju, a!;o *c hoče ohraniti in si iz-vo j cvati svoje pravice, mora nepretrgoma stati na braniku — in to Je ravno velika nalaga slovenskega nscijonalkma v teii krajih! Prttrjamo pa f. Regentu, ko meni, da borbo treba naperiti preti razmeram, ki omogočajo narodno zatiranj«, tore? proti — zktemu. In ravno lo borbo heče vejevati nU slovenski »acijonalizem, ker ta ne nosi zastave narodnega «wvajanj«, marveč narodne — in r nje posledicah tndi »cijalne pravičnosti! TržaJks pMofilaicc ia kranilaica poživlja v«e one zadružnike, katari m fe niso zgladili naj čim preje pruiesojo zadružne knJWc«-. oriroms. v*e druge listin«, fe ao jih oi« fie^ v sfem urad vta Torrw khoM lt I„ čstiidi m 1» poca^TiaU svoja dolgov«. Mnogi kalenrm jm fimtla. na podlag mer.jic, ki tea v zalofi, se ft« niso prijavili IS nai s® n® č« bodo • dbl pa zadnjem opo- jan. Ev. na obresti do dneva poroke In ce potem IzpJtčafo z obrestmi vred proti predložitvi poreč^egn Usta, Ako bi sc zakon ne sklenil do 5. februarja 1922, irgubi piizadeta pravico do dol;*. ProSn e •« vlagajo pri mestnem magistratu in Ireba ji:n a priložiti sledeče ii^linc: 1.) lastni I.rMni list krstni list zaročencev; 2.) zaročen kina. dcmovnicaj 3.) mrtvaški list enega od KsroČeiikiaih roditeljev; 4.) izpričevalo o dobrem vedenju rbth zaročencev; 5.) izpričevale, iz katerega je raz\idaot da sla oba fizično zdrava In normalna. — Trst, 15. j; n. 192!. — Mc&tni magistrat. Statistika tržaškega prebivslstr«. Od ncdcije, 19. dcc. 1920, do sebete, 25. tlec. 1920, se je rodilo v Trstu 75 dečkov, od teh 18 nezakonskih, in 64 duklic, od teh 14 nezakoati'.ih; skupaf 139 ctrek; nrnrlo jc v tem času 54 t>scb moSkc^ 1 m 34 eseb žcnskt'ia jrp.»:a, skupaj 88 oseb. Mestna zastavljalnica. V torek, 18. t. m., preti-poldne sc vriijo prostovoljne dražbe nedr;:goceniI> predmetov. Društvene vesti Adrija: v Barkovljah sc jc trudila tedne, da nam priredi veselico, da nam y a p i - j o Č> !r. :i'! , -^Ljubezen« in nam splete ct'1 vcnec narodnih pra-mi, duhtcčili rožic z naših planin, t'a nai popelf« s pesmico v naš tuŽTi Korotan, ki ga nočemo pozabiti. Kdor ljubi n^šo narodnt> ptscm — in kdo je ne ljubi? — pohiti danc_s popoldne v Barkovlje. Hvaležen bo društvu za. užitek, društvo mu bo hvalelno za obisk. — Začetek točno ob 4 in pot Vfajemno-podporno drnitro za zavarovanje goveje živine v Trebčah priredi v nedeljo 16. t. m, cb 16. uri redni občni zbor v prostorih gostilna »Gospodarskega društva«. Skupiua V. Parma priredi v nedelfo, dne 16. < m, svoj -dru^i plesni a enček v prostorih Kooauin-nega druMva pri Sa*. Jakobu. Začetek točno ob 18 uri. Svira popolni orkester. Plescvodja g. Bizjak. Šktdenjska Čitalnica javlja, da odpade dane« plesna zabava. •— Odbor. odelovaii skoro vsi naši pisatelji: S ^Jsr^^c^'^'^T, Is tržaškega žlvllenia grozen umor y žKorKlii - Slo Kc: pripoznsl suoj čin in drugi". In zdaj v poslednjih letih zopet srečujemo v »Vrtcu« in -Angelčku« imena, ki bodo enkrat Slovencem delala čast. — Kržifi pa ni ped-oiral le pisateljev, ena glavnih njegovih skrbi je^ bila za dijake. Samo Beg zna za Včeraj okoli poldne sta zapazili dve ienski v e imel on pri .Dr^sk* kuhmp. m maj jo ^ ^ , k ^^ y ^^ ^ 232 da !uxm 11,J „.)avJ-,. crr-o si». crtruninia rauoaarn.oSLi ' ' ' , . , na pcvrSju vede razpadlo žen'ko truplo. Zcnak) sle tekli v bližnjo iinančno pestajo Ur tam naznanili finančnemu naredniku dogodek. Kmalu pO tem se je cdpravlJ narednik na lice mesta. Ko ie piišel do omenjenega vodnjaka, je zapazil, da so vsa tla okoli \odnj«ka poškropljena s krvjo. Kakor, da bi \dari!;i strela z neba, se jc nabralo oko!i vodnjaka veliko število občinstva ter radovedno pričakovalo, kdaj da izvlečejo Žensko truplo Iz vednjaka. Narednik j« stopil k blilnji družini let si tam nabavil dclgo vrv, na katero je zavesa! kavelj. Vrv jc spjstil v globino vodnjaka ter p°* navzočim gledalcem so stopile solze v oči, ko so gledali na ncrrcć.io m/adenlco, ki nI bi'a več p.-- dobna človeku. Njen obrai jc bil ves razjeden, kjer «0 ji slale i-rej oči in nos, ni bilo več najmanjše sled L Roke in noge je ime'a zve/anc z debelo vrvjo. Narednik je naznanil dogodek preiskovalni komisiji, ki sklepa, da gre za umor. Dc$li policijski rtgenlje so začeli s takojšnjo preiskavo. Obrnili so svojo pozornost na hi$o Jt. 321, la*t Josipa Giurovicha, v katero so tudi vstopili: sDobcr dan! Prišli smo po informacije. KalDve basnir, dvogovor. 5.) Žirovnik: »Vcnčck nar. pesmi-, dvoglasni dekliški zbor. 0.) Gregorčič: Rabeljsko jezero f, deklamacija. 7.) a) ZuTvmčič: ^Ciciban, Cicifuj«; b) Ulva: sPni krajec«, deklamaciji. 8.) 9.) Komel: »Mak«, enoglasni dekliški zbor s sprem-ljevanjem glasavirja, 10.) Ribičič: »Skrati«-, veseloigra s petjem v 2 dejanjih; pevski del priredil I. j>K-cie<, kuplet.' krat .sem opazil, da je iclo lju>Scn:mna. vestrov večer smo se odpravili v gostilno jaz, mo*a ljubimka in moj oče, v ul. dell'Olmo. Tam smo imclt veselo zabavo. Kmalu po 23. uri smo se od- :in bih drma, -.a sprcmljevanjem glasovirja. - Pričetek rf> 15 in pol. pozdravila očela ter šla oba v sobo. Dolgo čas, -1 Nastopajo ctroci katinarske šole. Čisti dobiček sva se pogovarjala Polnoč: ,e ze zda^a, cdbJa :e namenjen doma« iolarski knjižnici. Glede na Nem vem ka, padle mc,i Vjubirnkt v ^lavo; za-dobrodelen namen prireditve, vabi k obilni trde- grabila ,e nož ter Ra vihtela po zraku rekoč Al: leibi — katinarsko učiteljstvo. Vino. Zanimivo notico rmo čitali te dni o pomanjkanju žita v Italiji, ki ga mera država silno mnego kupovati cd z-unaj. .fn po drugi 5-ram o silni prfcprodukciji vina, tako da Italija rodi več vina, nego Španija in Francija skupaj. Ta pridelek pa jc _ pravi notica — v fizično in moralno škodo naših ljudi, ki ga v preobilni meri vživajo. Zanimivo je, da se cd 46 milijonov hektolitrov italijanskega vina prodajo samo trije milijoni hektolitrov drugam. Će bi sc — Fravi dalje — mesto trte, sadil tobak, bi prinaSolo to to!ikx> dobička, da bi lahko plačali ves narodni doJg, kupili žita in dvignili denarno valuto. Da niti ne govorilno o zdravju. Amerika je 3 prepovedjo alkohola dvignila ljudsko zdravje <3o akrajne vttinc. Zanimivo je tudi, da se porabite v Italiji 2 milijardi ra tobak nešteto več za vino. M apnrofztieuske KomlsUe zm teden od 16. do 22. januarja 1921. (Presčipne se štev. 40. živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: V* kfi po V90 lir kg; Sladkor: 15 čkg po 6 65 lir kg; Koruzna moka: 40 dkg po 90 Btot. kg; Olje: poljubno po 9*20 Hr liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja. i Ustnico ■ 248 lirami. vidi5 ta nož, ta bo tvoja smrt.« Jaz r.om ves raz-began potegnil iz žepa revolver, Ivi ga nosiin v klu/-■hi ter Ji rekek »Ti groziš meni z nt li p*"c- drzr.a ženska«. V tem sem sprožil revcKtr in km-glja je zletela naravnost Legovichcvi v pr?a. 1-j -bimka se je zgrudila na tla in se ni vet dvšrfri , Pozneje sem sc kesal svojega čina. Da bi ne pr -sel umor na dan, sem izavezal mladenki roke noge ter jo vrgel v globino vodnjaka... Ko je končal pripovedovali, to ga zvreali cco -niki in ga odvedli v zapor. Z vlaka }e padeL Včeraj zfalrai se je odpeljat železničar Frančišek Bruna, star 33 let, z brM/\l»-kem proti Nabretini. Ko je doapol vlak do Uur-kcvlf, »e je nesrečnemu železničarju Ltpodr»ntJ<. * stopnice ua vagonu in Bruna jc cbltial na tlc-h ka.k<>r mrtev. Srečo jc imel Bruna, da je i je hotela vzeti včeraj denar it omare, ga ni bilo več. Tatvino je javila -policiji. „ „ — Dobre prijatelje )> imel Auguet Del»e, *ta-nujoč v ulici dei Cavarzani £t. 1, ker ao mu odncsU 1*21. ■a* Ml UU« IVVll nfi Iz Leaj«H«. — *Bci >t)c=H fln dcma, kam pa?«« — »V Lonjer. Pevsko društvo *Zqjbfovai ima dan« tara svcjo ve^elicc v korist domač&m invaHdom. Štejem si zatorej v dolžnost, da pcaaiim to veselico, Se val ed tega, ker ic to eno ua^Urcjiah naiih pevskih druiicv v cjiolicj, poTeg tega «T pa ž«lim male razvedrila ki lonjersio Tino j» pa, srq vc5 komi?, prav dobro tnaao.« •— »aKako pa G program om? « .— *>E kako, kar i'az vem; pravdo, da bodo j eli, igrali, dekliunm a vir ali in tudi plesali. (V odgovor »Deki*). Pa ves, pda bede tudi Uria pridobljena s klob&fiflo f^ropa^ando. McJki zbor je močan, žc valed tega, ker »o tam v*i kumi, bodisi d?, imajo gla» za petje ali ne.« — »»Saj o Urži in kamih sem 5ital že v iDelu*'«. — »Pa čakaj, prijatelj, to pa ni 5e vse, lonjcrski gosposki lakaji bedo tudi igrali.". — seveda, angažirani so pa tudi »še naerazsvit-Ijeni delavci in kmetje--.* — uHo, prijatelj, kakšni «o-pa ti *Sc neraravitljeni kmetje in delavci*?«^ — iKakinr, kakšni, hm, ne vem, to bodo znali beljše sknrjeraki meičanski hlapci«. -— »s Prijatelj, zdi se mi, da mi ti citiraš to iz lonjerskcga dopisa j K-Deluc.51 — ^Citiram edi ne citiram, fakt jc fakti ker - Delo« iako pi5e.« -— » Petem pa kume, nasvi-denje danes v Lonjcrju, jaz pridem ludi'.---. — *Lc pridi kume, in nc bo ti žal, jaz jrav dobro poznam lonjcrske »Zastavaše« in prepričan eem, da -bo tam dovolj zabave, kajti angažma jc vsi cd klobasne prcpagaa.de velik tn dr.ncs govore, da bodo £e ocvirkL« — Veselica se vrSi v presterih iKon-eumnega društva« v Lcnjerju. Začetek ob 3 in pol pcpddcie. Veporcd bogat. Po veselici ples. Iz Vipave. Na kraljevo pept Idnc je uprizorila luk. čitalnica GangLovo štiridejanko, rodbinsko dramo ^Sina«. Zanimanje za to prireditev -je bilo tako v trgu kakor v okolici zelo živahno in tudi vdeiežba obilna. Celoten uiis igro je bil dober. Škoda, da sta. oder in dvorana mnogo premajhna. Nfcj mi bo dovoljeno, poredati svoje mnenje o vrlinah in napakah te prireditve. Predvsem so bile mačke, razen Sleroenca in Slaka, ntiprLuerae. Gledalec se pač ne more vživeti v situacijo, ko vidi na odru iste obraze, kot fih jc videl prod pol ure na ulici. Nastopajoči so govorili povečini preveč v tla. Prvo dejanje sc jc igralo v prehitrem tempu. Tudi ni bilo potrebnih odmorov pri izražanju čut-fttev. Metod in Marica sta bila nekoliko preintimna, sicer pa dobra. Sm Ciril se ni spočetka vživil v igre, v A. dejanju je pa bil prav dober; posebno dobro in ti-mperamentno je pogodil blaznost. Pri Tilki preveč -branja«. Dr. Trdina se jc dal tu pa tam zapeljati v bolestno izgovarjanje, drugače je bil na mestu. Zelo pomanjkljiv in prehiter jc bil prizor, ko je ustrelil Ciril proti Heleni. Marija in Helena se vsled tega onesvestita in se zvrneta na tfa. (Zada} so nekateri povpraševali, katero je zadel) naenkrat se pa obe keražno psberetji Marija je bila pretiha; kazala je 25 let mesto 55. Orožnik nI bil orožnik. Svetilka v dvorani moti, ker nc sveti enakomerno. V takem vremenu naj bi se dvorišče pri vhodu v dvorano razsvetilo. Upamo, da nas v kratkem poživite s kako novo igro, kar je skero edina duševna zabava za naše ljudstvo v teh časih. Gledalec. Dulovlje. Tukajšnji »Venček« priredi dne 30. januarja t. 1. pustno veselico s plesom- Upamo, da naš bogati in zbrani spored privabi občinstvo k obilni vdeležbi. Iz Senožeč. Lepo, novo sodno poslopje imamo v Senožečah da male1 je tako; sodnica pa nobenega. Nekako cd junija 1920, ko je bil brez vzroka suspendiran sodnik Fran Vuga, gre s sodiščem rakovo pot. Nekaj č*1^ potem je prihajal enkrat na teden sodnik iz bllžrje^a trga, a sedaj tudi tega ni več. — Stranke, povabljene in nepovabljene, prihajajo na sodišče; čakajo in čakajo, sodnika pa ni od nikjer. Vrniti se morajo po 2 - 3 ure daleei nazaj domov; pri tem pa stiskajo zobe in marsikatera klctvica Jim prihaja iz ust na razne na. slove. — Za danes se zadovoljujemo « tem, da opozorimo na te Skandalozne razmere gospoda predsednika deželnega sodišča v Trstu 9 prošnjo, naj vsaj in nemudoma uredi tc kričeče sodne razmere v Senožečah ter naj nam pršlje čimprej sodnika, ki bi imel voljo ta to, da uredi in reši cele kupe aktov. Ves!! fz Ger'ške Zadušnica za dr. Mahuičem. Danes, 14. t. m., ob 10. uri dopoldne se je v tukajšnji stolnici darovala slovesna sv. maša zadušnica za blagopokojnu.! beriteljem za pravice jugoslovanskega naroda, dr. Antonom Mahni čem. Svetemu opravilu so prisostvovali profesorji tuk. centraTnega semenišča in irocgo drugega občinstva in s tem počastili njegov spemin. — Njegov neupogljiv duh naj bi nas vedno spremljal v našem delu! — V Kobaridu pa bo maša zadušnica dne 17. t. m. ob 10. uri zjutraj. »Procesor-< slovenščine. Vam Slovencem sc debro grdi. Zdej je vlada imenovala na italijanski gimnaziji v Goiici profesorja za slovenščino, ki naj poučuje naš Jezik trikrat na teden. Vse dobro. Hvala za priznanje, ki nr.m ga je dala vlada s tem; pač 'te bo mcgel nihče več trditi, da nas ni v Gorici in da so naše zahteve po slovenskih šolah prazne. Gotcvo pa je, da se nc bemo in se ne moremo z?dcvoljiti samo z drobtinanv, ki nam jih mečejo. Toda o tem bomo Še govorili. Poglejmo, kakšnega človeka so poslali naši mladini, da jih poučuje v njih materinem jeziku? Ljudskošolskega učitelja Bandelja, ki nima akademične izobrazbe, in nim« nobene sposobnosti za srednješolskega učitelja, ki naj povrhu tega še uči tako važen in delikaten predmet kot je ravno materinski jezik. Kakšne zasluge pa ima ta mož, da so ga tako odlikovali kar preko vseh najprimitivnejših običajev, ki jih Jmrjo drugi kulturni narodi v takih zadevah. Spiral je neko slovnico, aH kdo ve kaj, dalje nas, jc osrečil tudi z zgodovino Italije, ki bi bila lahko po predmetu samem — v božjem imenu — debra knjiga, a jc le preveč Bandtljeva. Mož z gibko hrbtenico je vedel, kaj dela. Danes uči na gimnazr'1 dijake, ki imajo gotcvo večjo jezikovno izobrazbo ket on ter j«n razlaga, kdaj sc piše v slovenščini z veliko, kdaj z malo črko, poleg tega jih uči brati s pomočjo berilnega sestavka, ki ga beremo v drugem ali tretjem razredu ljudske šole. To se pravi toliko kot se iz nas norčevati, po eni strani dati, po drugi pa vzeti; početje, za katero nimajo vsi trezni ljudje, Slovenci in Italijani, druge besede, ket da trajajo z glavo. Pač ima tudi pravica1 vedno dvojen obrazi Pouličen smrad je bil ic od nekdaj znan po raznih ulicah v Gorici, med katerimi sc jc vedno najbolj odlikovala znana via Ascoli. Ta tudi po vojni ni boljša in lc ikoda, da se je pri popravljanju me-tta le premalo oziralo na to. da bi se umazani in nezdravi dela mesta vendar korenito izboljšali; z malo večjimi strotki bi šlo, toda le vodilne roke bi bilo treba vmes. Zdravstvene oblasti menda epijo, če «ploh so kje. Ta ulica, ki ie vedno neprijetno di*t po svo^A prvotnih stanovalcih, se rdi še vedno kakor odprt kanal, iz katerega se zliva ne-enaga in teče ter puhti po cesti. Ni pa ta ulica c-dina, ki Je tako umazana, Oblasti bi se morale zganiti in kaj ukreniti, ne radi tega, da kak tujec ne izreče slabe sodbe o mestu in njegovih obla-»teh, ampak radi ljudskega zdravja, ki nam mora biti vendarle na srcu. Iz Solkana poročajo, da nameravajo osnovali iz Prejšnjega Izobraževalnega društva In Čitalnice ft&vo drufitvo z aovlnt Sfčeacm, ki bo združevalo rs« mnrfM iiifcliiN fidhsro* Sm. fili x*l&m f» feobeatb« srca In dstha do bcljSe bo4oč*«ctL Prav j« tafcol mu i. ]• treW v roko in bratske brc ozira «x& deeao ali «a iavo je treba dvigniti sebe in druge. Ni vsmT f o volji to, pCT«fc tnkajSsfik to »rata todi po fcjan&ih eaJuAšfcl Tuka$ pa fa atrety* vsevprek: vrabca, ali lastovke, semeo ali trkno, k&fl^ i&or-ca ali mačka. Kaj pa streljanje med hišami CB »trans Icvcev, ki niti nimajo lovskega dovoljenja, in to v CaSu obsednega stanja, ko je bil erežni list pri drugih ob veljavo? AK je to v Italiji dovoljeno? Kje ge skrb za imetja, edfavje in življenje ljudstva? Verujte, da pod prejšnjim režimom se ni dogajalo kaj takega. In vse to te dogaja pred nesem oblasti, ki pa nič nc vidijo in 40č ne slišijo, dečim so kaj brHtae, ko gre za kako politično preiskavo. In potem se čudijo, Če njihova uprava izgublja na ugledu pri ljudstvu! Književnost in umetnost Glasbeno Solo bi bilo treba ustanoviti v GcricL Vojna je silno pretresla in ponekedi popolnoma zatrla društveno življenje. Le počasi se zepet dviga iz razvalin; mnogi se ni^o vrnili, mnogi jšo zopet pes'ali brezbrižni. Tcžkoče so mnoge, ena tež koča pa je, da nimamrj, posebno na deželi pevovodij, ki bi \ odili v društvih petje. Petje pa je pri nas eno najvažnejšili činiteJšcv, vez vsakega društva, najprivlačnejša točka. Ta ali oni nadarjeni fant z dežele bi se lahko izšolal v glasbi, če bi imeli tu pr,sobne Šcla in posebits tečaje, kamor bi se ti lahko obračali. Taka šcla bi morala biti v Gorici. Gotcvo je, da so Sc mnoge ležkeče, ki govore proti še'?, toda potreba kliče, da je treba, da oni, ki so v to poklicani, mislijo n:- to m jo poizkušajo Sčasoma ustvariti. Če hočemo, da bo delo na deželi napredovalo, moramo skrbeti, da bo središče močno in bo lahko kaj nudilo. Mladika izide v kratkem, dasi se bo prva številka radi tehničnih teikoč za par dni zakasnila; druga številka, bo sledila prvi. Naročnina »tane 16 L, na lete, Ka pel Jeia 8 L, za četrt leta 4 L in se pošlje naprej. Z drugo številko bomo ustavili list vsakomur, ki ne pcravna naročnine. Opozarjamo še enkrat, da bo urednik tista France Bevk, ir. da bo Jist temeljito preurejen v družinski leposlovni list s slikami in mnogoštevilnim zabavnim drobižem: sodelujejo že v prvi številki najboljši sJoverski 1 c poslove j. Vabilo na naročbo. V kratkem izide v Trstu 5e naznanjeni mesečnik Pravni vestni k«. Naročnina znaša letnih 36 L, katero je pošiljati na upravitelja VeluSčeka, Tidtr Via S. Giovanr.i št. 14, II. Vabimo na naročbo, posebno naše občine in zadruge. Gospodarstvo Enakopravnost med madžarskimi in juge slovanskimi obrtniki LJUBLJANA, 15. Madžarski uradni list objavlja naredbo trgovinskega ministrstva, s katero se oblasti pooblaščajo, da jugoslovanskim državljanom izdajajo obrtniške Kcence pod istimi pogoji, kakor svojim lastnim državljanom. Znižanje cen sladkorja v Jugoslaviji. Tvornica rladkerja v Cukarici je znižala ceno sladkorju od 14 na 12 dinarjev za kg. Nova stavbna družba v Mariboru LJUBLJANA. 15. Minister trgovino in industrijo je dovolil ljubljanski Kreditni banki, Jadranski banki ki Josipu Rchshandlerju. glavnemu ravnatelju elektrarne v FaU, ustanovitev delniške družbe pod imenom Splošna stavbna družba« s sedežem v Mariboru. Predmet in področje družbenega podjetja je prevzemanje in izvrševanje stavb :n gradbenih naprav in vseh v tem združenih del in podjetij. Osnovna delniška glavnica znaša 20 milijonov kron. Nežigosaai baukovci T Dalmaciji LJUBLJANA, 15. Kakor nam poročajo iz Dalmacije. «e nahaja v krajih, ki so bili zasedeni pc Italijanih nad eno milijardo neiigosaniJi bankovcev avstro-rgrske banke. Izmenjavo teh bankovcev bo prevzela jugoslovanska država. Centralno- in vzkodno - evropska brzojavna konferenc«, V prihodnjem tednu se bo vršila v Pragi brzojavna konferenc« centralnih in vzhodno - evropskih držav v svrho enctn*> uravnave tarifnega in 7 aro čun ovalnega poelovanja. Med drugimi se udeleže teh pogajanj Italija, Jugoslavija, Ogrska Poljska in Romunska. Izvoz kaaoplja iz Italije dovoljen. Italijanska vlada namerava dovoliti izvoz kan opija iz Italije. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Blita Roma vogal 8i. SauitiL — Lastna palača. Deiniika glavnica In rezervni zaHUd K C. SI. 225,030.003 Izviiaj« k »Ms vsi banft? in nenjalnitns toasakiis. Uradne ure od 9-13 — MULI OGLAS! PRODAJALKA veiea deželnih jezikov se sprejme takej. Prednost fanajc tzvežhane z dežele. Anion Koren, zaloga fetekla in percelana. Gorica. (72 PRODA SE voziček z dvema kolesuma, 4 pletene damižane po 54 lir vsaka. Via del Bosco £t. 10 Mlekarna. 73 KUPUJEM vreče vsake vrste. UL Sclilario 19, M Bubnič, 69 PRIDNA služkinja za lurčnio sc sprejme v via Co-rcneo 5, Živec. 70 PRODAJO SE spalne sobe za 2200 L. Via Milano št. 11, L 71 TRGOVINA - COMMERCIO 100, prosim, da dvig nete pismo v upravi. 74 KUPUJEM zlato, srebro, srebrn denar, krono ter plačujem po najvišjih cenah. Urar Zitrin, Via S. Peliico I, III, (blizu predora Montuzza). (68 NATAKARICA z dobrimi spričevali se sprejme tako} zrn. kavarno - restavracijo. Če mogoče do-poalati sliko. Naslov pri upravi, 63 HIŠICA, 2 sobi in kuhinja, z vrtom v obsegu 132 wP, 2 vodnjaka (voda nezmanjkljivaj in hleva. Naslov pove uprava, 62 ee#a uptavS. fKKeenft, ersčan v lr£cv*m msea-jn geiez&ise sprejme. -Naslov pri 61 MIZARSKEGA pomeCnika prejme v Irajno delo Fracc Čelno, Postojna. 54 MOiKIi z debrim: spričevali, poročen, szvežhan v cvetlični stroki, se sprejme. Negrin, Lkrydora palača. 66 KRONE plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi št. 3, tc/ef. 3-29 (prrj trg Bariera). UBIRALEC in pcpravlf&lco glasovirjev, harmonijev in crkestrcnov, Andrej Pečar, Trst, ul. Corenco št. I, V. 43 BRINJEVE jagode, rudeče v poljubnih množinah ima na prodaj J. Sandalj, Lupoglava, Istra. (47 PLESNA AKADEMIJA prof. L. TfSMINIEZKI Trst - Vn S. Ucki It. 4 - Tnt vabi vse prijatelje riesa na zabavit! PLESNI VENČEK ki sc bo vrSll 45 dan«, 16. Jartural«. ZaCttck ob IC 3 ČEBULČEK kakor tudi sem«r.a vseh vrst, prodaja tvrdka Sever & Komp., Trat, ul. Machiavelli št. 13, 29 i Za pokontavanje NIŠI in P0DOAN 50 rabite NA NOVO odprto trgovino h pohištvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babic, ul. Artisti št. 7, zraven Corsa Vitt. Em. Piazza S. Catterina. Naj- IT BADENSKO ZMES"*® ki je neškodljiva domačim Živalim. Dobiva se v vseh mhodilnfcah — Zastopstvo E. \Vostrowskv, Trst, Via Piccardi Stev. 24 A nižjo cene. Svoji k svojim. 587 ŽGANJARNA F. Pečenko v Trstu, ul. Scala Bel-1 vedere št. 1, predaja na drobno in debelo pri-j jfna vipavska vina in teran, razno žganje in sladke mešanice po zmernih cenah. Priporoča se si. cbčinatvu. 4 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pt»leg delavnice odprla tudi r.alon za izgotovljene zim- j ske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam sc za obilen obi?k. A. Mer-molja Rieger, ulica Commerclale 3. 556 Tvrtki 6LARIC0 IMTSCHNER Lastnik UGO de VISINTIN1 Trsi Via Roma 3S (blizu Poste Telefon 19S) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebšMn. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa In avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHi" — OKLIC Notar Fran Tavzes v Idriji kot sodni komisar v rapuSčinski zadevi dne 22. novembra 1919. umrlega Josipa H jpnika iz Idrije It. 124 naznanja, da se bc na zahtevo dedičev vršila dne 27. in 28. januarja 1921. ob 9 dop. prostovoljna javna dražba nepremičnin v lož. it. 127 k. o. mesto Idrija, (hiša »i. 124 v Idriji z vrtom) in vlož. it. 667 k. o. mesto Idrija, (hiša št 545 v Idriji z vrtom) ter ▼ zapuščino spa-dajc-čih premičnin kakor: zalege usnja, podplatov, izdelanih kož in strojarskega orodja, VskKcna cena za hi£o št. 124 in priliklino ia vrtom znsSa 4465 L, za hiSo št. 545 z vrtom pu 9000 L. Dražba nenreiničnin se vrti prvi dan v notarski pisarni v Idriji. Premičnine se bodo prodajale drugi dan na licu icesta v Idriji h. št. 124, Prodala se bede vsaka premičnina za-se. Vsak zdražitelj mora pred začetkom dražbe založiti v roke sodnega komisarja vadi j 10'JJ vsfcJicnc cene v gotovini ali hranilnih knjižicah. Ker so vknjiženim upcikcm varovane zastavne pravice ne gledč na prodajno ceno, se ne bo vrSil uarqk za razdelitev največjega ponudka. Največji ponudek za nepremičnine se mora založiti v gotovini v roke sodnega komisarja tekom 14 dni s 5% od dneva dražbe dalje tekočimi obrestmi. Kupnino za premičnine je plačati takoj. Dražbeni pogoji se morejo v pogled a ti v idrijski notarski pisarni med uradnimi uramL (51) I Za direktno dobavljanje Izbornega, čistega ali baker vsebujočega, naj-izdatncjSega in najbolj ekonomičnega i ! ŽVEPLA ALNANIM! obrnite se samo na zastopnike P. Rocco & Nipote, Rovinj STANKA PEBKA0CA v Bistrici (47) je odprt vsaki dan razen nedelje, ponedeljka inprazniKou ZAHVALA Če je moglo kaj ublažiti globoko našo bol ob silnem udarcu, ki nas je zadel s smrtjo našega nad vse ljubljenega glavarja, so bili to nešteti dokazi sočutja in blagonaklonjenosti od strani naših rojakov ob tej žalostni priliki. Iz globine duše se zahvaljujemo preč. g. župniku J. Elsnic-u, g. učitelju A. Gregoretiču, ki se je udeležil pogreba s šolsko mladino, odseku pev. društva „Adrija" iz Barkovelj za ganljivo petje v cerkvi in na grobu, gg. orožnikom postaje v Rodiku za korporativno udeležbo ter vsem domačinom in daljnim, ki so spremili nepozabnega pokojnika na zadnji poti. Hvala vsem iz globine duše in Bog piati tisočero! • R0D1K, 15. januarja 1921. x Družina CEH 49 ! GentiUi & 3Cri£mančičl ! 1 Trst — V!a Mazzlnl štev. 40 — Trst, S VePka skladišča iranifakturnega blaga Velika izbera blaga - 2 za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije. • | Na dabelo <28> | Andrej PurK£~kcwa2 Trst — ulica Medla št. 6 prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potrebščine, ter izvršuje vsakovrstne poprave (32) ALESSANDRO LEVI MINZl-Trst Via Rettorl St. 1 — Piazza Rosarlo — Via Malcanton it. 7 Velika ubera spalnih in Jedilnih sob, kuhinj skesa pohištva kakor tudi posameznih predmetov. Proračuni in projekti m Delo solidno Schicht ft Pozdrav Iz stare dobe je vedno dobro, vedno prignano, prisino Schicht-ovo Milo « Schicht znamka „JELEN" ki oprosča vseh mak In skrbi pralnega dneva. — SCHICHT-OVO MILO se dobiva V poznano izborili kakovosti v sledečih velikostih: V4 kg štiridelen obrezanec. Va kg dvodelen hos. Zastopništvo In sale*a se Julijsko Benefljo In nmle Kelte i FRATEUI FINZI — Trst« Vi« Tlntor« it, 5, teieff, 11-64 Stran IV. *£DI>fOST«c šfev. 14, V Trstu, dne 16. januarja 1VJ1. Nova lesna družba t Jugoslaviju Jugoslovan aki.brc Z predeva, ker se prvi del Se Čuti kot -c-vd poroča, da se jc v Kranju osnovala n^ .a, nrvotna samostojna beseda. Pozneje se glavnico [ je ta občutek izgubi!, toda obenem se jc I izpremenil v v, to edino je vzrok, da , x ! nam je ostala tako starinska singulari? da po/.na sestav f i . - « « » ■ » fcsna delniška družba in sin ( mkron. * "5= * Velike važnosti za poljedelca je. ivoje zemlje, pest-bno z ozi.oja na njeno v&eb:no frrc prsti, ali humusa, kajti vemo, da jc dobrota «emlje edvisna v veliki meri od množine črnicc Aii humusa v. njej, Čmica ali humus se napravlja V ze^ilji iz rasilins-kih in živalskih ostankov, tere" tz ciganskih anovij, ki po malem izgorevajo, to jt StjSnijejo vsled upliva topline, -zraka ia vlage ter prehajajo v zemljaslo stanje. Kjer so so ostank: kulturnih rastlin ohranili še v vlaknastem staf^ l u speznavamo crnico ali humus na prvi pogled, te je humus že spremenjen v zemljo, tedaj jt temne barve, kaker oglje, ker vsebuje mnogo o gljika. Ce je vlažen, je navadno črn kakor saje; a Ce jc suh, je temnorjav, plavkastočrn ali čnesiv. Ker -o ise druge sestopne zemlje aveLlejše barve, tpeznamo lahko, koliko humusa vsebuje prilično »:;iSc zemljišče. Malo težje bo presojati vsebino Črnice ali humusa v taki prvotni zemlji, ki je na-ttala vsled razkbpcvanja in irtroševanja bolj temnega kamenja, ali v zemlji, ki vsebuje večje količine železa. Sicer pa dobiva zemlja od žaleza bolj rudečka; tormeno ali zelenkasto barvo, ter ni nikdar tako temna kakor od humusa. Čraico ali humus pa peznamo tudi po tem, da se med prsti očuti mehko in da jc v suhem stanju mnogo lažji od vseh drugih sestavin -zemlje. Ker izvira humus zz crganske, to je rastlinske ali živalske tvarine, ga lahko poznamo tudi po tem. da na ognju izgori, in puiča le malo pepela, medlem, ko vse druge sestopne zemlje, izvirajoče iz razpalega kamenja, ne. gorijo, kakor ne gori tudi kamen. Posebno liincgc črnice naliajamo v gezdu, kjer listje nepre D". MMCEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso VIttorlo Emanuele II!. 24.1. sprejema od 9-12 In od 15-18. Brc z bolestno izdiranje zob, ztr.tc krone, zlati mo-stovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameri'k! In b>?caref:l sistem. Avber in Labor sta bil.i tedaj prvotno višinska kraja, ki ju naši pradedje niso predelali v plodna polja, dokler je bilo v nižjih legah dovolj primernega sveta. Sodimo torej, da so bile Ponikve oblju* -lene pred Avberom, vendar pa sega tudi naselitev Avbera v zelo zgodnjo dobo. Sčasoma je postal celo večji in pomembnejši kraj in njegovemu teranu se dandanes prav nič ne pozna, da bi ga bila rodila laz ali ledina. Saj vam. ne zveni več tuje nas kraški Avber? Vreden drug je vipavske Plant-nc, le da ga poleg tega obdaja soj sta? .m«.^ __________ =>— .. . ; rodavne častitljivosti. Naši Kraševci ču? etanc ^uije. Tudi v naših zclenjadnih vrlih, ki se i vaj0 jjvesto in trdno SVOJO slovensko intenzivno obdelujejo in gnojijo, se nahaja mnogo j starocJaVnOSt, kakor Svet Stara SO nam humusa, ki izvira iz organskih, rastlinskih ostan- d njihova krajevna imena in kakor kov, prešlih skozi živalsko telo v zemljo; zato je - -J vrtna'zemlja temne barve. O množini črnicc ali humusa sodimo tudi po globim gornje žive plasti oranice, ki jo vedno preobračamo, oijemo ali kopamo. V .spodnji plasti se nahaja navadno mrtva zemlja ki r>e vsebuje humusa. V črni prsti sc na-liaja mnr 'o in ličink in takega mrčesa, ki se rado cd n ih -rczivlja, Da se nahaja v zemlji mnogo mehke in r '-v'ne črnice, sklepamo tudi po ce-vastem ir " "čavem ustroju zemlje, katero cevi in rove vr r-> ravno omenjene gliste in druge živalicc. Na ia^cm zemljišču opazujemo tudi mnogo kosov, škorcev in drugih ptic, ki se hranijo od glist in stičnega mrčesa- Dobra črna prst je blaga in mehka ter ne sme biti prevlažna. V taki zemlji uspevajo prav dobro rastline, ker nahajajo v njej mnego dušika v obliki amonijaka, oziroma dušične kisline. Vsako crganrko, terej rastlinsko in živalsko telo razpade konečno v a meni jak. gljikovo kislino in vedo. Amonijak se pa v zemlji pretvarja v dušično kislino, ki jo rastlinske kcreninicc poželjivo vpijajo ter gradijo iz nje, skupno z mineralnimi sestojinami, teli važno beljakovinske tvarine, ki so za živalsko telo najbolj redilne. Ko je organsko telo že papolnma spremenjeno v humus, tedaj ne predstavlja več direktnega hranila za ratlliue. Če ie črnka prevlažna, ni dobra, ker se v njej ustvarjajo svobodne humozno kisline, ki so rattll-iam škodljive. Vlažni, kisli humus nastaja v močvirjih, kjer gnijo rastline, ne da bi mogel dohajati zru-k. Kislo črnico spoznamo tako, da pritisnemo nanjo košček modrega lakmusovega papirja, ki pordeči in ostane rdeč tudi. ko se osuši. Crnica ali humus jc v vsaki zemlji jako važen čini-telj.ker porahljuje zbita tla, da iuhko doba.ja vanje zrak in da se hranilne saovi v zemlji raztvarjajo Ker vleče n?.ae tudi vlago iz zraka in vzdržuje tudi deževno vlage, prepreča csuSenje zemlje. Na cta Avber. Kjer sc je pomen m občutek i sestavljenosti izgubil pred velarizacijo, j tam se je predev izvršil čisto normalno.; Prvotno isto ime Al-ber s podobnim j krajevnim značajem nahajamo v mare?; iganski občini nad Dragonjo v Istri, le' ia se je tu e ojačil v o in izvršil predev j kakor v izpeljankah in vsled tega tudi* ^zostaia velarizacija. Tako smo dobili j modernejšo obliko za enako krajevno ime: La?bor (328 m). Italijani imenujejo! ... — —„ ------------ ta kraj kakor Petrarca svojo izvoljeno ia3tnika Matijo Zagoda, v Ameriki, zastopanega po devico: Laura. Ali njegov slovenski zna?'^?" Izpuli, na prodaj po javni dražbi sledeče 5aj ie OČividen in neutajljiv. nepremičnine, za katere so sc ustavile pristav- SREBRNE KRONE kupujem samo nekoliko dni po najvišjih cenah Vla Pondares it. 6. i- (33) Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri okrajnem sodišču v Logatcu so po prošnji r.pvah sc ga nahaja navadno izpod 5%, v vrtni zemlji pa ga jc mnogo več. Cim bolj gnojimo zemljo s hlevskim in zelenim gnojem, čim pogostejše jo prekopavamo, tem več bo v njej humusa ali črnice. Množino ohumusa v zemlji ustanovimo tako, da o-eušimo vzcrec zemlje na zraku, ga stehtamo, potem izžarimo, da izgorijo organske tvarine, ter ga zopet stehtamo. Razlika težine nam povč, koliko odstotkov humusa je v zemlji. Kakor rastlinsko, tako razpada po smrti tudi človeško telo v črne prst al£ humus* a duh. cči-Sčen svojih zmot, vrača sc k Bogu stvaritelju. Čemu terej napuh, lakomnost, zvijačnost, nevoščljive^ in sovrastvo med ljudmi? • • ■ Kdor je naročil peso, Spinačo, žveplo in druge potrebščine, naj pride ponje! oreh-kostenec trda je njih etimologija, ker so izraz naše najstarše dobe, starša ko naši slovstveni spomeniki, starša celo ko delo sv. Cirila in Metoda. Ali ko sc nam razodene njih pomen, nas vselej prešine nekaj kakor novo razodetje, vsako nam govori nekaj novega, doslej neznanega, iz vsakega črpamo novo spo? znanje in novo samozavest. Zastonj je ta imena prezirati, potajevati ali pačiti, stara so tisočletja, in najstarša narodova last. Če jih je ohranil dozdaj, zaupam, da jih vkljub vsemu ohrani tudi v bo? dočnosti. (Konec * ĐAsahvi A. Feriolja daruje ICO L za moško podružnico Sv. Cir in Met Denar hrani uprava. Za Božićnico darujejo -Kraljevi kričacii L -i'25. Denar hrani uprava. Za idrijske dijake: Da bosta Turk in Geržina gobec držala 10 L, ker je Geržina ušel 5 L,^nc-fcc 10 L; skupaj 25 L. Denar hrani uprava. Za Rojanskega Sokola je nabral pri ŽLherni brat Delak 18 L. ker je M. R. neumno proleitiral Denar hrani blagajnik. Za Rojanskega Sokola in za Tržaško kolesarsko društvo Balkan- daruje vesela družba pri Pau-r.olu 75 L. D.nar hrani blagajnik, LISTNICA UREDNIŠTVA Radi pomanjkanja prostora nismo mogli v današnji številki priobčili vsega poslanega. Vs.e piioc gotovo na vrsto. Prizadete prosimo potrpljenja. ljene izklicne cene in sicer: 1) Stavbišče pare št 52 '/ hišo in hlevom za izklicno ceno 16 000 L. 2) Stavbišče pare. Si. 298 kozolec za izklicno ceno 300 L. 3) Gozd pare. 5t. 351/963-331/974 7« a 65m3 za izklicno ceno 3000 L. 4 Gozd pare. št 306'167 v Tolstemvrhu 72 a 7Gm2 Izklicno ceno 2000 L. 5) Oozd pare. St. 996/233 v PoZganem 2 ha 8 a 45m" izklicno ceno 2100 L. 6) Gozd pare. št. 996/683-9&S/B87 vrh Tolstegsvrlia 21 a izklicno ceno 350 L. 7) Travnik pare. št. 380 v Ojstremvrhu 28 a 31 m3 Izklicno ceno 2/H) L. 8) Travnik pare. Št 390 pri logaškem polju 35 a 02 me Izklicno ceno 380 L. 9) Travnik pare. št. 441 pri kosov! cesti 67a04m° izklicno ccno 350 L. 10) Travnik pare. St. 7G7 obsega 9 4 07 m1 izklicno 60 L 11) Travnik pare. Št. 717 Pleternik £3 a 05 m3 za izklicno ceno 1100 L. 12) Travnik pare. št. 762 v obsega 16 a 33 m3 za izklicno ceno 180 L. 13) Travnik pare. 5t. 104/2 v obsegu 41 a 29 m5 za izklicno ceno 650 L, 14) Travnik pare. št. 1711 ^ v obsegu 43 a 21 m3 za izklicno ceno 450 L. Ponudbe ped izklicno ceno sc nc sprejemajo. Na posestvu ostanejo zavarovalnini upnikom njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno, Dražbeno iskupilo je založiti pri sodišču. Dražba so bo vršila dne 22. januarja 192i dopo-ludns ob 10, url r Dol, Logatcu, hiia it, 27. Dražbcne pogoje je mogčo v pogledati pri podpisanem sodišču v Logatcu, soba št, 5. Okrajno sodišče v Logatcu dne 31. dccembra 1920. Poseslva, grajščine, hiše, vi!?f premogokop, hoMe, gostilne in trgovine v Sloveniji predaja pisarna nepremičnin Zagorsl.i, Marš-ber, Bavarska ulica 3. (i2> LSm za mizarje Rižev škrob - UUramarin - oetova kiselina-Soda v kristalih - Soda solvay - Pralna mila - Barve - in take - Rriija -Gldubctjevj bTSl COLOMI&LS GLA&SESS Družba za uvoz in izvoz Kenuaj izdelki. Serov i?« n inisskijile mfce. Srsžf, tok ni?, blag« Trst - Picr Lulgl da Palerfrina št. 2 Na zahtevo ceniki Zlato In srebrne Krone plačam več kot drugi kupci. AlDert Povit, urar, Hazzlnl 46 (9) {v bližini drvenega trga) Ugodna prilika! Hiša popolnoma v dobrem stanju z lepo in zelo vpeljano irgovino mešanega blaga In mlekarno na najbolj promet* nem kraju ^Notranjske — za podjetnega trgovca, brilanfcua pozicija — se proda s celim inventarjem, odnosno tudi brez njega. Kje pove uprava »Edinosti«. V registrovana .^.idr. z neomejenim jamstvom ul. Pier Lulgl da Palestrina št. 4, L n, smema hranilne vloge od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 41 a°o, ueiie m dc§ow Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na doni. - Rent ni dave:, pl.tčujc iz svojega. £aje posojila po najugodnejših p vknjižbe, na osebno poroštvo, na z:ista\o ued nostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemal nedelj In praznikov od 8 do l' TVRDKA Avber I z doiočilnicc Av* oziroma Al* se nam mora razodeti, kakšno brdo je nas Av= ber. Ta določilnica pa je še starša in naj* bolje jc, da vam njen pomen razložim v prispodobi ali priliki. Nekoč sta živela brata Al in Ar. Al je bil starši in sc je živil z lovom in pašo, mlajši Ar pa je bil kmet in je obdeloval svoje polje. Njiju otroci so bili Alz in Aid, oziroma Ard, Arb, Arba in Artar. Razkropili so se po svetu in ec tam vsi Jzpremenili in predrugačill Medtem sta sc postarala in izpremeniia tudi očeta in ko so se pa mnogo letih vrnili otroci in otrok otroci, niso se mo^li več spoznati. Otroci so menili, da imajo pred sabo tujca in so se norčevali iz svojega last* nega očeta. Ar in Al sta najstarša arijska kulturni na izraza; ar* pomeni obdelan, al* pa = reobdelan svet, pašnike in gozde. Vzpo* redimo le latinski ar^are s slovenskim ornati in nemški besedi Alspe, Al*m z latinskim abtus (visok) in slovenskimi besedami, ki jih navajam nižje. Dobro, ali omenjene izpeljanke ar^b, ar?d, al^z, aUd itd. vendar niso slovenske! V tej t bliki sicer ne, pač pa v oblikah, ki so nastale po metatezi ali predevu, pri ka= ierem je stopil začetni a za 1 in r podob-no kakor e \ znanem nam predevu ber*g. brč U- Tako imamo pred sabo čisto slovanske besede: ra-d (hrv. delo), ra-b ali ro^b (suženj, delavec), ra^b^ota (delo, zlasti prisilno, Ar>b.eit), ra^ba, ra?briti (služiti pri delu), ratar (poljedelec); la^z, la^do (eeški. slovenski ledina). Ta pre= dev je vzrok, da se \ slovenščini in slo* v a ns čini sploh iako malo besed začenja z a. Izraza laz in ledina značita torej ze od pamtiveka kot izpeljanki iz korena al neobdelan svet, ki služi človeku kot pašnik ali gozd in kvečjemu še za ko<= šnjo. Lazi se nahajajo posebno v višjih legah. Sedaj pa u\ a/ujmo: Starosloven« £čina je tvorila nore besede in pojme ali s sestavljanjem ali z obrazili. Če je obra* zovala, se je pojavila oblika al«z, al*d in po predevu laz in lad (ledina), če je pa se&tavltđLi z ~ fopr. i* ta d«lr> Ahhrr Kmečka posojilnica in hranilnica v Manili vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 30. t. m. ob 9. url zjutraj v Dekanih v hiš! g Josipa Plciga št. 170. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzomištva. 2. Potrditev letnih računov. 3. Volitev načelništva in nadzomištva. 4. Slučajnosti. ODBOR. Ako bi ob določeni uri ne bil občni 2bor sklepčen, vrši se na istem mestu in z istem dnevnim redom čez pel ure drug redni občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. 48 Vinsko kletarstvo na debelo v Mariboru s popolno upravo in izvrstnimi skladiščnimi sodi, najmodernejšimi stroji za kletarstvo,. priprave za izdelovanje šampanjca, takoj vporabijivo, z innogr> številnimi odjemalci, se proti takojšnjemu plačilu proda. Cen. ponudbe na „VEDEŽ-, Maribor. Trst, Rivs Grumula It. 2 (vogal trga Venezia) Trgovina domačih in inozemskih m IV W 2 W 1 kakor tropinovca, maršale In vermoutiia L t. d. Velika zaloga VINA za TRANZIT v hangarjih 41, 42 in hangar 53 niolo Venezia Oljnati osfanbl „ JOSIP STRUCREL Trst, vojel Vla Nuova-S* Cilerlne. Vel ka izbera vsaLovratnega blaga za moike in ženske. — Blago za suknje, žamet, barli&nt, s- ile, etamin ter raznih predmetov za okras oblt-k. Vse po snižanrh konkurenčnih cenah. prve vrste, najboljše krmilo za alimentacije in odebeljenje živine, produkcija pive tovarne prodaja se na veliko in drobno po tovarniški ceni pri (32} 3uanuSlnM,M Via Milano št. 25 zlato, srebro plača po najvišjih Begati zaloga vseh pairebSčta. Mehatiičn . delavnica xa vsa-3 popravl!aoja. cenah le Perlot liUFraara 15,1!. n. Stoj za šivanje in vezanja pravi ml\\ uzorci Seidel & Neumann In er* Oast & Oasser Tvrdka ustanovljen 1. 1373 FRafiCESCO BEDiiAR Trst, ul. Campanile lt> Izdeiani raznobervnl LISIČJI KOŽUHI Ustrojenje, izdelovanje in barvanje se izvršuje z jamstvom. — Kupujejo se u navadne lisičje kože in tcune. :: Trgovina Mtm ■■ Trst, Via Gatteii 32 ŠIRITE ..EDINOST" Proda se 1 Wendebiljard (Selfer) facon L 48, 2 Ca-ranboibiljarda (Seirer) facon L 48 v dobrem stanju. — Interesenti si lahko ogledajo v „Kavarni Slon", Ljubljano. c«> 3 §€0Ži USNJI ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica Udlne št. 4! Priporoča se f.